018-122/2021 Mestna občina Slovenj Gradec

Številka: 018-122/2021-12

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Prevozi učencev v Mestni občini Slovenj Gradec, šolsko leto 2021/2022, št. 430-0005/2021«, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložila vlagatelja Nomago, storitve mobilnosti in potovanj, d.o.o., Vošnjakova ulica 3, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, Ljubljana, v sklopu 3 in v sklopu 10 (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), ter vlagatelja Prevozi in storitve - Sovinc, Sovinc Marjan s.p., Zgornji Razbor 21, Podgorje pri Slovenj Gradcu, ki ga zastopa Urbančič Tomaž – odvetnik, Ulica Ivana Pengova 22, Domžale, v sklopu 15 (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Slovenj Gradec, Šolska ulica 5, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 9. 2021

ODLOČILA


1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 3 z dne 1. 7. 2021 in »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 10 z dne 1. 7. 2021.

3. Zahtevku za revizijo drugega vlagatelja se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 15 z dne 1. 7. 2021.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.717,47 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 1.020,98 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 17. 5. 2021, št. objave JN003138/2021-B01, s popravkom; dne 18. 5. 2021 je bilo obvestilo objavljeno tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 2021/S 095-249639, s popravkom. Javno naročilo za izbiro izvajalca prevozov, ki se oddaja po odprtem postopku, je naročnik razdelil na petnajst sklopov.

Naročnik je dne 1. 7. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 3 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila v sklopu 3) in Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 10 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila v sklopu 10) iz katerih izhaja, da je javno naročilo v obeh navedenih sklopih oddal ponudniku Plamen podjetje za trgovino in storitve d.o.o., Pameče 181, Slovenj Gradec (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10). Za njegovo ponudbo je ugotovil, da je dopustna in ekonomsko najugodnejša. Istega dne je naročnik sprejel tudi Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 15 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila v sklopu 15), iz katere izhaja, da je javno naročilo v sklopu 15 oddal ponudniku Vulkanizerstvo in avtovleka Dren, Dren Peter s.p., Podgorje 106a, Podgorje pri Slovenj Gradcu (v nadaljevanju: izbrani ponudnik v sklopu 15). Tudi za njegovo ponudbo je naročnik ugotovil, da je dopustna in ekonomsko najugodnejša.

Vse navedene odločitve o oddaji naročila so bile dne 1. 7. 2021 objavljene na Portalu javnih naročil, št. objave JN003138/2021-ODL03 (za sklop 3), št. objave JN003138/2021-ODL010 (za sklop 10) in št. objave JN003138/2021-ODL015 (za sklop 15), v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave štejejo za vročene ponudnikom.

Prvi vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 3 in zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 10 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 13. 7. 2021, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijani odločitvi o oddaji naročila pa razveljavita. Zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. V zvezi z drugim elementom aktivne legitimacije, možnosti nastanka škode, prvi vlagatelj predlaga zaslišanje D.Š.. Zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Meni, da je naročnik narobe izračunal takso za zahtevek za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 10 in da je upravičen do vračila preveč plačane takse.

Drugi vlagatelj je zoper odločitev o oddaji naročila v sklopu 15 pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 12. 7. 2021, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izpodbijana odločitev o oddaji naročila pa razveljavi. Zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 15 označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. Zahteva povračilo stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 dne 16. 7. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah prvega vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10 se o navedbah prvega vlagatelja iz zahtevka za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je izbranega ponudnika v sklopu 15 dne 16. 7. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah drugega vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik v sklopu 15 se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 20. 7. 2021, poslani naročniku po elektronski pošti. V spremnem sporočilu je navedel, da bo naslednji dan svojo izjasnitev posredoval še preko portala eRevizija, vendar pa tega, kot izhaja iz vpogleda v portal eRevizija, ni storil. Ker se, skladno z drugim odstavkom 13.a člena ZPVPJN (če zakon ne določa drugače), vsakršno sporočanje, obveščanje, vročanje in izmenjava informacij in dokumentov med naročnikom, vlagateljem, Državno revizijsko komisijo, izbranim ponudnikom in zagovornikom javnega interesa, izvede z objavo informacije ali dokumenta na portalu eRevizija, uporaba katerega je od dne 1. 1. 2021 dalje obvezna (drugi odstavek 44. člena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-B (Uradni list RS, št. 60/17) in 16. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN-C (Uradni list RS, št. 72/19)), vloge izbranega ponudnika z dne 20. 7. 2021, poslane naročniku po elektronski pošti, Državna revizijska komisija ni upoštevala.

