Na vsebino
EN

018-154/2021 Občina Rogašovci

Številka: 018-154/2021-12
Datum sprejema: 21. 10. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nadgradnja vodovoda sistema B« - sklop 1 in sklop 2, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki so ju vložili skupni ponudniki IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana, V3, gradnja in inženiring d.o.o., Pot k sejmišču 30a, Ljubljana in Proadria d.o.o., Vrhovci cesta XXVI divizije 14, Ljubljana, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Platovšek d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogašovci, Rogašovci 14b, Rogašovci (v nadaljevanju: naročnik), dne 21. 10. 2021

odločila:


1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 3. 9. 2021 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 1, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj z vlogo z dne 3. 9. 2021 vložil zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 2, se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je predhodno izvedel odprti postopek oddaje javnega naročila, ki je bil dne 17. 4. 2020 objavljen na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN002442/2020-B01 in dne 20. 4. 2020 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2020/S 077-181258. Ker nobena od treh prejetih ponudb ni bila dopustna, naročnik javnega naročila ni oddal. Zoper navedeno odločitev sta dva ponudnika (vlagatelj in družba Pomgrad, gradbeno podjetje d.d., Murska Sobota) vložila zahtevka za revizijo, ki sta ju naročnik (dne 14. 8. 2020 s sklepoma št. 430-4/2020) in Državna revizijska komisija (dne 1. 10. 2020 s sklepom št. 018-141/2020) zavrnila.

Naročnik je v nadaljevanju uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave in vse tri ponudnike povabil k oddaji ponudb. Ponudbo so pravočasno oddali vsi trije ponudniki.

Naročnik je dne 3. 5. 2021 ponudnike obvestil, da je v 1. in 2. sklopu sposobnost priznal dvema ponudnikoma (Odločitev o priznanju sposobnosti - sklop 1, št. 430-3/2021-113 z dne 3. 5. 2021 in Odločitev o priznanju sposobnosti - sklop 2, št. 430-3/2021-114 z dne 3. 5. 2021): 1. vlagatelju in 2. konzorciju Teleg-M d.o.o., Ljubljana - Črnuče in Hidrosvet d.o.o., Celje. Ponudniku Pomgrad, gradbeno podjetje d.d., Murska Sobota sposobnost ni bila priznana. Zoper navedeni odločitvi je družba Pomgrad, gradbeno podjetje d.d., Murska Sobota vložila zahtevek za revizijo, ki sta ga naročnik (dne 3. 6. 2021 s sklepoma št. 430-23/2021-120) in nato še Državna revizijska komisija (dne 1. 7. 2021 s sklepom št. 018-098/2021) zavrnila.

Naročnik je dne 22. 7. 2021 oba ponudnika s priznano sposobnostjo povabil na pogajanja. Po izvedenih pogajanjih je bilo predmetno javno naročilo v obeh sklopih (s sklepoma št. 430-3/2021 z dne 23. 8. 2021) oddano konzorciju Teleg-M d.o.o., Ljubljana - Črnuče in Hidrosvet d.o.o., Celje (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Vlagateljeva ponudba je bila (v obeh sklopih) izločena iz razloga, ker je v prvi fazi predmetnega postopka v sklopu 1 ponudil ceno v višini 11.244.248,42 EUR, v prvem krogu pogajanj pa je kot izhodiščno ceno, na katero je ponudil popust, navedel (drugačno) ceno v višini 11.282.775,26 EUR oziroma zato, ker je v prvi fazi predmetnega postopka v sklopu 2 ponudil ceno v višini 14.126.384,42 EUR, v prvem krogu pogajanj pa je kot izhodiščno ceno, na katero je ponudil popust, navedel (ravno tako drugačno) ceno v višini 14.283.353,85 EUR.

