018-134/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo

Številka: 018-134/2021-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Storitve mobilne telefonije in nakup mobilnih aparatov ter storitve prenosa podatkov z uporabo omrežja mobilnega operaterja in nakup opreme za prenos podatkov, v dveh sklopih«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 19a, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2021

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo je utemeljen v delu, ki se nanaša na naročnikov odgovor, ki je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.000,00 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Naročnikova zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 25. 6. 2021 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN004325/2021-B01 in dne 28. 6. 2021 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 122-323638.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 30. 7. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti (v obeh sklopih) razveljavi. Zatrjuje, da so določbe razpisne dokumentacije oblikovane na način, ki mu ne omogoča oddaje dopustne konkurenčne ponudbe ter mu neupravičeno manjšajo možnost pridobitve javnega naročila. Navaja, da je naročniku posredoval zahtevo za pojasnilo razpisne dokumentacije, na katero je (dne 20. 7. 2021) odgovoril, da mora ponudnik vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologije naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče. Podoben odgovor je naročnik podal tudi na njegovo vsebinsko povezano vprašanje, le da je tokrat (dne 23. 7. 2021) še navedel, da naroča storitev uporabe mobilne telefonije in ne tehnologije 5G. Vlagatelj navaja, da je bil tako naročnik (preko dveh različnih vprašanj) opozorjen na nezakonitost postavljenih zahtev, pri čemer je s podanimi pojasnili zahtevo oblikoval na način, ki mu onemogoča oddajo konkurenčne ponudbe. Navaja, da je tehnična zahteva predmeta javnega naročila vezana na subjekt in na nivo vzpostavljene tehnologije posameznega ponudnika. Nesporno je, da ponudniki na trgu niso na istem tehnološkem nivoju, zato zahteva neupravičeno diskriminira ponudnike z najnaprednejšo tehnologijo, med katere sodi tudi sam. Zatrjuje, da je naročnik s tako oblikovano zahtevo ponudnike postavil v neenakopraven položaj, saj ponudniki, ki ponujajo storitve z naprednejšo tehnologijo, ponujajo storitve višje kakovosti, višjega standarda varnosti ter boljših tehničnih in funkcionalnih karakteristik. Naprednejša tehnologija zahteva višja vlaganja in posledično vpliva na ceno ponujene storitve, ki je sestavljena tudi iz stroška ponudnika, vezanega na investicije v tehnološko opremo in razvoj ter implementacijo naprednih tehnologij. Navaja, da ga naročnik s sporno zahtevo neupravičeno diskriminira, saj ima vzpostavljeno najsodobnejšo in najnaprednejšo tehnologijo na trgu, ki omogoča in vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G ipd., zato je v slabšem položaju v primerjavi z konkurenti, ki te tehnologije nimajo. Takšna določba ne zagotavlja enakopravne obravnave ponudnikov, saj imajo lahko ponudniki z nižjim nivojem tehnologije nižje stroške in so posledično konkurenčnejši. Vlagatelj še opozarja, da je sicer naročnik opis zahtevanega standarda kakovosti storitve ohranil na nivoju javnega razpisa izpred treh let (kar je razvidno iz naročnikovega odgovora, ki ga je podal dne 8. 7. 2021). Naročnik torej zahteva od ponudnikov storitev z »najnaprednejšo tehnologijo, ki jo imajo«, pri čemer je sama kvaliteta storitev definirana na stopnji razvoja izpred treh let. Vlagatelj našteva prednosti 5G tehnologije in zatrjuje, da je vlaganje v 5G omrežje stroškovno in investicijsko zahtevno, saj je samo strošek nakupa frekvenc na zadnji zaključeni javni dražbi za frekvence, na katerih bo delovalo 5G omrežje, ki jo je izvedla Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS) znašal 164,5 mio EUR, k temu pa je potrebno prišteti še stroške vlaganja v infrastrukturo, ki so potrebni za njeno vzpostavitev, delovanje, in vzdrževanje. Vlagatelj ocenjuje, da so njegove navedbe, ki se nanašajo na stopnje tehnološkega razvoja pri različnih ponudnikih splošno znane, vendar hkrati predlaga (v primeru, če bosta naročnik in Državna revizijska komisija ocenila, da je to potrebno) izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke. Izvedenec naj se opredeli do njegovih trditev, ki se nanašajo na stopnje tehnološkega razvoja pri različnih ponudnikih na trgu in zahtev naročnika v zvezi s tehnologijo. Navaja še, da naročnik s podanimi pojasnili ni odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Zatrjuje, da je zahteval pojasnilo od naročnika (vlagatelj citira postavljeno vprašanje in naročnikov odgovor nanj, ki sta bila na Portalu javnih naročil objavljena dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri), naročnikov odgovor pa nima nobene vsebinske povezave s postavljenim vprašanjem, kar pomeni, da naročnik na zastavljeno vprašanje ni odgovoril. Zatrjuje, da je v postavljenem vprašanju navedel, da ponudniki zaradi konkretne nejasnosti iz tehničnih specifikacij (sklop 1, točka 2.2.2) ne morejo posredovati ustrezne ponudbe. Ker naročnik tako ni zagotovil potrebnih tehničnih informacij, so tehnične specifikacije določene v nasprotju z 68. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3). Navaja še, da je bil naročnik preko Portala javnih naročil tudi opozorjen, da ni podal vseh pojasnil v zakonskih rokih in da naj zato podaljša rok za oddajo ponudb, vendar je naročnik s podanim odgovorom (naročnikov odgovor je bil na Portalu javnih naročil objavljen dne 23. 7. 2021) navedel le, da je na takšno vprašanje odgovoril že dne 8. 7. 2021.

