018-153/2021 PLINOVODI, družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d.o.o.

Številka: 018-153/2021-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 31. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata ter mag. Gregorja Šebenika in Andraža Žvana, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava detektorjev plina«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik ARMSTRONG-KOBILŠEK podjetje za proizvodnjo in trgovino d.o.o., Cankarjeva ulica 21, Mengeš (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika PLINOVODI, družba za upravljanje s prenosnim sistemom, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 11b, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 10. 2021

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrže.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 5. 8. 2021, št. objave JN005376/2021-W01.

Naročnik je dne 10. 9. 2021 sprejel Poročilo o izvedbi naročila P/NMV/35/2021/TS-SV (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katerega izhaja, da je v predmetnem postopku prejel ponudbe štirih ponudnikov. S tremi ponudniki, ki so po oceni naročnika oddali dopustne ponudbe, je izvedel pogajanja. Po izvedenih pogajanjih je prvouvrščenemu ponudniku, družbi NRG razvoj distribucijskih sistemov d.o.o., Tehnološki park 19, Ljubljana, oddal javno naročilo (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 10. 9. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN005376/2021-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj dne 16. 9. 2021 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo postopka o odločitvi naročila št. JN: P/NMV/35/2021/TS-SV (brez datuma), v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev o oddaji naročila razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik javno naročilo oddal ponudniku, katerega ponudba ne ustreza zahtevi naročnika, določeni v tehničnih specifikacijah, da morajo detektorji plina vsebovati avtomatsko testno postajo za preverjanje pravilnega delovanja naprave in kalibracijo, zatrjuje pa tudi, da je ponujena cena izbranega ponudnika neobičajno nizka.

Naročnik je izbranega ponudnika dne 17. 9. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Čeprav se v odstopljeni dokumentaciji nahaja vloga z dne 20. 9. 2021, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil o vloženem zahtevku za revizijo, Državna revizijska komisija te vloge ni upoštevala, saj ni bila vložena preko portala eRevizija. Skladno z drugim odstavkom 13.a člena ZPVPJN (če zakon ne določa drugače) se namreč vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna (drugi odstavek 44. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17) in 16. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19)).

Naročnik je s Sklep-om z dne 23. 9. 2021, ki ga je dne 24. 9. 2021 objavil na portalu eRevizija, zavrnil tako vlagateljev zahtevek za revizijo kot tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navaja, da je v fazi pregleda ponudb ugotovil, da naprava, ki jo ponuja izbrani ponudnik, ustreza vsem zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je prejel le tri dopustne ponudbe, instituta neobičajno nizke cene po zadnjem krogu pogajanj ni preverjal.

Naročnik je dne 24. 9. 2021 prek portala eRevizija Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo ni opredelil.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus zahtevka za revizijo in med drugim preverila, ali je zahtevek za revizijo dopusten (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZPVPJN).

ZPVPJN v prvem odstavku 1. člena določa, da se s tem zakonom ureja pravno varstvo ponudnikov in kandidatov, naročnikov in javnega interesa, vključno s pravnim varstvom obrambnega in varnostnega interesa, v postopkih oddaje javnih naročil in določajo organi, ki so pristojni za varstvo pravic po tem zakonu. Dalje ZPVPJN v 2. členu določa, da je pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom; v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo in v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča.

V prvem odstavku 5. člena ZPVPJN določa, da se zahteva za pravno varstvo v postopkih javnega naročanja lahko vloži zoper vsako ravnanje naročnika v postopku javnega naročanja, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon določa drugače. V prvem odstavku 4. člena pa ZPVPJN določa, da za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ZPVPJN ne določata drugače.

V zvezi z mejnimi vrednostmi, ki jih v postopku oddaje javnih naročil ureja ZJN-3 v točki a) prvega odstavka 21. člena, se do 31. 12. 2021 uporablja prvi odstavek 90. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20 s sprem., v nadaljevanju ZIUZEOP), ki določa, da se določbe ZJN-3 uporabljajo za javna naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj na splošnem področju, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 40.000,00 EUR. Navedeni zakon je tako dvignil mejni prag (ocenjeno vrednost javnega naročila) za uporabo ZJN-3 na splošnem področju za blago ali storitev in projektni natečaj, in sicer iz 20.000,00 EUR, kot je določeno v točki a) prvega odstavka 21. člena ZJN-3, na 40.000,00 EUR.

