018-142/2021 Občina Črnomelj

Številka: 018-142/2021-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Črnomelj za obdobje 2021-2025« - 4. sklop, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MPOV d.o.o. Vinica, Drenovec 28, Vinica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj (v nadaljevanju: naročnik), dne 12. 10. 2021

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 24. 6. 2021, pod št. objave JN004302/2021-B01 in dne 25. 6. 2021 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 121-319638.

Naročnik je dne 11. 8. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-144/2021-33, s katero je predmetno javno naročilo v 1. in 2. sklopu oddal v izvedbo vlagatelju, v 3. sklopu je bilo javno naročilo oddano ponudniku Oštrman Tours d.o.o., Stari trg ob Kolpi, v 4. sklopu pa ponudniku ROBERTTOURS Robert Babič s.p., Mala Lahinja 10, Dragatuš (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika v 4. sklopu dopustna in ekonomsko najugodnejša.

Zoper navedeno odločitev v 4. sklopu je vlagatelj dne 17. 8. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Zatrjuje, da je iz posredovane ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika razvidno, da ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Navaja, da so morali ponudniki v skladu s točko 10 (Pogoj - Kadri) navesti tako kader, ki bo redno izvajal storitve, ki so predmet javnega naročila, kakor tudi kader, ki bo storitve opravljal začasno oziroma občasno, izbrani ponudnik pa je kot izvajalca storitev navedel le zastopnika svoje družbe. Vlagatelj predlaga, da se mu odstopi ponudbena dokumentacija izbranega ponudnika, iz katere je razvidno, kdo ga bo nadomeščal v primeru odsotnosti. Kot navaja vlagatelj, iz uradnih evidenc izhaja, da ima izbrani ponudnik samo enega zaposlenega. Dejstvo je, opozarja vlagatelj, da ena oseba ne more hkrati upravljati s tremi vozili, ki jih je izbrani ponudnik navedel v obrazcu OBR - Popis vozil, kar bi moral tekom pregleda ponudb ugotoviti že naročnik.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 25. 8. 2021, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da je že v oddani ponudbi predložil dokument, iz katerega je razvidno, da bo v primeru, če bo izbran, zagotovil dovolj vozil in kadra. Navaja, da je dne 24. 8. 2021 na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje oddal sporočilo o prostih delovnih mestih za dva voznika avtobusa, do sklenitve novih delovnih razmerij pa je sklenil pogodbi o občasnem delu z dvema upokojencema. Navaja še, da bo voznik enega izmed vozil tudi sam. Izbrani ponudnik prilaga obrazec PDM-1 (Sporočilo o prostem delovnem mestu), obrazca M12 (Prijava-odjava zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni) za oba upokojenca (osebi A. P. in I. I.) ter tri fotokopije vozniških dovoljenj (za oba upokojenca in zase).