Naročnik je z dokumentom št. 4301-9/2021/215 z dne 11. 8. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Uvodoma ugotavlja, da je vlagateljevo zatrjevanje o tem, da je njegova ponudba nekonkurenčna, najmanj preuranjeno, saj je s sklepom z dne 30. 7. 2021 izvajanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila zadržal do odločitve Državne revizijske komisije in se odpiranje ponudb ni izvedlo. Poleg tega vlagatelj zgolj pavšalno navaja nekonkurenčnost svoje ponudbe in za navedbe ne predloži nobenih dokazil. V zvezi z določbami, ki naj bi vlagatelju onemogočale oddati konkurenčno ponudbo, vlagatelj tudi ni ravnal v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN, saj bi ga lahko opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Vlagatelj je preko Portala javnih naročil podajal le predloge, na te predloge pa je naročnik odgovoril. Vlagatelj pa ga glede odgovora, ki je bil podan 20. 7. 2021, in za katerega trdi, da spreminja razpisno dokumentacijo na diskriminatoren način, ni opozoril na očitano kršitev, saj jo navaja šele v zahtevku za revizijo. Ne glede na navedeno in ob upoštevanju načela hitrosti in učinkovitosti, navaja naročnik, je zahtevek za revizijo sprejel v meritorno obravnavo. Ugotavlja, da mu vlagatelj v konkretnem primeru predlaga (tako kot je to predlagal tudi preko Portala javnih naročil), naj dvigne minimalne zahteve oziroma vključi dodatne zahteve, ki bi povzročile, da je vlagatelj edini, ki lahko odda dopustno ponudbo. Naročnik navaja, da s podanim odgovorom vlagateljevih zahtev ni upošteval, čemur vlagatelj do vložitve zahtevka za revizijo ni oporekal. Vlagatelj šele v zahtevku za revizijo prvič omeni očitano kršitev, saj zatrjuje, da ne more oddati konkurenčne ponudbe iz razloga, ker mora vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo. Naročnik opozarja, da je navedeno zahtevo postavil že v razpisni dokumentaciji in da v zvezi z njo prav tako ni bil opozorjen na kršitev. Zatrjuje, da je vsebino predmeta naročila oziroma razpisane storitve oblikoval na način, kot jih potrebuje, pri čemer je (upoštevaje gospodarno in učinkovito izvedbo naročila) zagotovil nediskriminatorno obravnavo in s tem omogočil udeležbo večjemu številu gospodarskih subjektov. Naročnik navaja, da je v Tehničnih specifikacijah in v Obrazcu Ponudba določil minimalne tehnološke zahteve oziroma minimalne tehnologije. Za oba sklopa je določil najnižje standarde, ki jih mora izpolnjevati ponudnik - vzpostavljanje internetnih povezav in paketnega prenosa podatkov v domačem omrežju v najmanj naslednjih tehnologijah: EDGE, UMTS, HSPA, HSPA+, LTE in LTE-A. Določene so torej minimalne tehnološke zahteve za predmet, niso pa te zahteve omejene navzgor, saj je na več mestih v razpisni dokumentaciji navedeno, da mora ponudnik razpisane storitve omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, vedno ko je to mogoče. Navedena zahteva je navedena v Obrazcu Ponudba (ponudnik zagotavlja prenos podatkov in dostop do interneta brez omejitve prenosa v okviru možnosti omrežja), v Obrazcu Predračun (prenos podatkov - brez omejitve hitrosti v okviru možnosti omrežja) ter v obeh Krovnih pogodbah (izvajalec omogoči pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa podatkov, ki mora biti najvišja možna, v okviru možnosti omrežja). Z nobeno tehnologijo ni mogoče zagotoviti popolne pokritosti ves čas in na vseh lokacijah, zato iz navedene zahteve izhaja, da morajo ponudniki v okviru svojih možnosti ponuditi najvišji mogoč rang tehnologije - da se torej ne omejuje prenosa podatkov oziroma da se naročnika ne omejuje na način, da bi moral izvajati storitve s starejšimi tehnologijami, če omrežje omogoča izvajanje storitev z novejšimi tehnologijami. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da ne more oddati konkurenčne ponudbe. Zatrjuje, da iz vlagateljeve spletne strani izhaja, da tehnologijo storitev VoLTE brezplačno ponuja vsem svojim uporabnikom Ob tem je tudi nerazumljivo, da mu vlagatelj očita zastarelost tehničnih določb, po drugi strani pa kot rešitev predlaga vključitev zahteve VoLTE, pri kateri gre za tehnološko rešitev, ki je bila komercialno na voljo že leta 2014. Naročnik še navaja, da bodo morali vsi trije največji operaterji na slovenskem trgu (vlagatelj, A1 Slovenija d.d. in Telemach d.o.o.), tudi tisti, ki storitev v omrežju 5G komercialno v tem trenutku še ne ponujajo, stroške vpeljave tehnologije 5G vračunati v ceno svojih storitev. Navedeni operaterji bodo morali skladno s tehnološkim napredkom in pogoji, pod katerimi je bila izvedena dražba za frekvence pri AKOS, začeli ponujati storitve končnim uporabnikom preko tehnologije 5G, kar pomeni tudi naročniku med veljavnostjo krovnih pogodb. Ob tem je potrebno poudariti, da operaterji pri vzpostavitvi 5G tehnologije niso odvisni samo od lastne volje, pač pa je predpogoj pridobitev ustreznih frekvenc na javnih razpisih za mobilna omrežja, ki jih organizira AKOS. Ker se predmetno javno naročilo oddaja za obdobje treh let, so vlagateljeve navedbe glede stroškov vzpostavitve omrežja 5G neutemeljene tudi ob upoštevanju zahtev razpisa AKOS za pridobitev licenc (ki je odločbe o dodelitvi predmetnih licenc izdala šele v juniju 2021). Naročnik povzema navedbe AKOS in ugotavlja, da bodo imeli vsi trije večji operaterji stroške z vzpostavitvijo omrežja 5G in da bi lahko bil operater, ki že ima vzpostavljeno infrastrukturo in komercialno ponuja storitve 5G, celo v ugodnejšem položaju, tako glede prihodnih investicij, kakor tudi glede določanja cen storitev pri javnem naročilu. Vlagatelj celo sam navaja, da so prednosti 5G tehnologije nesporne in da se kažejo v izredno učinkovitem mobilnem omrežju ki omogoča boljše karakteristike mobilnega omrežja za nižje investicijske stroške, poleg tega tudi navaja, da tehnologija 5G naslavlja potrebo operaterjev, da za približno isto ceno zagotovijo naraščanje potrebe po večjih prenosnih hitrostih. Naročnik še navaja, da bi z vključitvijo 5G med minimalne tehnološke zahteve oziroma tehnologije kršil načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj bi na ta način ustvaril okoliščino, ki jo mu jo očita vlagatelj - naročnik bi tehnično zahtevo vezal na ponudnika in na njegovo tehnologijo. Poleg tega vlagatelj za svoje pavšalne navedbe ni predložil nobenega dokaza, s katerim bi izkazal višje cene svojih storitev glede na cene drugih ponudnikov na trgu. Naročnik zatrjuje, da je iz podatkov, ki jih je pridobil na trgu oziroma na podlagi treh primerljivih paketov, in sicer vlagateljevega paketa (s tehnologijo 5G) ter paketa družb A1 Slovenija d.d. in Telemach d.o.o. (obe družbi imata tehnologijo 4G+) razvidno, da vlagateljevi očitki ne držijo. Iz preračuna stroška paketa glede na količino prenosa podatkov po paketih (cena na GB prenosa) je razvidno, da je vlagateljev paket sicer najdražji, vendar nudi največ prenosa po najvišji hitrosti, pri čemer je po kriteriju stroška v EUR/GB celo najcenejši. Naročnik zato meni, da je prenos podatkov s tehnologijo 5G celo ugodnejši od prenosa podatkov s tehnologijo 4G+. Navaja tudi, da v obravnavanem primeru najnižja cena ni edino merilo za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj lahko ponudnik v obeh sklopih doseže 38 točk na podlagi necenovnega merila (BP - dodatne točke glede na število lokacij lastnih baznih postaj v Sloveniji). Zatrjuje, da ne kupuje najnaprednejše tehnologije, pač pa je predmet javnega naročila nudenje storitev, ki jih morajo ponudniki ponuditi z najnaprednejšimi tehnologijami. Naročnik se tudi ne strinja z očitkom, ki se nanaša na odgovor, ki ga je podal 23. 