Naročnik je dne 22. 7. 2021 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

Istega dne je naročnik sprejel tudi Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je zahtevek za revizijo drugega vlagatelja zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

Prvi vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 7. 2021. Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve.

Drugi vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 23. 7. 2021. Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27. 7. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo opravila predhodni preizkus v skladu z 31. členom ZPVPJN ter ugotovila, da zahtevka za revizijo izpolnjujeta vse pogoje iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, zato ju je sprejela v obravnavo. Ker aktivna legitimacija prvega vlagatelja ni sporna, Državna revizijska komisija ni izvedla dokazov, ki jih je v zvezi s priznanjem aktivne legitimacije (zaslišanje D.Š.) predlagal prvi vlagatelj.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s sprem.), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta vlagatelja vložila zahtevka za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Navedbe prvega in drugega vlagatelja, da je naročnik javno naročilo v sklopu 3, v sklopu 10 in v sklopu 15 oddal ponudniku, ki ni oddal dopustne ponudbe, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je (med drugim) dopustna tista ponudba, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da je a) ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je b) ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo. Če ob tem ugotovi, da so informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.

V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudnik, razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega ni dejansko predlagana nova ponudba, ne sme dopolnjevati ali popravljati:
– svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
– tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
– tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 ni dopustna, ker je izbrani ponudnik v njej predložil referenčno potrdilo, potrjeno s strani Mestne občine Slovenj Gradec, ne pa s strani drugega naročnika, kot je naročnik zahteval v točki 8.1.4 Pogoji za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti, v poglavju 8. Ugotavljanje sposobnosti dokumenta Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 8.1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj zatrjuje, da je bila zahteva glede potrjevalca referenčnega potrdila jasna in nedvoumna - ponudniki so morali predložiti referenčna potrdila, ki niso potrjena s strani naročnika predmetnega javnega naročila, saj besedna zveza »drugega naročnika« zajema vse naročnike, ki niso isti naročnik kot pri predmetnem javnem naročilu. Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z zahtevami naročnika in bi izničila namen, ki ga je naročnik s sporno zahtevo zasledoval, tj. potrditev referenčnega potrdila s strani drugega, kot Mestne občine Slovenj Gradec. Edino referenčno potrdilo, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10, je referenčno potrdilo, potrjeno s strani Mestne občine Slovenj Gradec, le-to pa ni skladno z zahtevo naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 ni pozval na pojasnilo niti na dopolnitev ponudbe, ampak je njegovo ponudbo označil za dopustno, kar ni pravilno, s svojim ravnanjem pa je ponudnike tudi neenakopravno obravnaval. Spornega referenčnega potrdila s strani izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 ne bi bilo dopustno naknadno dopolnjevati, saj bi to pomenilo spremembo ponudbe po izdaji odločitve o oddaji naročila.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v sklopu 3 in v sklopu 10 uvodoma povzema 76. člen ZJN-3 ter pojasnjuje namen in naravo referenc (s čemer v zvezi se sklicuje tudi na več odločitev Državna revizijske komisije). Pritrjuje vlagatelju, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil referenčno potrdilo, ki ga je potrdil naročnik sam, vendar pa zaradi tega njegova ponudba ni pomanjkljiva. Zahteva, da mora biti referenčno potrdilo »potrjeno s strani drugega naročnika« pomeni zgolj to, da si reference ne morejo potrditi ponudniki sami, kar se je v preteklosti že zgodilo. Ne glede na to, kako zahtevo razume vlagatelj, naročnik opozarja, da na Portalu javnih naročil ni bilo nobenega vprašanja v zvezi z razlago te zahteve, morebitna nejasna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila pa ne sme iti v škodo ponudnika, ki ponudbo oddal in reference nedvomno ima. Naročnik tudi meni, da je vlagatelj spregleda osnovno pravilo dokazovanja v postopkih javnega naročanja, po katerem naročnik od ponudnikov ne sme zahtevati nobenega dokumenta, na podlagi katerega bi lahko preveril izpolnjevanje pogojev za sodelovanje, če do njih lahko prosto dostopa. Preverba izbranega ponudnika in referenčno dokazilo v tem smislu tako niti ni bilo potrebno, ker je izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10 storitev, s katero dokazuje svojo usposobljenost, izvajal pri njem. Naročnik dalje navaja, da ne drži, da po poteku roka za prejem ponudb ponudbe v obravnavanem delu ni več dopustno dopolnjevati, saj se zahteva nanaša na izkazovanje tehnične sposobnosti in ne na tehnične specifikacije. Tudi razloga, da bi naročnik izbranega ponudnika pozival k pojasnilu, ni bilo, saj v konkretnem primeru ni kaj pojasniti. Glede dopustnega dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb se naročnik sklicuje na sodno prakso Sodišča EU (primer C-336/12, C-42/13, C-324/14, C-387/14). Naročnik zaključuje, da je ravnal zakonito in da je imel pravno podlago za odločitev, da referenco, na katero se v ponudbi sklicuje izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10, preveri v lastnih evidencah in jo prizna.