Zoper navedeni odločitvi v obeh sklopih je vlagatelj dne 3. 9. 2021 vložil zahtevka za revizijo. Predlaga, naj se izpodbijani izločitvi razveljavita ter naj se javno naročilo v obeh sklopih odda njemu, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Ker gre po vsebini za enaka zahtevka za revizijo (ki se razlikujeta le v višini ponujenih spornih zneskov), ju Državna revizijska komisija povzema v poenoteni obliki. Vlagatelj navaja, da je v obravnavanem primeru sledil znesku, ki ga je v Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni vpisal naročnik, če je navedena cena kakorkoli napačna ali vpisana nejasno, pa gre za napako ali nejasnost, ki jo je povzročil naročnik. Zatrjuje, da sporna cena iz obrazca nima nobene teže in na izjavo ni vezana, saj je končna cena v njem sicer jasno in nedvoumno izjavljena. Zatrjuje tudi, da v trenutku oddaje ponudbe s končnima ponudbenima cenama izbranega ponudnika ni bil seznanjen oziroma ni mogel vedeti, da ju izbrani ponudnik ne bo ponudil. Poleg tega je tudi izbrani ponudnik vedel za njegove izhodiščne cene. Ker pa izbrani ponudnik ni ponudil končne ponudbene cene, je oddal (naj)ugodnejšo ponudbo, saj sta ponudbeni ceni izbranega ponudnika (ki znašata 11.530.048,41 EUR v sklopu 1 in 14.009.129,61 EUR v sklopu 2) višji od cen, ki ju je ponudil sam. Vlagatelj zatrjuje, da je odločitev v obeh sklopih kontradiktorna ter v nasprotju z razpisnimi pogoji in določili Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 s spremembami). Navaja, da je naročnikovo razglabljanje o izhodiščni ceni brez vsake vrednosti, saj so pogajanja namenjena izključno ponudbi končne ponudbene vrednosti, s tem namenom pa je bila podana tudi izjava. Način, kako je ponudnik prišel do nje, je za naročnika ob upoštevanju razpisne dokumentacije nerelevanten. Vlagatelj citira točko 3.10 (Pogajanja) in navaja, da jo naročnik tolmači drugače od njene gramatikalne razlage. Navaja, da je naročnik kot izhodišče za izračun odstotnega deleža - to je popusta na posamezne predračunske postavke in kalkulativne elemente, določil končno ponudbeno ceno. Za izračun novih cen, zatrjuje vlagatelj, je tako (upoštevajoč določilo točke 3.10) relevantna le končna ponudbena cena in izhodiščni predračun, ne pa tudi izhodiščna ponudbena cena, ki je podana na obrazcu ponudbe. Ker ponudbenega predračuna nikoli ni spreminjal, je imel naročnik vse zahtevane parametre, ki jih je skladno z navedeno točko razpisne dokumentacije potreboval za pripravo novega predračuna, na podlagi dane končne ponudbene cene. Vlagatelj še navaja, da je naročnik v Povabilu na pogajanja navedel, da se »s podpisom Izjave o končni ponudbeni ceni ponudnik obvezuje, da bo dostavil Ponudbeni predračun za sklop 1 in/ali Ponudbeni predračun za sklop 2, ki bo usklajen s popustom na pogajanjih«. Naročnik pa ni spoštoval lastnih razpisnih pogojev in ponudnikov ni pozval k predložitvi novega (na podlagi končne cene korigiranega) predračuna, zato so njegove ugotovitve napačne in izhajajo iz kršitev lastnih določil razpisne dokumentacije. Naročnikovo opozorilo o tem, da ponudbena cena ne sme biti višja od ponudbene cene iz predhodno izvedenega odprtega postopka, je tako kontradiktorno, saj naročnik ni zahteval, da ponudbena cena ne sme biti višja od ponudbene cene iz prve faze predmetnega postopka s pogajanji. Ker je naročnik s takšnim določilom spremenil pravila igre, opozarja vlagatelj, mu ne more očitati, da je kršil zahteve iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj zatrjuje, da podana izjava pomeni izjavo poslovne volje ponudnika o končni ponudbeni ceni, kakršnikoli drugi podatki, ki so vneseni v ta obrazec, pa so za samo izjavo nerelevantni. Navaja, da je naročnikovo stališče protipravno, saj nima pravice posegati v poslovno voljo ponudnika, poleg tega bi naročnik moral vedeti, kakšna je izhodiščna cena. Izhodiščna cena je namreč razvidna iz ponudbe z dne 12. 2. 2021, naročnik pa jo je istega dne ugotovil/potrdil z zapisnikom o odpiranju ponudb. Naročnikove ugotovitve o vlagateljevi poslovni volji glede izhodiščne in končne ponudbene cene izhajajo tako iz zapisnikov o odpiranju ponudb z dne 12. 2. 2021 in z dne 28. 7. 2021 in jih naročnik nikoli ni spremenil, navedene ugotovitve pa so povzete tudi v izpodbijanih odločitvah. Poleg tega, še opozarja vlagatelj, je z izjavo tudi podpisal, da je njegova končna cena nespremenljiva (fiksna) ter da vključuje celoten obseg del, predviden v dokumentaciji v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila, ter da s podpisom izjavlja, da za to ceno ponuja celoten obseg del, predviden s tem javnim naročilom.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 14. 9. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Predlaga, da se zahtevka za revizijo zavrneta, za sestavo vloge pa zahteva tudi povrnitev stroškov po priloženem stroškovniku. Navaja, da je bil (po pravnomočnosti odločitev o priznanju sposobnosti) z vlagateljem povabljen k oddaji končnih ponudb, in sicer na način, da sta morala na Portal e-JN naložiti Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni. V obrazec je bilo potrebno vpisati prvotno ponujeno ceno, ponujeni popust in končno ponujeno ceno. Vlagatelj v obrazec ni vpisal cene, ki jo je prvotno ponudil - v sklopu 1 je namesto cene 11.244.248,42 EUR brez DDV vpisal ceno 11.282.755,26 EUR brez DDV, v sklopu 2 pa je namesto cene 14.126.384,42 brez DDV vpisal ceno 14.283.353,85 EUR brez DDV. Vlagatelj je v obrazec vpisal tudi ponujeni popust - v sklopu 1 popust v višini 52.775,26 EUR, v sklopu 2 pa popust v vrednosti 333.353,85 EUR. Bistveno je, da je vlagatelj, ko je oblikoval svojo končno ponudbeno ceno, ponujen popust odštel od napačnih izhodiščnih cen. Izbrani ponudnik navaja, da so morali ponudniki v prvotno oddani ponudbi predložiti izpolnjen ponudbeni predračun (popis del), v katerega so morali vnesti ponujene cene na enoto, na podlagi cen na enoto pa je bila izračunana prvotna ponudbena cena. To ceno so lahko ponudniki na pogajanjih bodisi obdržali ali pa na prvotno ponudbeno ceno ponudili popust. Ker se bo javno naročilo izvajalo po cenovni klavzuli »cene na enoto«, je posebej pomembno, za kakšne cene na enoto ponudnik ponuja svoja dela. Naročnik bi soodvisnost med popustom in cenami na enoto lahko upošteval na dva načina - tako, da bi od ponudnikov zahteval predložitev novih ponudbenih predračunov (popisov del), ali tako, da bi od ponudnikov zahteval, da ponudijo popust ter na ta način pristanejo, da se za delež, ki ga ta popust predstavlja v razmerju do prvotne ponudbene vrednosti, znižajo vse postavke iz ponudbenega predračuna. Naročnik se je (v točki 3.10 razpisne dokumentacije) odločil za drugo možnost, saj predstavlja za ponudnike bistveno manjšo administrativno omejitev, po drugi strani pa tudi zmanjšuje možnost napak. Prav zaradi navedenega odnosa med cenami na enoto, cenovno klavzulo, ponujenim popustom in okvirnostjo končne ponudbene cene, zatrjuje izbrani ponudnik, je vlagateljeva ponudba nepopravljivo nedopustna. Glede na ponujeni popust je v vsakem primeru obremenjena z napako (neujemanjem), zaradi katere jasnih cen na enoto in jasne končne ponudbene cene ni mogoče ugotoviti. Če namreč naročnik za ponujeni popust vzame popust iz Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni in za ta delež zniža vse postavke popisa del, potem je v obrazcu navedena napačna končna ponudbena cena. Če pa naročnik popust (sam) izračuna na način, da končno ponudbeno ceno odšteje od pravilne prvotno ponujene cene, pa je v Obrazcu Izjava o končni ponudbeni ceni naveden napačen popust. Zato vlagateljevega stališča o tem, da je podatek o končni ponudbeni ceni edini podatek, ki ima v obrazcu relevanten pomen, ni mogoče sprejeti. Vlagatelj je v Obrazcu - Izjava o končni ponudbeni ceni navedel končno ponudbeno ceno, ki je bila bistvena za razvrstitev ponudb glede na merila, s to izjavo pa je opredelil tudi cene na enoto, po katerih ponuja razpisana dela, saj so se za delež ponujenega popusta znižale vse postavke ponudbenega predračuna. Že sam Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni je mogoče obravnavati kot neke vrste krajši ponudbeni predračun, ki mora biti notranje konsistenten in preverljiv, vlagateljeva izjava pa takšne kvalitete nima. Kakorkoli se opredeli Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni, pa je jasno, da do neujemanj v njem ni prišlo zaradi računske napake, temveč zaradi malomarnosti vlagatelja, ki pred izpolnitvijo obrazca ni preveril, kakšna je njegova pravilna prvotna ponudbena vrednost. Ustaljeno je tudi stališče Državne revizijske komisije, da morajo ponudniki ponudbeni predračun izpolniti s posebno skrbnostjo, saj ta predstavlja enega najpomembnejših in bistvenih delov ponudbe. Ne glede na to, da je naročnik v Povabilu k oddaji končnih ponudb pri vlagatelju za oba sklopa navedel napačne zneske prvotnih ponudbenih vrednosti, to vlagatelja ni razbremenilo dolžne skrbnosti pri izpolnjevanju obrazca. Prav tako ni utemeljeno stališče o brezmejnem varstvu malomarnih ponudnikov, saj je potrebno na neki točki sprejeti, da za lastno neskrbnost odgovarjajo sami. Vlagatelj je moral v obrazec pravilno vpisati en sam podatek - podatek o prvotno ponujeni ceni, na to ceno pa nato ponuditi popust in opredeliti končno ponudbeno ceno. Tudi sicer teh vlagateljevih očitkov ni mogoče obravnavati, saj se nanašajo na vsebino naročnikovega povabila k oddaji končnih ponudb, zahtevek za revizijo, ki se nanaša na povabilo k oddaji ponudbe, pa je potrebno v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN vložiti v desetih delovnih dneh od prejema povabila k oddaji ponudbe.