7. 2021 (ob 15:58). Navaja, da mu je vlagatelj s podanim vprašanjem dejansko predlagal, kako naj oblikuje zahteve v tehničnih specifikacijah, pri čemer je zgolj pavšalno navedel, da so naročnikove zahteve nejasne, vendar pa nejasnosti ni konkretiziral. Prav tako v zvezi s tem ni zaprosil za pojasnilo, temveč je predlagal, kako naj naročnik drugače opredeli tehnične zahteve za sklop 1 v točki 2.2.2. Navaja, da odgovora ni konkretiziral, saj vlagateljevega predloga ni imel namena upoštevati. Naročnik se ne strinja z vlagateljem, da vsebina odgovora nima vsebinske povezave s postavljenim vprašanjem. Zatrjuje, da je z odgovorom na splošno pojasnil predmet in zahteve naročila, oboje pa je tudi natančno opredeljeno v tehničnih specifikacijah. Navaja, da v točki 2.2.2 v Sklopu 1 določil tudi zahteve glede ZTE oziroma DEP, v zvezi s to zahtevo je objavil tudi več pojasnil (naročnik v nadaljevanju citira pet vprašanj in njegovih odgovorov nanje, ki so bila objavljena na Portalu javnih naročil). Zatrjuje, da namen zagotavljanja dodatnih informacij ni v utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Navaja še, da rokov za oddajo ponudb in postavljanje vprašanj ni podaljšal, saj je v razpisni dokumentaciji natančno opredelil vse zahteve, ki se nanašajo na predmet, na Portalu javnih naročil pa je objavil tudi vsa pojasnila.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 8. 2021 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V celoti vztraja pri navedbah iz zahtevka za revizijo, pri čemer zatrjuje, da se naročnik v svoji obsežni, a vsebinsko prazni odločitvi ni opredelil do njegovih ključnih očitkov. Naročnik tako ni pojasnil, zakaj meni, da je zakonito, da se tehnične zahteve nanašajo na posameznega ponudnika in njegov nivo tehnologije, namesto, da bi na objektiven način opredelil minimalne tehnične karakteristike razpisanih storitev. Prav tako naročnik ni odgovoril na njegov drugi vsebinski očitek, in sicer, da ni podal odgovora na konkretno zahtevo za pojasnilo, ki jo je objavil dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri, saj je iz vsebine njegovega pojasnila jasno razvidno, da se ne nanaša na postavljena vprašanja. Vlagatelj še navaja, da ni resnična naročnikova ugotovitev, da so bili potencialni ponudniki z vsemi informacijami, ki jih vlagatelj navaja kot sporne, seznanjeni od dne objave naročila. Edini namen navedene trditev je v tem, da je naročnik svoje odločanje premaknil na procesna vprašanja, predvsem na vprašanje pravočasnosti zahtevka za revizijo. Navedeno nenazadnje potrjuje tudi naročnik, saj se je vsebinsko opredelil do njegovih očitkov. Zatrjuje, da vpogled v podana pojasnila in analiza določil razpisne dokumentacije potrjujeta, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora ponudnik vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima. Posledično tudi zahtevek za revizijo ni prepozen, saj se nanaša na naročnikova pojasnila, ki so bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 20. 7. 2021 ob 15:02 in dne 23. 7. 2021 ob 15:47. Poleg tega je v zahtevku za revizijo konkretno pojasnil, zakaj naročnik krši načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, predlagal pa je tudi izvedbo dokaza z izvedencem ustrezne stroke. Vlagatelj ob tem opozarja, da od ponudnikov ni realno pričakovati, da bodo naročniku pred rokom za oddajo ponudb (še posebej ne naročniku, ki ima izrazite preference do določenih ponudnikov) razkrivali svoje stroškovne cene in analize ponudbenih cen in si na ta način še dodatno omejili že tako omejeno konkurenčnost na trgu, saj ni mogoče pričakovati, da bi naročnik takšne navedbe varoval kot poslovno skrivnost. Vlagatelj še navaja, da določil ZPVPJN ne razume na način, da bi moral naročnika vsakič znova opozoriti na kršitev, nenazadnje to v obravnavanem primeru tudi ni mogoče, saj je naročnik večino pojasnil objavil dne 23. 7. 2021, torej po poteku roka za postavljanje vprašanj. Vlagatelj še zatrjuje, da naročnik očitno pozna identiteto ponudnikov, ki postavljajo vprašanja preko Portala javnih naročil, pri čemer poziva Državno revizijsko komisijo, naj navedeno razišče in da v okviru kontradiktornosti postopka opravi vpogled v celotno dokumentacijo in v revizijsko sled postopka oziroma preveri, ali je bil naročnik v fazi podajanja pojasnil in priprave sklepa seznanjen z identiteto ponudnikov, ki so postavljali vprašanja. Vlagatelj zatrjuje, da naročniku preko Portala javnih naročil ni predlagal, naj postavi minimalne tehnične zahteve na način, da bi bil edini ponudnik, ki lahko odda dopustno ponudbo. Navaja še, da je sporno pojasnilo bistveno širše od zahteve iz razpisne dokumentacije, ki se nanaša na zagotavljanje razpisanih storitev s tehnologijo, ki omogoča najvišji prenos podatkov, saj se nanaša na tehnologijo, ki jo ima vsak posamezen ponudnik. Zatrjuje še, da v kolikor ima posamezen ponudnik vzpostavljeno 5G tehnologijo, potem je to najnaprednejša tehnologija, ki jo ima in jo mora ponuditi. Zahteva je nezakonita, saj naročnik tega od ponudnikov, ki nimajo 5G tehnologije, ne zahteva. Vlagatelj še navaja, da so naročnikove ugotovitve, ki se nanašajo na 5G tehnologijo, še posebej v delu primerjave cen nerelevantne z vidika presoje utemeljenosti zahtevka za revizijo. Vlagatelj na koncu ponovno opozarja, da na sporno vprašanje, ki je bilo objavljeno dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri naročnik ni odgovoril oziroma da naročnikovo pojasnilo nima nobene vsebinske povezave s konkretnim vprašanjem. Pri tem je nepomembno, ali je naročnik že odgovoril na podobna vprašanja, saj je jasno, da na to vprašanje vsebinsko ni odgovoril.