Naročnik je s sklepom št. 430-144/2021-55 z dne 2. 9. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma zavrača vse vlagateljeve navedbe. Navaja, da je pri oblikovanju predmetnega javnega naročila ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) in predmet razdelil na več sklopov, pri čemer posamezni sklopi predstavljajo geografsko zaključene celote, ki se medsebojno razlikujejo glede na število otrok, dolžino relacij, frekvence posameznih voženj in urnike. Kljub temu so pogoji za sodelovanje oblikovani neodvisno od sklopov oziroma so enaki za vse sklope. Naročnik navaja, da je pri tem upošteval pretekle pozitivne izkušnje z izvajanjem storitev, ki so predmet naročila, kakor tudi področno zakonodajo, ki regulira dejavnost avtobusnih prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu. Kadrovske pogoje je oblikoval na način, da je presojo o tem, kolikšne kapacitete potrebujejo za izvajanje naročila (upoštevajoč število sklopov, za katere bodo oddali ponudbe) prepustil ponudnikom. Naročnik citira kadrovski pogoj in navaja, da je od ponudnikov zahteval razpolaganje z zadostnim številom kadrov, usposobljenih za izvajanje storitev, ki so predmet naročila, pri čemer vsebine navedenega pogoja ni natančneje opredelil. To pomeni, da ni določil minimalnega števila voznikov, ki jih mora zagotoviti ponudnik za izvajanje storitev, temveč je zgolj splošno navedel, da mora ponudnik razpolagati z zadostnim številom voznikov. Na ta način, navaja naročnik, je ponudnikom prepustil, da kot strokovnjaki sami ocenijo, kolikšne kapacitete potrebujejo za izvajanje javnega naročila (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-107/2019). Naročnik še navaja, da je v konkretnem primeru ugotovil, da je izbrani ponudnik oddal ponudbo za tri sklope, od tega ekonomsko najugodnejšo le v 4. sklopu, pri čemer je ocenil, da je z navedbami kadrovskih kapacitet izkazal izpolnjevanje kadrovskega pogoja v obsegu postavljene zahteve. Naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije (št. 018-002/2021, 018-132/2018, 018-195/2017, 018-226/2015, 018-269/2015 in 018-156/2014), pri čemer navaja, da mora ravnati strogo v skladu z merili in pogoji, ki jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ta obveznost pa je del načela enakega obravnavanja ponudnikov ter iz njega izhajajoče obveznosti zagotovitve preglednosti. Poleg tega nejasnih določb ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov oziroma od ponudnikov ni mogoče zahtevati več ali drugače kot je od njih terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (naročnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-204/2020 in 018-122/2018). Naročnik še navaja, da bo z izbranim izvajalcem sklenjen okvirni sporazum, ki predvideva medletne in letne spremembe obsega razpisanih storitev, katerim se bo moral izvajalec sproti prilagajati. Zato dopušča možnost, da bo izbrani ponudnik v fazi izvajanja okvirnega sporazuma storitve opravljal s ponujenimi kadri ali pa z nadomestnimi in celo novimi kadri, pri čemer pravna podlaga med vozniki in izbranim ponudnikom (npr. delovno razmerje, podjemna pogodba ali drugo civilnopravno razmerje) ni pomembna. Edina dolžnost izbranega ponudnika v zvezi s tem je, da ga bo (na podlagi 5. in 16. člena okvirnega sporazuma) moral obveščati o morebitnih spremembah. Naročnik navaja, da je z ohlapnimi zahtevami prevzel tveganje, če pa izbrani ponudnik razpisanih storitev ne bo izvajal v skladu z zahtevami, pa bo imel (na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma) na voljo ustrezne obligacijsko - pravne mehanizme, s katerimi bo lahko sankcioniral kršitve pogodbenih obveznosti. Naročnik ponovno opozarja, da v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje o tem, ali izbrani ponudnik z eno osebo lahko upravlja s tremi vozili, pač pa za vprašanje, ali je izbrani ponudnik izkazal kadrovsko sposobnost na način, kot je bil določen v razpisni dokumentaciji (naročnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-107/2019 in 018-122/2018).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 7. 9. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnikovi odločitvi izrecno nasprotuje. Zatrjuje, da izjava izbranega ponudnika z dne 20. 7. 2021(s katero izbrani ponudnik potrjuje, da bo v primeru, če bo izbran, zagotovil dovolj kadra in vozil), ki jo je predložil k izjasnitveni vlogi, in na katero je naročnik (med drugim) oprl izpodbijano odločitev v 4. sklopu, v ponudbi ni bila predložena, prav tako ni bila predložena v dokumentaciji, ki mu jo je (na zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika) posredoval naročnik. Vlagatelj zato domneva, da je bila izjava z dne 20. 7. 2021 predložena šele po vložitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj poziva Državno revizijsko komisijo, naj preveri seznam prilog v ponudbi izbranega ponudnika oziroma ugotovi, ali je bila sporna izjava predložena že v okviru oddane ponudbe. Vlagatelj predlaga, naj se izpodbijana odločitev v 4. sklopu razveljavi ter zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva (6.915,39 EUR za vplačano takso ter 1.000,00 EUR za preostale stroške).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, zato bi morala biti izločena iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Pogoje za sodelovanje ureja 76. člen ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti je v desetem odstavku 76. člena ZJN-3 (med drugim) določeno, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tiste, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3) ali predloži dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3). ZJN-3 določa le posamezna možna dokazila za izkazovanje tehnične in strokovne sposobnosti, medtem ko mora vsebino pogojev in zahtevano raven usposobljenosti določiti naročnik, upoštevaje pri tem kompleksnost predmeta javnega naročila in njegove značilnosti.

Predmet obravnavanega javnega naročila je prevoz osnovnošolskih otrok v Občini Črnomelj v obdobju od 2021 do 2025. Naročnik je predmetno javno naročilo razpisal v širih sklopih, pri čemer posamezni sklopi predstavljajo geografsko zaključene celote, znotraj katerih bodo potekali prevozi osnovnošolskih otrok v šolo in iz šole (Sklop 1 - Osnovna šola Loka Črnomelj, Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj in Osnovna šola Milke Šobar - Nataše, Črnomelj, Sklop 2 - Osnovna šola Dragatuš, Sklop 3 - Osnovna šola Stari trg ob Kolpi, Sklop 4 - Osnovna šola Vinica). Specifične zahteve, ki se nanašajo na vsak posamezen sklop, izhajajo iz obrazca Relacije (OBR-relacije), kamor je naročnik vpisal podatke o relacijah, o številu potrebnih dnevnih prevozov v in iz posameznih osnovnih šol ter informacijo o skupnem številu kilometrov, ki jih bo potrebno opraviti na dan. Čeprav je naročnik javno naročilo razpisal v štirih sklopih, so pogoji za sodelovanje oblikovani neodvisno od sklopov oziroma so enaki za vse sklope.