Naročnik je z dokumentoma št. 430-3/2021-156 z dne 24. 9. 2021 in št. 430-3/2021-157 z dne 24. 9. 2021 zahtevka za revizijo v 1. in 2. sklopu zavrnil, ter posledično zavrnil tudi vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov. Ker sta tudi navedena sklepa (z izjemo spornih zneskov) po vsebini enaka, ju Državna revizijska komisija povzema zgolj enkrat. Naročnik uvodoma pojasnjuje, da predmetni postopek izvaja po postopku s pogajanji brez predhodne objave ter da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidel dve fazi - v prvi fazi je k oddaji ponudbe povabil vse ponudnike iz predhodno neuspešno izvedenega odprtega postopka, v drugi fazi pa je k oddaji ponudb povabil zgolj ponudnike s priznano sposobnostjo. Ponudniki so morali ponuditi vrednost razpisanih del že v prvi fazi postopka s pogajanji, v drugi fazi pa so imeli možnost podati popust na ponudbeno ceno iz prve faze. V ta namen je bil pripravljen Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni. Naročnik zatrjuje, da v naveden obrazec ni vpisal nikakršnih zneskov, napaka, ki je nastala pri vpisovanju izhodiščnih cen, pa je posledica vlagateljevega neskrbnega ravnanja. Od ponudnika se pričakuje, da ponudbeno dokumentacijo skrbno pripravi, sicer tvega, da bo njegova ponudba zaradi napak, ne glede na ekonomsko ugodnost, izločena iz postopka, naročnik pa mora ravnati strogo v skladu z zahtevami, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik povzema Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni in opozarja, da so vlagateljevi očitki o tem, da naj bi v obrazec vpisal znesek 11.282.210,26 EUR (kot ceno ponudbe, ki je bila oddana za 1. in 2. sklop) neutemeljene, saj je v obrazcu v 1. sklopu naveden znesek 11.282.775,26 EUR in v 2. sklopu 14.283.353,85 EUR, kar mu vzbuja še dodatne pomisleke o izhodiščnih/končnih ponudbenih vrednostih v obeh sklopih. Pojasnjuje, da sta zneska 11.282.775,26 EUR za sklop 1 in 14.283.353,85 EUR za sklop 2, ki sta zapisana na koncu obeh povabil k pogajanjem, namenjena zgolj ugotovitvi ponujenih cen iz predhodno neuspešno izvedenega odprtega postopka. Navaja, da je v dokumentaciji iz prve faze predmetnega postopka s pogajanji (skladno s točko a) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3)) določeno, da skupna cena iz končne ponudbe ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja. S tem je predvidel, da bo dopustnost ponudb presojal tudi glede na to, ali ponujene cene iz končnih ponudb presegajo cene iz predhodnega odprtega postopka, zato je zaradi transparentnosti postopka opozoril tudi na te cene. Naročnik povzema relevanten del Povabila k pogajanjem in navaja, da vlagatelj pri pripravi ponudbe ni izkazal dolžne skrbnosti, zato skuša breme priprave dopustne ponudbe prevaliti nanj, pri čemer v zvezi s tem ni zastavil nobenega vprašanja, prav tako ni zahteval pravnega varstva. Zatrjuje, da je bila njegova zahteva jasna, natančna in nedvoumna ter ne omogoča različnih interpretacij. Navaja, da zaradi zapisa nepravilnih izhodiščnih cen ne more ugotoviti, kateri vrednosti predstavljata pravi končni vrednosti ponudb v obeh sklopih, končno ponudbeno vrednost pa lahko oblikuje le vlagatelj. Naročnik se strinja z izbranim ponudnikom, da so jasne cene bistvene tudi s stališča izvajanja pogodbe in da so v obravnavanem primeru bistvene predvsem cene na enoto. Navaja, da je v primeru, če ni natančno opredeljeno, za koliko se znižajo posamezne cene na enoto, pri klavzuli »cene na enoto« zgolj podatek o končni ponudbeni ceni brezpredmeten. Cena posamezne postavke na enoto je torej bistvena sestavina (bodoče) pogodbe, saj brez določitve cen na enoto ni mogoče izpeljati obračuna in izplačila dogovorjenih del v skladu s pogodbo. Vlagatelj je svojo izhodiščno ponudbeno ceno navedel na podlagi izpolnjenih ponudbenih predračunov (popisov del), ki ju je v obeh sklopih oddal dne 11. 2. 2021. Ponudniki so lahko v drugi fazi postopka s pogajanji ponudili določen popust na ponudbeno ceno iz prve faze predmetnega postopka, pri čemer so pristali, da se za delež, ki ga ta popust predstavlja v razmerju do ponudbene cene iz prve faze postopka, znižajo vse postavke iz ponudbenega predračuna, ki je bil predložen v prvi fazi postopka s pogajanji. S podpisom izjave o končni ponudbeni ceni se je ponudnik (skladno s Povabilom k pogajanjem) tudi obvezal, da bo dostavil ponudbeni predračun za sklop 1 in/ali ponudbeni predračun za sklop 2, ki bosta usklajena s popustom, podanem na pogajanjih. Naročnik še navaja, da je tudi določil, da bo v primeru, če se ponudnik ne bo odzval na Povabilo k pogajanjem in ne bo predložil nove ponudbe za sklop 1 in/ali sklop 2, upoštevana njegova zadnja ponudba (za sklop 1 in sklop 2) v postopku s pogajanji. Ker je vlagatelj navedel drugačno izhodiščno ceno, ne more ugotoviti, katera vrednost predstavlja pravo končno vrednost ponudbe v obeh sklopih in kakšne so cene na enoto - to je, ali je pravilna končna ponudbena cena kot izhaja iz Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni, ali pa je pravilna višina popusta in napačno izračunana končna ponudbena cena. Iz navedenega razloga je vlagateljeva ponudba v obeh sklopih obremenjena z napako, zaradi katerih jasnih cen na enoto in jasne končne ponudbene cene ni mogoče ugotoviti. Vsakršno ugotavljanje o tem, katera izhodiščna oziroma končna ponudbena cena ali vrednost popusta je pravilna, pa bi pomenilo, da končno ponudbeno ceno določa naročnik. Naročnik še navaja, da v dani situaciji vlagatelju ni smel omogočiti, da bi napako odpravil, saj mu to prepoveduje šesti odstavek 89. člen ZJN-3, v konkretnem primeru pa tudi ne gre za očitno napako. Naročnik na koncu še navaja, da podpisniki zapisnikov o odpiranju ponudb s podpisom potrdijo zgolj njegovo vsebino, ne pa tudi skladnosti te vsebine z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in z ZJN-3.