Naročnik se je z vlogo z dne 31. 8. 2021 opredelil do vlagateljevih navedb. Naročnik v celoti nasprotuje vsem vlagateljevim navedbam, vztraja pri vseh svojih ugotovitvah in se dodatno opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku očita zlasti kršitve pri oblikovanju razpisne dokumentacije. V tem delu je zahtevek za revizijo vložen skladno z rokom, opredeljenim v prvem odstavku 25. člena ZPVPJN, torej pravočasno, vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja (kot pravilno opozarja tudi naročnik), da v obravnavanem primeru obstajajo omejitve iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, ki preprečujejo vsebinsko obravnavo tega očitka.

Tretji odstavek 16. člena ZPVPJN določa, da se v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek Portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na Portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo prijave ali ponudbe. Ponudnik, ki namerava vložiti zahtevek za revizijo zoper vsebino objave oziroma vsebino razpisne dokumentacije, mora torej naročnika na Portalu javnih naročil najprej opozoriti, da se mu zdi določena zahteva nezakonita. Šele v primeru, če se naročnik na takšno opozorilo ne odzove (npr. ne spremeni sporne določbe), lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo.

Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da mu naročnikova zahteva, v skladu s katero morajo ponudniki omogočati storitve z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo imajo, onemogoča oddajo konkurenčne ponudbe, saj je vezana na subjekt (na ponudnika) in na nivo vzpostavljene tehnologije posameznega ponudnika. Zatrjuje, da ponudniki na trgu razpisanih storitev niso na istem tehnološkem nivoju, zato zahteva neupravičeno diskriminira ponudnike z najnaprednejšo tehnologijo, med katere sodi tudi sam. Zato je naročnik s tako oblikovano zahtevo ponudnike postavil v neenakopraven položaj, saj ponudniki, ki ponujajo storitve z najnaprednejšo tehnologijo, ponujajo storitve višje kakovosti, kar pa zahteva višja vlaganja in posledično vpliva na ceno ponujene storitve.