Naročnik je pogoje za ugotavljanje sposobnosti navedel v poglavju C Navodil za izdelavo ponudbe (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti). V točki 10 (Pogoj - Kadri) poglavja C je navedel:

»Ponudnik razpolaga z zadostnim številom kadrov, usposobljenih za izvajanje storitev, ki so predmet naročila. Kot zadostno število kadrov se štejejo kadri, ki bodo redno izvajali storitve, ki so predmet naročila in kadri, ki bodo storitve opravljali začasno oz. občasno (tj. v času odsotnosti).

Način izpolnjevanja: Pogoj mora izpolniti ponudnik. V primeru partnerske ponudbe mora pogoj izpolniti vsaj eden od partnerjev ali vsi partnerji skupaj.

Zahtevano dokazilo: Ponudnik podatke o imenovanem kadru vnese v ustrezno mesto obrazca OBR-Kadri. V primeru, da imenovana oseba ni zaposlena pri ponudniku ali pri katerem od partnerjev ali podizvajalcev, mora ponudnik v ponudbi predložiti dokazilo o vzpostavljenem pravnem razmerju (npr. civilnopravna pogodba, sklenjena z imenovano osebo, lastnoročno podpisana izjava imenovane osebe, iz katere bo razvidno izpolnjevanje pogoja). Ponudnik k ponudbi predloži tudi dokazilo, iz katerega bo razvidno, da je imenovani kader usposobljen za opravljanje storitev, ki so predmet naročila (npr. fotokopija vozniškega dovoljenja).«

Ponudniki so morali v OBR - Kadri (Kadrovska zasedba) vpisati ime in priimek ter funkcijo kadra ter podatke o njihovi zaposlitvi. Naročnik je v navedenem obrazcu še navedel, da v primeru, če posamezen kader ni zaposlen pri ponudniku ali partnerju, mora biti kader ali gospodarski subjekt, pri katerem je kader zaposlen, nominiran kot podizvajalec.

V zvezi s citiranimi kadrovskimi zahtevami nihče od ponudnikov ni zahteval pojasnila (tudi sicer v postopku oddaje predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil ni bilo postavljenega nobenega vprašanja).

Iz zgoraj citiranih določil razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na kadrovsko usposobljenost je razvidno, da je naročnik zahteval (le), »da ponudnik razpolaga z zadostnim številom kadrov, usposobljenih za izvajanje storitev, ki so predmet naročila«. Naročnik torej v obravnavanem primeru vsebine postavljene zahteve ni natančneje opredelil oziroma ni določil minimalnega števila voznikov, ki jih mora zagotoviti ponudnik za izvajanje razpisanih storitev. Naročnik je zgolj splošno navedel, da mora ponudnik razpolagati z zadostnim številom kadrov, ki so usposobljeni za razpisano storitev ter da se med zadostno število kadrov štejejo tako kadri, ki bodo razpisane storitve izvajali redno, kakor tudi kadri, ki jih bodo izvajali občasno. Navedene zahteve se, kot že izhaja iz te obrazložitve, v enaki vsebini nanašajo na vse štiri sklope oziroma so kljub temu, da gre znotraj posameznih sklopov za različne relacije, in različno število potrebnih voženj ter tudi za velike razlike o skupnem številu kilometrov, ki jih je potrebno opraviti na dan, oblikovane enotno in neodvisno od štirih razpisanih sklopov (naročnik je v sklepu, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, navedel, da gre znotraj sklopov tudi za različno število šoloobveznih otrok, ki bodo potrebovali prevoz, vendar podatek o številu otrok iz razpisne dokumentacije ni razviden). Ker v obravnavanem primeru ni določeno, kolikšno število kadrov morajo priglasiti ponudniki, da bodo njihove ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3) dopustne, se je potrebno strinjati z naročnikom, da je na ta način prepustil ponudnikom, da sami ocenijo, kolikšne kadrovske kapacitete potrebujejo za izvajanje naročila.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah pojasnila, da mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno in natančno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov obseg ter jih razlagajo enako, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora torej v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb presojati dopustnost prejetih ponudb le na podlagi vnaprej določenih in objavljenih zahtev. V nasprotnem primeru bi naročnik kršil ne le obe navedeni načeli, temveč tudi določbo drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki prepoveduje spreminjanje in dopolnjevanje razpisne dokumentacije ter s tem konkretizacijo postavljenih zahtev po poteku roka za prejem ponudb. Če je zahteva zapisana splošno in ohlapno (kot v obravnavanem primeru), je ni mogoče tolmačiti v škodo ponudnika (izbranega ponudnika). Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da zgolj en voznik ne more hkrati upravljati s tremi vozili, a ostaja dejstvo, da naročnik v obravnavanem primeru ni določil minimalnega števila potrebnega kadra (niti minimalnega števila potrebnih vozil). Iz zahtevka za revizijo je mogoče tudi razbrati, da bi morali ponudniki navesti tudi kader, ki bo nadomeščal odsotne voznike, vendar se tudi s to vlagateljevo ugotovitvijo ni mogoče strinjati, saj (kot že izhaja iz te obrazložitve) je naročnik v zvezi s tem navedel le, da se med zadostno število kadrov štejejo tako kadri, ki bodo razpisane storitve izvajali redno, kakor tudi kadri, ki jih bodo izvajali občasno.