Vlagatelj se je z vlogama z dne 29. 9. 2021 opredelil do naročnikovih navedb iz sklepov o zavrnitvi zahtevkov za revizijo. V navedenih vlogah vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevkov za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zatrjuje, da naročnik očitno ne razume, da je ponudnike z navedbo cene iz predhodno izvedenega odprtega postopka nepotrebno zavedel. Prereka naročnikove navedbe, da je bil za odločitev o najugodnejšem ponudniku relevanten dani popust in zatrjuje, da so naročnikove ugotovitve o tem, da je končna ponudbena vrednost relevantna v okviru merila in ob upoštevanju cene, ki je bila oddana dne 11. 2. 2021, napačne. Razlogov o tem, zakaj ob nesporni navedbi končne ponudbene cene vlagateljeve ponudbe ni mogel upoštevati, naročnik ni navedel. Vlagatelj ponovno poudarja, da se nova ponudbena predračuna in vrednosti popustov izračunata izključno na podlagi končnih ponudbenih cen in predračunov, ki sta bila oddana dne 11. 2. 2021. Navedeni postavki sta jasni in naročnik niti ne zatrjuje drugače. Navedbe naročnika, da ni mogoče ugotoviti vlagateljeve končne ponudbe pa so absurdne in se do njih sploh ni mogoče opredeliti. V tem delu naročnik povzema svoji obrazložitvi iz izpodbijanih odločitev, pri čemer se do vlagateljevih navedb ni opredelil. Povsem nerazumljiva pa je naročnikova navedba o tem, da bi moral končno ponudbeno ceno šele ugotavljati, saj je končna ponudbena cena jasno zapisana v obrazcu na tistem mestu, kjer je to predvideno. Zatrjuje, da naročnik razpolaga tako s končnima ponudbenima cenama, kot tudi z nespremenjenima ponudbenima predračunoma, zato bi odstotni delež popusta lahko uspešno izračunal. Naročnikova trditev o tem, da je vlagatelj pravzaprav predložil nova ponudbena predračuna, pa je insinuacija, ki nima podlage v dejanskem stanju. Naročnik prav tako izkrivlja vsebino Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni. Obrazec se (tako po poimenovanju, kakor tudi po vsebini) nanaša na podajo poslovne volje ponudnika glede končne ponudbene cene in ne tudi glede izhodiščne cene ali vrednosti popusta, kot to želi prikazati naročnik. Če bi naročnik želel drugače, bi moral temu prilagoditi tudi obrazec.