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu objavil na Portalu javnih naročil, prav tako je naročnik preko Portala javnih naročil zainteresiranim gospodarskim subjektom omogočil dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zainteresiranim gospodarskim subjektom je bilo omogočeno tudi postavljanje vprašanj v zvezi z razpisno dokumentacijo, naročnik pa je nanje odgovarjal na Portalu javnih naročil.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije naročniku posredoval naslednji dve vprašanji (prvo vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 20. 7. 2021 ob 15:30, drugo vprašanje in naročnikov odgovor nanj pa 23. 7. 2021 ob 15:47):

»VPRAŠANJE
Predlagamo naročniku, da v razpisno dokumentacijo doda zahtevo za storitev VoLTE za ponujene mobilne naprave, saj predstavlja naročniku pomembno dodano vrednost (zagotavljanje višje kakovosti) za namen zagotavljanja hkratnega prenosa podatkov in kvalitetnega govora prek omrežja 4G (Voice Over LTE), katerega uporabniki potrebujejo za opravljanje svojega dela. V nasprotnem primeru mora mobilna naprava za opravljanje glasovnega klica vedno preklopiti za opravljanje na omrežje 3G. Slednje poleg slabe uporabniške izkušnje (prekinjanje povezave, slaba kakovost pogovora) prinaša tudi po naših izkušnjah bistveno večjo porabe baterije zaradi nenehne menjave omrežja 4G in 3G. V luči trendov in napovedi telekomunikacijskih operaterjev, da bodo v bližnji prihodnosti pričeli z izklapljanjem omrežja 3G je VoLTE tehnična alternativa, katera bo poleg boljše uporabniške izkušnje postala tudi nepogrešljiva storitev v bližnji prihodnosti. V nasprotnem primeru je edina rešitev, da med zahteve omrežja dodate tudi zahtevo po 5G omrežju, kjer sta govor in hkratni prenos podatkov omogočena.

ODGOVOR
Ponudnik mora vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologije naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče.

Navedeno izhaja tudi iz obrazcev Ponudba in Predračun.

VPRAŠANJE
Glede na navedbe AKOS-a je 5G tehnologija peta generacija mobilne telefonije, ki nadgrajuje prejšnje generacije:
1G (NMT): analogna tehnologija, ki omogoča mobilnost pri govornih klicih,
2G (GMS): digitalna tehnologija, ki je primerna za klicanje in pošiljanje besedilnih sporočil,
3G (UMTS): tehnologija, ki omogoča učinkovitejši dostop do interneta prek mobilnega telefona in
4G (LTE): tehnologija, ki omogoča večje prenosne hitrosti in prednostno podpira All-IP komunikacije.
5G /NR) ali po definiciji ITU tudi IMT-2020 je nova generacija mobilne telefonije, ki skladno z zahtevami ITU, določenimi v ITU poročilu M.2410, na radijskemu delu zagotavlja tri glavne uporabniške primere:
eMBB (extreme MBB/capacity) - podpora ekstremnih hitrosti prenosa za ekstremne količine podatkov (največje DL prenosne hitrosti 20 Gb/s in ciljna uporabniška izkušnja 100 Mb/s, največje UL prenosne hitrosti 10 Gb/s in 50 Mb/s) in zakasnitve na uporabniškem nivoju največ 4 ms,
mMTC (massive MTC/extended coverage) podpora množični komunikaciji (minimalna zahteva milijon naprav/km²),
URLLC (ultra-reliable and low-latency communications) - podpora ultra zanesljivi komunikaciji in hitri komunikaciji z zakasnitvami na uporabniškem nivoju največ 1ms.
Poleg tega podaja zahteve spektralno in energetsko učinkovitost, zanesljivost, predpisano spektralno učinkovitost v (bit/s/Hz), uporabo pri višjih hitrostih (npr. avtomobili do 120 km/h, hitri vlaki od 120 - 500 km/h).
Prednostne vizije tehnološkega razvoja 5G so:
Izredno učinkovito mobilno omrežje, ki omogoča boljše karakteristike mobilnega omrežja za nižje investicijske stroške. Naslavlja potrebo operaterjev, da za približno isto ceno zagotovijo naraščanje potrebe po večjih prenosnih hitrostih.
Izredno hitro mobilno omrežje, ki vključuje naslednjo generacijo gosto postavljenih majhnih baznih postaj z veliko prenosno hitrostjo. Uporabljene bodo tudi frekvence pod 700 MHz in nad 4GHz ter koncept dinamičnega dostopa do spektra (Dynamic Spectrum Access).
Združevanje optičnega in brezžičnega omrežja, ki bo na milimetrskih valovnih dolžinah (20 60 GHz) omogočal prenosne hitrosti internetnega dostopa do 10 Gbit/s in bo poleg mobilnega dostopa namenjen tudi nomadskih storitvam (kot je na primer Wi-Fi).
Omrežja 5G naj bi pokrivala potrebe nekaterih vertikalnih sektorjev, predvsem avtomobilske industrije, transporta, zdravstva, energetike, proizvodnje ter medijev in zabave.
Ob zgoraj navedenem je treba ugotoviti, da je javna dražba za frekvence, na katerih bo delovalo 5G omrežje zaključena in je RS, preko AKOS-a že izbrala operaterje, in sicer je RS iz tega naslova iztržila 164,5 mio evrov.
Glede na zgoraj zapisane prednosti 5G omrežja, ki jih navaja AKOS nas zanima:
a) Ali naročnik ne vidi prednosti 5G omrežja in ne predvideva njegove uporabe v času izvajanja tega javnega naročila?
b) Kako bo naročnik ravnal v primerih, ko bo kateri od naročnikov, ki sodelujejo v javnem naročilu, želel vključiti storitve tehnologije 5G?
c) Ali je skladno z vizijo digitalne preobrazbe Slovenije, da se RS, kot največji naročnik, odloči, da v dolgoročnem javnem naročilu, ne vključi 5G tehnologije?
d) Ali RS s tem, ko ni vključila 5G tehnologije v predmetno javno naročilo, ne krši svojih strateških dokumentov (npr. Strategija informacijske družbe Digitalna Slovenija, dostopna na: https://www.gov.si/teme/digitalizacija-družbe/)? Ali naročnik s tem ne krši lastnih usmeritev in ciljev, ki si jih je zastavil v strateških dokumentih?
e) Ali naročnik upravičeno pričakuje, da bo s tehnološkimi zahtevami izpred 3 let dosegel cilje iz Strategije informacijske družbe Digitalna Slovenija?
f) Ali RS pričakuje, da bo s tehnološkimi zahtevami izpred 3 let vzpostavila vzpodbudno okolje za izpolnitev zavez iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v delu digitalna preobrazba gospodarstva ter javnega sektorja in javne uprave, ki je bil posredovan na Evropsko Komisijo in naj bi predstavljal cca. 22 % celotnega NOO?
g) Prosimo, da skladno z načelom transparentnosti objavite vse dokumente in analize, ki jih je naročnik pripravil v fazi oblikovanja zahtev za predmetno javno naročilo in objavite vse zunanje strokovnjake, ki so pri tem sodelovali.