V zvezi z mejnimi vrednostmi, ki jih v postopku oddaje javnih naročil ureja ZJN-3 v točki b) prvega odstavka 21. člena (v katero ZIUZEOP ni posegel), pa velja, da se ZJN-3 uporablja za javna naročila blaga ali storitev ali projektni natečaj, katerih ocenjena vrednost brez davka na dodano vrednost je enaka ali višja od 50.000 EUR.

V skladu z drugim odstavkom 21. člena ZJN-3 je naročnik pri izvedbi javnih naročil storitev, katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti, dolžan upoštevati načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelo transparentnosti pa le na način, kot je določen v drugem odstavku 21. člena ZJN-3. Naročnik mora za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez davka na dodano vrednost, ter o njih sporočiti podatke v skladu s 106. členom ZJN-3. Naročnik mora vsako leto na svoji spletni strani ali na Portalu javnih naročil tudi objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od zgoraj navedenih vrednosti ter enaka ali višja od 10.000,00 EUR brez davka na dodano vrednost, v seznamu pa mora navesti opis predmeta, vrsto predmeta, vrednost oddanega naročila ter naziv ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano.

Iz navedenega torej izhaja, da je naročnik pri oddaji javnih naročil pod določenimi mejnimi vrednostmi poleg načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (ki je splošne narave in je izraženo v vseh predpisih, ki urejajo različne vidike porabe javnih sredstev) zavezan upoštevati le tiste določbe ZJN-3, ki se nanašajo na vodenje evidence in statističnih podatkov ter na objavo določenih statističnih podatkov o teh naročilih na svojih spletnih straneh oz. Portalu javnih naročil; pravno varstvo za ta javna naročila pa ni zagotovljeno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije (dokument Sklep o začetku postopka oddaje naročila z dne 28. 7. 2021) izhaja, da naročnik izvaja postopek oddaje naročila male vrednosti iz 47. člena ZJN-3 in da ocenjena vrednost predmetnega naročila brez davka na dodano vrednost znaša 25.800,00 EUR. Da naročnik predmetno javno naročilo oddaja na infrastrukturnem področju izhaja iz obvestila o javnem naročilu (prim. Oddelek I: Javni naročnik).

Ker je izvedba predmetnega (oz. kateregakoli) postopka oddaje javnega naročila za naročnika obvezna šele v primeru, če je vrednost predmeta javnega naročila brez davka na dodano vrednost pri naročanju blaga ali storitev na infrastrukturnem področju enaka ali višja od 50.000,00 EUR (točka b) prvega odstavka 21. člena ZJN-3), je potrebno, upoštevaje navedeno in ob dejstvu, da znaša v obravnavanem primeru ocenjena vrednost predmeta javnega naročila 25.800,00 EUR brez davka na dodano vrednost, ugotoviti, da je naročnik vodil postopek po ZJN-3, čeprav se za takšna naročila ne uporablja in da je postopek vodil po pravilih, ki zanj niso obvezujoča.

Upoštevaje ocenjeno vrednost je predmetno javno naročilo po izrecni volji zakonodajalca izvzeto iz režima urejanja postopkov oddaje javnih naročil, posledično pa je izvzeto tudi iz režima pravnega varstva, ki se na podlagi ZPVPJN zagotavlja v okviru predrevizijskega in revizijskega postopka. Na podlagi navedenega je zato Državna revizijska komisija, upoštevaje tretji odstavek 31. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot nedopustnega zavrgla.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrgla, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

Državna revizijska komisija ob tem pojasnjuje, da je vlagatelj v primeru, da se zahtevek za revizijo nanaša na postopek, ki nima narave postopka oddaje javnega naročila, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 72. člena ZPVPJN, upravičen do vračila takse. V skladu s tretjim odstavkom 72. člena ZPVPJN mora vlagatelj zahtevek za vračilo takse nasloviti na Državno revizijsko komisijo v 20 delovnih dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije o zavrženju zahtevka za revizijo.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

V Ljubljani, 14. 10. 2021



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- vlagatelj,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.