Vodilni partner vlagatelja (družba IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana) je dne 5. 10. 2021 podal umik zahtevkov za revizijo, dne 7. 10. 2021 pa še vlogo, s katero je umik preklical. Oba zahtevka za revizijo so vložili vsi trije partnerji skupaj, ki so za to skupaj pooblastili Odvetniško pisarno Platovšek d.o.o., Ljubljana, z vlogo z dne 6. 10. 2021 pa sta preostala partnerja - družbi V3, gradnja in inženiring d.o.o., Ljubljana in Proadria d.o.o., Ljubljana po navedeni odvetniški družbi izrecno izjavila, da vztrajata pri vloženih zahtevkih za revizijo. Iz navedenih razlogov ter tudi zato, ker gre za en revizijski postopek, kar pomeni, da ga Državna revizijska komisija ne more ustaviti le delno in za enega partnerja, sta navedeni vlogi družbe IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana brezpredmetni, zato se Državna revizijska komisija do njiju ni opredeljevala.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju. Državna revizijska komisija je v obravnavanem primeru o obeh zahtevkih za revizijo izdala enotno odločitev, ki velja za oba razpisana sklopa.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je bil v obeh sklopih nezakonito izločen iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila ter da je javno naročilo oddano dražjemu ponudniku.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, je naročnik v obravnavanem primeru postopek s pogajanji brez predhodne objave razdelil na dve fazi. V prvi fazi postopka je k oddaji ponudbe povabil vse tri ponudnike iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka. Dvema ponudnikoma (vlagatelju in izbranemu ponudniku) je priznal sposobnost in ju nato v drugi fazi postopka povabil k pogajanjem. Vlagateljevo ponudbo je izločil iz razloga, ker je v Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni v obeh razpisanih sklopih navedel drugačni izhodiščni ponudbeni ceni, kot ju je ponudil v prvi fazi postopka.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudb, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, če jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo - to je ponudbo, ki ustreza (tudi) potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, oziroma ponudbo, ki je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je v točki 3.10 (Pogajanja) Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe (Poglavje 3) navedel:

»Naročnik bo s ponudnikom(i) izvedel pogajanja, v okviru katerih bodo ponudniki predložili končne ponudbe. Naročnik bo na pogajanja pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija. Naročnik se bo pogajal o ponudbeni ceni. Izveden bo en (1) krog pogajanj. O pogajanjih bo/bodo ponudnik/ponudniki obveščeni preko informacijskega sistema e-JN s Povabilom k pogajanjem. Odpiranje ponudb bo javno. Odpiranje ponudb bo izvedeno v sistemu e-JN. V sistemu e-JN javno odpiranje ponudb poteka samodejno. Na javnem odpiranju ponudb v sistemu e-JN bo razkrit dokument, ki ga bo ponudnik pripel v razdelek »Predračun« v sistemu e-JN. Dokumenti oziroma informacije, ki bodo razkriti na javnem odpiranju ponudb, predstavljajo vsebino Zapisnika o odpiranju ponudb. Če se ponudnik ne bo odzval na naročnikovo povabilo na pogajanja in ne bo predložil nove oz. končne ponudbe, bo naročnik v postopku pogajanj kot končno ponudbo upošteval ponudnikovo zadnjo predloženo ponudbo. Izbranemu ponudniku se bo na podlagi prejete končne ponudbene cene izračunal odstotni delež znižanja na predhodno ponujene cene postavk. Tako dobljene znižane cene postavk se bodo uporabljale pri obračunu del (situacijah). Izračunani odstotni delež znižanja iz predhodnega odstavka se bo pri izbranem ponudniku uporabljal tudi pri cenah za kalkulativne elemente, morebitna več dela ter dodatna in spremenjena dela.«