ODGOVOR
Kot je naročnik 20. 7. 2021 že odgovoril: Ponudnik mora vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologije naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče. Naročnik naroča storitev uporabe mobilne telefonije in ne tehnologije 5G, mora pa ponudnik omogočati vse storitve z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima. Odgovor velja za vse točke od a) do f).

Na vprašanje pod točko g) naročnik pojasnjuje, da je v dokumentaciji predmetnega naročila objavil vse dokumente, ki so potrebni za pripravo ponudbe. Hkrati pojasnjuje, da zunanji strokovnjaki pri pripravi naročila niso sodelovali, se je pa naročnik v določenih delih posvetoval z AKOS.«

S prvim vprašanjem je naročniku predlagano, naj med tehnične zahteve za razpisane mobilne naprave doda zahtevo za storitev VoLTE (Voice Over LTE), ki zagotavlja hkratni prenos podatkov in kvalitetnega govora preko omrežja 4G, v nasprotnem primeru pa vlagatelj predlaga naročniku, naj v razpisno dokumentacijo doda zahtevo po 5G omrežju, ki omogoča tudi to funkcijo (torej govor in hkratni prenos podatkov). Drugo vprašanje se nanaša na prednosti 5G tehnologije in na njeno vključitev med zahteve predmetnega javnega naročila. Naročnik je z obema odgovoroma (enako) pojasnil, da morajo ponudniki vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo imajo, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologijo naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče. S prvim odgovorom je naročnik hkrati odkazal tudi na dva obrazca iz razpisne dokumentacije (Obrazec Ponudba in Obrazec Predračun).

Naročnik je v Obrazcu Ponudba (med drugim) navedel:

»Ponudnik zagotavlja prenos podatkov in dostop do interneta brez omejitve hitrosti v okviru možnosti omrežja.«

Podobna zahteva izhaja tudi v Obrazca Predračun, in sicer:

»Prenos podatkov - brez omejitve hitrosti v okviru možnosti omrežja (za zakupljene količine).«

Enaki zahtevi sta razvidni tudi iz obeh krovnih pogodb, kjer je v 8. členu (Krovna pogodba za 1. sklop) in v 6. členu (Krovna pogodba za 2. sklop) navedeno, da …. »izvajalec omogoči pogodbeno zagotovljeno hitrost prenosa podatkov, ki mora biti najvišja možna, v okviru možnosti omrežja«.

Čeprav Državna revizijska komisija z namenom zagotovitve pravnega varstva široko razlaga določbo petega odstavka 5. člena ZPVPJN in tako dopušča možnost, da je predpostavka dopustnosti izpolnjena že v primeru, če vprašanje na Portalu javnih naročil sicer ne vsebuje izrecnega opozorila na kršitev, se pa vsebinsko nanaša na očitke iz revizijskega zahtevka (prim. odločitve Državne revizijske komisija št. 018-409/2013, 018-004/2014, 018-164/2014, 018-164/20154, 018-94/2018 in 018-95/2020), je potrebno ugotoviti, da citirani vprašanji, ki se sicer nanašata na zaostritev naročnikovih zahtev (na vključitev storitve VoLTE in tehnologije 5G), ne vsebujeta opozoril o kršitvah in se tudi vsebinsko ne nanašata na očitke, ki jih je vlagatelj kasneje uveljavljal v zahtevku za revizijo oziroma iz njiju ni razvidno, da vlagatelj nasprotuje tehnični zahtevi, v skladu s katero morajo ponudniki vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšimi tehnologijami. Vlagatelj sicer v zahtevku za revizijo navaja, da je bil naročnik preko navedenih vprašanj opozorjen na nezakonitost postavljenih zahtev, a iz citiranih vprašanj niti implicitno ne izhaja, da bi bila katerakoli naročnikova zahteva nezakonita, temveč iz njiju izhajata zgolj vlagateljeva predloga, naj naročnik med tehnične zahteve javnega naročila vključi storitev VoLTE in tehnologijo 5G.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem v tem, da sta naročnikova odgovora kompleksnejša, obsežnejša in konkretnejša od zgoraj citiranih zahtev iz Obrazca Ponudba in Obrazca Predračun (ter iz obeh krovnih pogodb), vendar tudi iz navedenih zahtev dovolj jasno izhaja, da morajo ponudniki zagotoviti najvišjo možno hitrost prenosa podatkov v okviru možnosti omrežja. Vlagatelj je bil tako z dejstvom, da bo moral zagotavljati prenos podatkov in dostop do interneta brez omejitve hitrosti prenosa podatkov oziroma da mora biti prenos podatkov za zakupljene količine omogočen brez omejitve hitrosti v okviru možnosti omrežja, seznanjen že z dnem objave predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, z odgovorom, ki ga je naročnik podal dne 20. 7. 2021 ob 15:30 uri, pa še s konkretnejšo in razširjeno zahtevo, in sicer »da mora ponudnik vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologijo naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče«.

