018-150/2021 Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Številka: 018-150/2021-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje, izgradnja prizidka in nakup aparata SPECT-CT« v zvezi s predlogom vlagatelja GH Holding, d. o. o., Letališka cesta 27, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Cukrov, o. p., d. o. o., Ljubljana, za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila naročnika Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), 23. 9. 2021

ODLOČILA

Predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se ne ugodi.

Obrazložitev

Vlagatelj je v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 29. 7. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005217/2021-B01, in 30. 7. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 146-386016) po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) 15. 9. 2021 na portalu eRevizija, kar je pred potekom roka za predložitev ponudb (16. 9. 2021 ob 12. uri; točka VII.1.2 obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, objava 2. 9. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN005217/2021-K02, in 3. 9. 2021 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 171-445759), vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 9. 2021 in predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Vlagatelj je tudi predlagal, da se izda sklep o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, saj bi mu nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila »pod […] pogoji«, kot veljajo za oddajo tega javnega naročila, povzročilo veliko poslovno škodo, saj »glede na po njegovem mnenju očitne kršitve temeljnih načel javnega naročanja in kršitev določb ZJN-3 v predmetni zadevi, vlagatelj ne more oddati dopustne konkurenčne ponudbe«.

Naročnik je z dopisom z dne 21. 9. 2021, ki ga je 23. 9. 2021 vložil na portalu eRevizija, sklicujoč se na drugo alineo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN, Državni revizijski komisiji odstopil predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in navedel, da je pred začetkom postopka oddaje javnega naročila izvedel strokovni dialog in uporabil pridobljena priporočila tako, da ta ne preprečujejo ali omejujejo konkurence, s čimer je ravnal kot dober gospodar in skrben strokovnjak. Poleg tega mu maja 2022 poteče dovoljenje za izvajanje sevalne dejavnosti, za aparat, ki je sedaj v uporabi, pa niso več zagotovljeni rezervni deli in servis, zato je izvedba javnega naročila nujna.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik ne glede na vloženi zahtevek za revizijo nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na svoji strani ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja, razen če so za to podani razlogi, ki jih ZPVPJN našteva v nadaljevanju te določbe. Vlagatelj ima skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora skladno z drugim odstavkom 19. člena ZPVPJN v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo skladno s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila. Iz navedenih določb ZPVPJN torej izhaja, da naročnik praviloma lahko nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oziroma opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva po ZPVPJN ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije.

Naročnik je Državni revizijski komisiji odstopil v reševanje predlog za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN in podal svoje mnenje, iz katerega je – tudi upoštevajoč izrecno sklicevanje na drugo alineo drugega odstavka 19. člena ZPVPJN – razvidno, da ni zadržal nadaljnjih aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila (ravnanje po prvi alinei drugega odstavka 19. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija ne na podlagi vlagateljevih stališč ne na podlagi lastnega ugotavljanja dejanskega stanja ni ugotovila razlogov, da bi bilo treba izdati sklep, s katerim bi zadržala postopek oddaje javnega naročila. Iz zahtevka za revizijo je namreč razvidno, da vlagatelj izpodbija dolžino roka za pripravo ponudb in posamezne dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tehnične specifikacije, ter predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti. Če bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo in bi bil postopek oddaje javnega naročila razveljavljen v celoti, pa tudi če bi bil postopek oddaje javnega naročila le deloma razveljavljen oziroma bi bila naročniku naložena odprava kršitev, bi moral naročnik uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, t. i. razpisni fazi (npr. izvedba novega postopka oddaje javnega naročila), zaradi česar bi se vlagatelj lahko potegoval za javno naročilo v drugačnih dejanskih okoliščinah (prim. npr. zadeve št. 018-119/2014, 018-192/2016, 018-181/2018, 018-190/2018, 018-146/2019, 018-092/2021 in 018-149/2021).

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se vlagateljev položaj v postopku pravnega varstva zaradi nadaljevanja postopka oddaje javnega naročila ne more poslabšati, četudi do poteka roka za predložitev ponudb ne bi predložil ponudbe. ZPVPJN namreč ne zahteva, da bi moral vlagatelj, ki pred potekom roka za predložitev ponudb vloži zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, predložiti tudi ponudbo, da bi se mu priznala aktivna legitimacija. Dejstvo, da je vlagatelj do roka za prejem ponudbo predložil ponudbo, kar je ugotovila Državna revizijska komisija po vpogledu na portal e-JN (gl. drugo povezavo iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu), ni pomembno, saj je treba upoštevati, da je vlagatelj še pred potekom roka za prejem ponudb izpodbijal dolžino roka za pripravo ponudb in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter si prizadeval za oddajo javnega naročila v drugačnih dejanskih okoliščinah.

Državna revizijska komisija tudi opozarja, da se v postopku za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN ne odloča o utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj se o njegovi utemeljenosti odloča v predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom (prva alinea 2. člena ZPVPJN), in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo (druga alinea 2. člena ZPVPJN). Kršitve v zvezi z določanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dolžine roka za pripravo ponudbe se uveljavlja z zahtevkom za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) in ne s predlogom za izdajo sklepa po 19. členu ZPVPJN. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da lahko odloča o kršitvah ZJN-3 šele po tem, ko se lahko tudi naročnik izjavi o očitanih kršitvah (gl. 28.–30. člen ZPVPJN), pri tem odločanju pa se tudi ne more opreti na predvidevanja ali špekulacije, temveč mora upoštevati dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnikova ravnanja v postopku oddaje naročila po prejemu zahtevka za revizijo ne vplivajo bistveno na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva, zato predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 23. 9. 2021

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije





Vročiti (na portalu eRevizija):
 naročnik,
 vlagatelj po pooblaščencu,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.