Naročnik je dne 22. 7. 2021 oba ponudnika s priznano sposobnostjo (vlagatelja in izbranega ponudnika) povabil k oddaji končnih ponudb (Povabilo k pogajanjem št. 430-43/2021). Naročnik je podal naslednja navodila:

»V skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila se naročnik pogaja o ceni. Izveden bo en (1) krog pogajanj. V prilogi vam pošiljamo Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni in vas s tem pozivamo k oddaji vaše končne ponudbe. S podpisom Izjave o končni ponudbeni ceni se ponudnik obvezuje, da bo dostavil Ponudbeni predračun za sklop 1 in/ali Ponudbeni predračun za sklop 2, ki bo usklajen s popustom, podanem na pogajanjih. Če se ponudnik ne bo odzval na naročnikovo povabilo na pogajanja in ne bo predložil nove oz. končne ponudbe za sklop 1 in/ali sklop 2, bo naročnik v postopku s pogajanji kot končno ponudbo upošteval ponudnikovo zadnjo predloženo ponudbo za sklop 1 in/ali sklop 2 v postopku s pogajanji. Prosimo, da izpolnjeni Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni elektronsko oddate preko sistema e-JN, in sicer najkasneje do 28. 7. 2021 do vključno 12.00 ure po lokalnem času.

Naročnik opozarja, da skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja (objavljenem na Portalu javnih naročil dne 17. 4. 2020, št. Objave JN002442/2020-B01 in v Uradnem listu EU dne 20. 4. 2020, št. objave 2020/S 077-181258).

Skladno s Pojasnilom št. 1 (brez datuma in številke) in Pojasnilom št. 11 (z dne 2. 2. 2021, številka 430-3/2021) in na podlagi soglasja k odpravi računske napake, ki sta ga ponudnika, ki sta povabljena k pogajanjem, podala v Obrazcu - Ponudba, se ugotavlja, da sta ceni iz ponudb ponudnikov, ki sta povabljena k pogajanjem, predloženi v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja po odpravi računskih napak, kot sledi:

za sklop 1:
1. IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana v skupnem nastopu s Proadria d.o.o., Vrhovci cesta XXVI divizije 14, Ljubljana in V3, gradnja in inženiring d.o.o., Pot k sejmišču 30a, Ljubljana - Črnuče --------------------------------11.282.775,26 EUR brez DDV
2. Teleg-M d.o.o., Ljubljana, Cesta v Pečale 36, Ljubljana - Črnuče v skupnem nastopu s Hidrosvet d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje ----------11.530.048,41 EUR brez DDV

za sklop 2:
1. IMP d.d., Dunajska cesta 7, Ljubljana v skupnem nastopu s Proadria d.o.o., Vrhovci cesta XXVI divizije 14, Ljubljana in V3, gradnja in inženiring d.o.o., Pot k sejmišču 30a, Ljubljana - Črnuče --------------------------------14.283.353,85 EUR brez DDV
2. Teleg-M d.o.o., Ljubljana, Cesta v Pečale 36, Ljubljana - Črnuče v skupnem nastopu s Hidrosvet d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje ----------14.009.129,61 EUR brez DDV

Priloga: Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni«

Pogajanj se je udeležil le vlagatelj oziroma je le vlagatelj v danem roku elektronsko oddal Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni, pri čemer vanj niti v 1. niti v 2. sklopu ni vpisal cen, ki ju je ponudil v prvi fazi predmetnega postopka, pač pa je v obrazcu navedel ceni, ki ju je ponudil v predhodno neuspešno izvedenem odprtem postopku. V sklopu 1 je (namesto cene 11.244.248,42 EUR brez DDV, ki jo je ponudil v prvi fazi postopka) v obrazcu navedel ceno 11.282.775,26 EUR brez DDV, v sklopu 2 pa (namesto cene 14.126.384,42 brez DDV, ki jo je ponudil v prvi fazi postopka) ceno 14.283.353,85 EUR brez DDV. Vlagatelj je v obrazcu navedel tudi popust, in sicer v sklopu 1 popust v višini 52.775,26 EUR, v sklopu 2 pa popust v višini 333.353,85 EUR. Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo. Med strankama pa je spor o tem, ali je bila iz navedenega razloga vlagateljeva ponudba upravičeno izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je bil izločen nezakonito, saj je v obravnavanem primeru zgolj sledil znesku, ki ga je v Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni vpisal naročnik in da gre zato za napako, ki jo je povzročil naročnik. Zatrjuje tudi, da naročnik (upoštevaje določilo točke 3.10) kot izhodišče za izračun odstotnega deleža - to je popusta na posamezne predračunske postavke in kalkulativne elemente, določa končno ponudbeno ceno in da sta (posledično) za izračun novih cen relevantni le končni ponudbeni ceni in izhodiščni predračun, kar pomeni, da je imel naročnik vse zahtevane parametre, ki jih je (skladno z navedeno točko razpisne dokumentacije) potreboval za pripravo novega predračuna.