Ker je bil zgoraj citiran prvi naročnikov odgovor na Portalu javnih naročil objavljen dne 20. 7. 2021 ob 15.30 uri, bi lahko vlagatelj naročnika v zvezi s podanim odgovorom opozoril na očitane kršitve, in sicer bi navedeno lahko storil 21. 7. 2021 (do 12.00 ure), ko je potekel rok za postavljanje vprašanj. Vlagatelj (niti drug morebitni ponudnik) naročnika ni opozoril na očitano kršitev, čeprav iz naročnikovega odgovora izhaja ne le, da vlagateljevih predlogov ni (ne bo) upošteval, pač pa tudi, da morajo ponudniki vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšimi tehnologijami, ki jih imajo, kar vključuje tudi tehnologijo omrežja 5G - torej zahteva, kateri vlagatelj nasprotuje (šele) v zahtevku za revizijo. Kljub temu pa je vlagatelj z drugim vprašanjem naročniku (le) ponovno predlagal, naj v razpisno dokumentacijo vključi storitve tehnologije 5G. Ker pa je naročnik, kot že navedeno, prvi odgovor (ki je sicer enak drugemu odgovoru) objavil še preden se je iztekel rok za prejem ponudnikovih vprašanj in ker naročnik na zatrjevano domnevno diskriminatornost, ki izhaja iz njegovega odgovora z dne 20. 7. 2021 (ob 15:30 uri), ni bil opozorjen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru obstaja omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN za vsebinsko presojo navedenega revizijskega očitka.

Ob navedenem je Državna revizijska komisija zavrnila tudi vlagateljev predlog za postavitev izvedenca, ki naj bi se opredelil do vlagateljevih trditev o stopnjah tehnološkega razvoja pri različnih ponudnikih na trgu in do naročnikovih zahtev v zvezi s tehnologijo. Iz razloga, ker v konkretnem primeru niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo predmetnega očitka, je namreč vlagateljev predlog za postavitev izvedenca brezpredmeten.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je bilo v obravnavanem primeru na Portalu javnih naročil objavljenih 70 vprašanj potencialnih ponudnikov (in naročnikovih odgovorov nanje). 57 vprašanj (in odgovorov naročnika) je bilo objavljenih pred potekom roka za postavljanje vprašanj, in med njimi tudi (naročnikov prvi) odgovor, v skladu bodo morali ponudniki vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jih imajo, kar vključuje VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologijo naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče. Naročnik torej ni, kot to napačno zatrjuje vlagatelj, večino vprašanj in odgovorov nanje objavil šele dne 23. 7. 2021 (po poteku roka za postavljanje vprašanj), pač pa je tega dne objavil 11 vprašanj in odgovorov nanje.

Kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj v zahtevku izrecno navaja, da je obe zgoraj citirani vprašanji postavil sam (na 3. strani zahtevka za revizijo je navedel, »da je naročniku posredoval zahtevo za pojasnilo razpisne dokumentacije, na katero je dne 20. 7. 2021 ob 15:30 naročnik odgovoril …« in da je »na vsebinsko povezano zahtevo vlagatelja za pojasnilo razpisne dokumentacije, dne 23. 7. 2021 ob 15:47 naročnik odgovoril…«). V zahtevku za revizijo je tako vlagatelj v zvezi s postavljenima vprašanjema sam razkril svojo identiteto, zato Državna revizijska komisija tudi ni sledila njegovemu predlogu, naj v okviru kontradiktornosti postopka opravi vpogled v celotno dokumentacijo in v revizijsko sled postopka oziroma preveri, ali je bil naročnik seznanjen z identiteto ponudnikov, ki so postavljali vprašanja.

Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je postavil tudi vprašanje, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 23. 7. 2021 ob 15:58 (iz zahtevka za revizijo namreč izhaja, da »je namreč jasno vprašal, da zaradi nejasnosti zahteve, ponudniki na podlagi razpisne dokumentacije glede konkretne zahteve iz tehnične specifikacije ne morejo posredovati ustrezne ponudbe«). Sicer pa vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo očita naročniku, da podan odgovor nima nobene vsebinske povezave s postavljenim vprašanjem, kar pomeni, da naročnik na vprašanje sploh ni odgovoril.

Na Portalu javnih naročil sta bila dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri objavljena naslednje vprašanje in naročnikov odgovor nanj:

»VPRAŠANJE
Zaradi nejasnosti zahteve, ponudniki na podlagi razpisne dokumentacije ne morejo posredovati ustrezne ponudbe. V zvezi s tehnično specifikacijo za sklop 1, točka 2.2.2, predlagamo, da se v zvezi z zahtevo pri razredu 2 Standardni android in razredu 3 Zmogljivi android ZTE Registracija Android naprav preko Zero Touch Enrollment (Android Entrerprise) na naročnikov Android Customer ID in zahtevo pri razredu 4 Umogljivi iOS in razredu 5 Napredni iOS DEP Apple Business Manager Registracija Apple naprav proko Device Enrollment Program (z DEP Reseller ID) na naročnikov DEP Customer ID:
- Zahteva naj se opredeli izven lastnosti za posamezne vrste opreme. Tehnična dokumentacija za ponujeno opremo, kot se zahteva v točki 11 Ponudbe Ponudbena dokumentacija (stavek 7), namreč ne bo vsebovala DEP oz. ZTE kot lastnosti opreme, saj ne gre za lastnosti, ki bi jih katerikoli proizvajalec vključeval v opis opreme in tako noben ponudnik ne bo mogel zadostiti temu pogoju.
- Zahteva naj se opredeli bolj natančno, saj iz razpisne dokumentacije ni jasno kaj zajema. Naročnik naj jasno zapiše, da ponudniki storitvi registracije Apple naprav (ZTE) zagotavljajo naročniku, ki (I.) zagotovi svojo pogodbo z Apple in Google za storitev DEP in ZTE kot končni uporabnik in pogodbo s katerimkoli ponudnikom za Mobile Device Management (MD;/EMM/UAM), in sicer (II.) skupaj z opremo, to je v roku, kot je predviden za dobavo opreme, (III.) izključno pod pogoji, pod katerimi storitvi ponudnikom nudita Apple in Google, (IV.) in da lahko storitvi kadarkoli spremenijo in prenehajo zagotavljati, če jo spremenita in prenehata izvajati Apple in Google.