Ob navedenem je potrebno ponovno opozoriti, da je vprašanje o tem, ali je v razpisni dokumentaciji določena ustrezna raven tehnične in kadrovske usposobljenosti, stvar naročnika, njegovih potreb in njegovega poznavanja specifičnosti predmeta javnega naročila. Naročnik je torej tisti, ki mora svoje potrebe ustrezno prenesti v tehnične specifikacije, pogoje za priznanje sposobnosti pa oblikovati na način, da bo izbrani ponudnik dejansko sposoben izvesti razpisani predmet v skladu z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Naročnik v konkretnem primeru tudi sicer priznava, da so kadrovske zahteve ohlapne in splošne, kar utemeljuje z navedbo, da ima s takšnim pristopom na področju razpisanih storitev pozitivne izkušnje. Poleg tega tudi navaja, da je na ta način prepustil ponudnikom, da kot strokovnjaki sami ocenijo, koliko voznikov potrebujejo za izvajanje razpisanih storitev. Na tem mestu Državna revizijska komisija še opozarja, da v tej fazi postopka (po že sprejeti odločitvi o oddaji naročila) ni njena naloga niti pristojnost presojati, ali je bil naročnik pri določitvi pogojev za sodelovanje ponudnikov dovolj skrben oziroma ali so pogoji za sodelovanje določeni dovolj strogo in natančno. Ob opisanem dejanskem stanju je vlagatelj sicer imel možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost je bil opozorjen v 6. točki Navodil za izdelavo ponudbe - Zahteva za dodatna pojasnila) ali (v kolikor je menil, da naročnikove zahteve v spornem segmentu razpisne dokumentacije niso določene v skladu s pravili javnega naročanja oziroma da bi morale biti naročnikove zahteve strožje in zlasti tudi konsistentnejše) vložiti zahtevek za revizijo, vendar je bil dolžan to storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz razpisne dokumentacije ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji.

Četudi torej vlagatelj v ponudbi ni priglasil toliko kadra, da bi bilo mogoče razpisano storitev v 4. sklopu opraviti strokovno in v skladu z vsemi veljavnimi predpisi, to na presojo dopustnosti njegove ponudbe, glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more vplivati. Navedeno sicer ne pomeni, da bo lahko izbrani ponudnik predmetno javno naročilo v 4. sklopu izvedel ne da bi pri tem upošteval vsa določila relevantne zakonodaje, temveč pomeni le, da morebitne kršitve v fazi izvajanja predmeta javnega naročila ne morejo vplivati na presojo dopustnosti ponudbe. V fazi izvajanja pogodbe bo namreč moral izbrani ponudnik razpisani predmet v 4. sklopu izvesti v skladu z veljavnimi predpisi, za nadzor nad ustrezno izvedbo predmeta javnega naročila pa bo odgovoren tudi naročnik.

Čeprav navedeno v tem odstavku ne vpliva na odločitev, pa Državna revizijska komisija še pripominja, da je preverila tudi seznam prilog v ponudbi izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da predstavlja sestavni del ponudbe izbranega ponudnika tudi izjava z dne 20. 7. 2021 (Zagotovilo kadra in vozil), s katero izbrani ponudnik potrjuje, da bo v primeru, če bo izbran, zagotovil dovolj kadra in vozil.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 12. 10. 2021








Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije











Vročiti:

- Občina Črnomelj, Trg svobode 3, Črnomelj,
- MPOV d.o.o. Vinica, Drenovec 28, Vinica,
- ROBERTTOURS Robert Babič s.p., Mala Lahinja 10, Dragatuš,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.