Z vlagateljevimi stališči se ni mogoče strinjati. Naročnik pravilno navaja, da v Obrazec - Izjava o končni ponudbeni ceni ni vpisal nobenih zneskov. Pregled obrazca pokaže, da so vse rubrike, ki so namenjene vpisu cen in popustov, prazne, saj so morali zneske v obrazec vpisati ponudniki, naročnik pa je ponudbene cene vlagatelja in izbranega ponudnika iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka, kot že izhaja iz te obrazložitve, navedel v Povabilu k pogajanjem, s čimer je želel preprečiti, da bi vlagatelj in izbrani ponudnik v nasprotju z določilom iz točke a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3, dvignila končne ponudbene cene (opozorilo o tem, da skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja, izhaja tudi iz točke 3.6.3 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Ponudbena cena). Za postopek s pogajanji brez predhodne objave je namreč značilno, da poteka v konkurenčno omejenem okolju, zato je njegova uporaba omejena na zaključeno število primerov, ki so v zakonu taksativno našteti. V obravnavanem primeru je naročnik uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave iz razloga, ker v odprtem postopku ni prejel nobene ustrezne ponudbe (točka a) prvega odstavka 46. člena ZJN-3), zato je moral spoštovati še dve dodatni pravili, ki zahtevata, da se prvotni pogoji javnega naročila bistveno ne spremenijo ter da skupna cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji, ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej izvedenem postopku javnega naročanja. Zakon torej v takšnem postopku ne dopušča, da bi ponudnik, od katerega je naročnik predhodno že prejel neustrezno ponudbo, ob nebistveno spremenjenem naročilu naknadno zvišal ponudbeno ceno.

Poleg tega so navodila in zahteve iz Povabila k pogajanjem in iz Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni jasna, nedvoumna in konsistentna. Iz Povabila k pogajanjem je jasno razvidno, da je naročnik v njem navedel cene iz predhodno neuspešno končanega odprtega postopka (naročnik je v tem delu povabila, kot že izhaja iz zgoraj citiranega Povabila k pogajanjem, navedel: »…da sta ceni iz ponudb ponudnikov, ki sta povabljena k pogajanjem, predloženi v neuspešnem prej izvedenem odprtem postopku javnega naročanja po odpravi računskih napak, kot sledi: …. «. Jasne naročnikove zahteve pa izhajajo tudi iz Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni, v katerega je moral ponudnik (v obeh sklopih) vpisati ceno iz prve faze predmetnega postopka s pogajanji oziroma ceno, ki jo je ponudil dne 11. 2. 2021, popust (na navedeno ceno) in končno ponudbeno ceno. Obrazec je v spornem segmentu razdeljen na tri dele, in sicer je naročnik v obeh sklopih zahteval vpis zneskov na naslednji način:
»1. Ponudnik je dne 11. 2. 2021 v e-JN oddal ponudbo s ponudbeno ceno: Ponudbena cena brez DDV: _______ EUR, DDV (22%): _______ EUR, Ponudbena cena z DDV: _______ EUR«,
2. Ponudnik na pogajanjih podaja popust na ponudbeno ceno iz ponudbe: _______ EUR,
3. Končna ponudbena cena brez DDV: _______ EUR, DDV (22%): _______ EUR, Končna ponudbena cena z DDV: _______ EUR«.

V obravnavanem primeru so morali ponudniki že v ponudbi, ki so jo predložili v prvi fazi postopka s pogajanji in kar med strankama ni sporno, predložiti izpolnjen ponudbeni predračun (popis del), v katerega so morali vnesti ponujene cene na enoto, na podlagi cen na enoto pa je bila njihova izračunana prvotna (izhodiščna) ponudbena cena. To ceno so lahko ponudniki v drugi fazi postopka bodisi obdržali (in se pogajanj niso udeležili), lahko pa so na prvotno ponujeno ceno iz prve faze postopka ponudili popust, s čimer so privolili (v skladu z zgoraj citirano točko 3.10), da se za delež, ki ga ponujen popust predstavlja v razmerju do prvotne ponudbene vrednosti, znižajo vse postavke iz ponudbenega predračuna. Ponudniki so torej morali ponuditi ceni za razpisana dela v obeh sklopih že v prvi fazi postopka s pogajanji, v drugi fazi pa so imeli možnost ponuditi popust. Ker vlagatelj v obrazec ni vpisal pravilnih izhodiščnih cen oziroma iz razloga, ker je v obrazec vpisal drugačni ceni, kot izhajata iz obeh ponudbenih predračunov (popisov del), ki ju je ponudil v prvi fazi postopka, naročnik pravilno navaja, da ne more ugotoviti, kateri vrednosti predstavljata vlagateljevi pravi končni ponudbeni vrednosti v 1. in 2. sklopu niti kakšne so cene na enoto - če sta pravilni končni ponudbeni ceni, ki sta vpisani v obrazec, sta napačno navedeni izhodiščni ceni in višina popusta. Če sta po drugi strani pravilna oba zneska popusta, pa sta (zaradi napačno navedenih izhodiščnih cen) napačno izračunani končni ponudbeni ceni. Vlagatelj je tako pri oblikovanju končnih ponudbenih cen (v obeh sklopih) ponujen popust odštel od napačnih izhodiščnih cen. Izbrani ponudnik in naročnik zato pravilno opozarjata, da je vlagateljeva ponudba v obeh sklopih obremenjena z napako, zaradi katere jasnih cen na enoto in jasne končne ponudbene cene ni mogoče ugotoviti. Iz navedenih razlogov vlagateljevemu stališču o tem, da sta podatek o končni ponudbeni ceni in ponudbeni predračun iz prve faze predmetnega postopka edina podatka, ki sta relevantna, ni mogoče slediti. Poimenovanje obrazca se sicer, kot pravilno opozarja vlagatelj, res nanaša (le) na končno ponudbeno vrednost, a naročnik je v konkretnem primeru jasno zahteval, da ponudniki vanj vpišejo tri zneske - prvotno ponujeno ceno iz prve faze postopka s pogajanji, popust na prvotno ponujeno ceno in končno ponujeno ceno (ki naj bi predstavljala razliko med izhodiščno ceno in popustom). Na navedeno ne more vplivati niti vlagateljevo zatrjevanje, da bi ga moral naročnik v skladu z navodili (iz Obrazca - Izjava o končni ponudbeni ceni) povabiti k predložitvi novega ponudbenega predračuna (popisa del). Še vedno bi namreč obstajali napaki, ki ju ni več mogoče odpraviti. Vse navedeno velja še toliko bolj v obravnavanem primeru, saj bodo plačila na podlagi obeh vzorcev gradbenih pogodb izvedena oziroma obračunana na podlagi cen na enoto oziroma na tej podlagi izstavljenih mesečnih situacij (14. točka Posebnih pogojev pogodbe, ki v skladu s 3. členom obeh vzorcev pogodbe sodijo k pogodbi in natančneje določajo njeno vsebino), poleg tega predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika zgolj najnižja cena (točka 2 Določil razpisne dokumentacije, ki veljajo samo za sklop 1 in točka 2 Določil razpisne dokumentacije, ki veljajo samo za sklop 2 - Merila).