ODGOVOR
Kot že večkrat odgovorjeno, naročnik ne naroča storitev 5G, ampak uporabo storitev mobilne telefonije. 5G je tehnologija, ki jo naročnik lahko uporablja, saj mora ponudnik vse storitve, ki so predmet javnega naročila, omogočati z najnaprednejšo tehnologijo, ki jo ima, kar omogoča VoLTE, VoWiFi, tehnologije omrežja 5G in tehnologije naslednjih generacij omrežij, vedno ko je to mogoče.«

Četrti odstavek 61. člena ZJN-3 določa, da mora naročnik v primeru, če prejme zahtevo, vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente, pri čemer ta rok znaša štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti. Namen, ki ga naročnik zasleduje pri odgovarjanju na zahteve ter vprašanja, postavljena preko Portala javnih naročil, je v zagotavljanju dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudb, in v podajanju pojasnil, ki naj odpravijo morebitne nejasnosti ter s tem zagotovijo, da bodo predložene ponudbe tudi medsebojno primerljive. Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da zagotavljanje dodatnih informacij prvenstveno ni namenjeno naročnikovemu utemeljevanju razlogov za oblikovanje posameznih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Prav tako naročnik pravilno ugotavlja, da mu je vlagatelj s citiranim vprašanjem predlagal, kako naj oblikuje posamezne tehnične zahteve, a po drugi strani je iz njega tudi razvidno, da je postavljeno predvsem iz razloga, ker tehnične specifikacije niso dovolj jasne in natančne, pri čemer vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi opozarja, da so zato tehnične specifikacije nejasne oziroma določene v nasprotju z 68. členom ZJN-3. Čeprav naročnik navaja, da je tekom pojasnjevanja razpisna dokumentacije odgovoril na pet podobnih vprašanj in da je v točki 2.2.2 (v Sklopu 1) določil tudi zahteve glede ZTE oziroma DEP, pa ostaja dejstvo, da na konkretno vlagateljevo vprašanje ni odgovoril. V takšnem primeru bi bilo mogoče od naročnika kvečjemu pričakovati, da bi z odgovorom odkazal na že podane odgovore, a tega naročnik ni storil, pač pa je na vprašanje odgovoril s pojasnilom, ki nima nobene vsebinske povezave s postavljenim vprašanjem. S tem je naročnik kršil četrti odstavek 61. člena ZJN-3, zato je vlagateljev očitek v tem delu zahtevka za revizijo utemeljen.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na naročnikov odgovor, je odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa. Državna revizijska komisija v smislu tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročniku nalaga, naj v primeru, če bo nadaljeval predmetni postopek oddaje javnega naročila upošteva ugotovitve iz tega sklepa ter odgovori na vprašanje, ki je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 23. 7. 2021 ob 15:58 uri. Naročnik bo moral objaviti nov rok za prejem ponudb in ponudnikom na ta način omogočiti, da svoje ponudbe ustrezno prilagodijo podanemu odgovoru.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Če bi vlagatelj v celoti uspel z zahtevkom za revizijo, bi mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznala stroške takse v višini 4.000,00 EUR (vlagatelj je priglasil zgolj stroške za plačilo takse v višini 4.000,00 EUR). Ker pa je vlagatelj dejansko uspel le v eni polovici (v delu, ki se nanaša na neodgovorjeno vprašanje), mu je Državna revizijska komisija priznala stroške v višini ene polovice priglašenih stroškov - to je stroške v višini 2.000,00 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je v odločitvi o zahtevku za revizijo odločil, da mu mora vlagatelj povrniti stroške postopka, ki so mu nastali zaradi odločanja o zahtevku za revizijo (naročnik je navedel, da je pri pripravi sklepa sodeloval en uslužbenec, katerega stroški izhajajo iz naslednje opredelitve: strošek plače javnega uslužbenca na delovnem mestu podsekretar na mesečnem nivoju znaša 2.198,84 EUR, kar pomeni, da vrednost ene ure znaša 12,49 EUR - ker je bilo za pripravo predmetne odločitve porabljenih 12 ur, znaša strošek 149,88 EUR). Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od končne odločitve o zahtevku za revizijo, je Državna revizijska komisija odločila tudi o naročnikovi zahtevi za povrnitev stroškov.

Naročnikovo stroškovno zahtevo je potrebno zavrniti že zato, ker naročnik v predrevizijskem postopku na podlagi določb ZPVPJN sprejema odločitve v vlogi organa odločanja oziroma pravnega varstva (1. alineja 2. člena ZPVPJN v povezavi z 28. členom ZPVPJN), ne pa v vlogi stranke predrevizijskega postopka (prvi odstavek 3. člena ZPVPJN), zato do povrnitve priglašenih stroškov ni upravičen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.
V Ljubljani, dne 15. 9. 2021





Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 19a, Ljubljana,
- Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, Ljubljana,


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.