Kot pravilno navajata naročnik in izbrani ponudnik, navedene napake ni več mogoče odpraviti, saj po poteku roka za predložitev ponudbe ni mogoče objektivno preveriti, kakšne so cene na enoto in končni ponudbeni vrednosti v obeh razpisanih sklopih. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so namreč določeni tisti elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba oziroma kadar gre za računsko napako) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cena, ponudba v okviru meril, tehnične specifikacije predmeta naročila in ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe. V konkretnem primeru gre za esencialni del ponudbe, saj se nanaša na končni ponudbeni ceni in na cene na enoto, najnižja končna cena pa predstavlja tudi edino merilo za ocenjevanje ponudb. Nenazadnje bi bili naročniki v nasprotnem primeru lahko izpostavljeni zlorabam, saj bi lahko ponudniki namenoma ponudili drugačno izhodiščno ceno, vedoč, da bodo lahko (če bodo sploh še zainteresirani za pridobitev razpisanega posla) naknadno določali, katera je prava končna ponudbena vrednost. Ugotovljeno neskladje v vlagateljevi ponudbi tudi ne more predstavljati očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena, saj gre za vsebinsko napako pri določitvi ponudbene cene, ki vpliva tudi na cene na enoto. Poleg tega je Državna revizijska komisija že večkrat (npr. v zadevah št. 018-014/2017, 018-194/2018, 018-165/2020 in 018-031/2021) zavzela stališče, da je potrebno očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti le-tega. Napaka v vlagateljevi ponudbi pa ni očitna, saj iz nje izhajajo različni podatki, ki se nanašajo na končni ponudbeni ceni v obeh sklopih.

Četudi je vlagatelj napačni izhodiščni ceni navedel po pomoti ali iz malomarnosti, gre zato takšno ravnanje pripisati njegovi premajhni skrbnosti, katere posledice mora nositi sam. Državna revizijska komisija na tem mestu še ugotavlja, da je vlagatelj v obeh zahtevkih za revizijo (na strani 3) navedel že tretjo izhodiščno ceno, saj je tokrat navedel, da je v obeh sklopih v prvi fazi postopka (dne 11. 2. 2021) ponudil ceni v višini 11.282.210,26 EUR. Zato ni odveč poudariti, da sta natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročanja temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega ter povprečno skrbnega ponudnika. Ker je torej ponudnik tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti. Opisane pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika so tudi po presoji Državne revizijske komisije takšne, da v konkretnem primeru, brez dodatnih in z ZJN-3 prepovedanih posegov v obstoječo ponudbeno vsebino, ne omogočajo ugotovitve pravih končnih ponudbenih cen in ponudbene volje v obeh sklopih, kot bistvenega elementa bodoče pogodbe med naročnikom in izbranim ponudnikom. Ker ne glede na vzrok napačnih zapisov izhodiščnih cen, končnih ponudbenih vrednosti ni več mogoče ugotoviti, Državna revizijska komisija vlagateljevim očitkom iz obeh zahtevkov za revizijo ni mogla slediti.

Na podlagi vsega navedenega je Državna revizijska komisija zaključila, da naročnik ni kršil določb ZJN-3 ter dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo v obeh sklopih zavrnil kot nedopustno (naročnik namreč nedopustne ponudbe ne more izbrati, četudi je ta glede na merila najugodnejša), zato je zahtevka za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. in 2. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkoma za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevi zahtevi za povrnitev stroškov v obeh sklopih zavrnila.



S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njen prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški te družbe niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne Revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 21. 10. 2021









Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije












Vročiti:

- Občina Rogašovci, Rogašovci 14b, Rogašovci,
- Odvetniška pisarna Platovšek d.o.o., Letališka cesta 32, Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.




Natisni stran