V opredelitvi do navedb naročnika prvi vlagatelj ponovno zatrjuje, da je sporna zahteva glede potrjevalca referenčnega potrdila jasna in njeno tolmačenje ne more biti predmet razlage. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne vsebuje prepovedi potrjevanja referenčnega potrdila s strani ponudnikov. Naročnikova dolžnost je, da pripravi jasno in nedvoumno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ni pa dolžnost ponudnikov, da naročniku postavljajo vprašanja na Portalu javnih naročil. Na kakšen način je naročnik preverjal izpolnjevanje referenčnega pogoja ni bistveno, dejstvo je, da predloženo referenčno potrdilo ni skladno z naročnikovo zahtevo.

V zvezi s pogoji za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, določenih v 77. členu ZJN-3.

Naročnik je v točki 8.1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudnik je v zadnjih petih letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na portalu javnih naročil, imel sklenjeno pogodbo za prevoz potnikov, ki je bil opravljen v času veljavnosti Licence za opravljanje prevozov potnikov skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja prevoz potnikov in sicer za obdobje minimalno 9 mesecev in za višino minimalno 135 EUR bruto na dan ali 25.772,00 EUR bruto za celotno 9-mesečno obdobje.
Enak pogoj mora izpolnjevati tudi podizvajalec.
Gospodarski subjekti v ponudbi lahko skupno izpolnjujejo predmetni pogoj. Gospodarski subjekt lahko uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.

DOKAZILO:
- Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek C: Tehnična in strokovna sposobnost, Za naročila storitev: Izvedba storitve določene vrste«) in
- izpolnjen obrazec Referenčno potrdilo, ki mora biti potrjen s strani drugega naročnika.«

Izbrani ponudnik v sklopu 3 in v sklopu 10 je v ponudbi priglasil referenčni posel »Prevozi učencev v Mestni občini Slovenj Gradec«, obdobje 2. 9. 2019 – 24. 6. 2020, ki ga je izvajal za naročnika referenčnega posla, Mestno občino Slovenj Gradec, in v izkaz izpolnjevanja referenčnega pogoja predložil obrazec ESPD ter obrazec Priloga 3.4 – Referenčno potrdilo, potrjeno s strani »naročnika referenčnega posla«, Mestne občine Slovenj Gradec. Navedeno med strankama ni sporno, je pa sporno, ali je glede na zahtevo glede potrjevalca referenčnega potrdila (referenčnih poslov, ki iz njih izhajajo) naročnik upravičeno štel, da je referenčno potrdilo, ki ga je v sklopu 3 in v sklopu 10 predložil izbrani ponudnik, potrdil pa ga je naročnik predmetnega naročila sam, skladno z zahtevo glede potrjevalca referenc iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Pravila javnega naročanja zahtevajo, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku ter da mora naročnik pogoje za sodelovanje, zahteve itd. določiti na jasen in nedvoumen način. Tudi Sodišče EU je zapisalo, da načelo preglednosti zahteva, da so vsi pogoji v razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (npr. zadeva C-368/10, točka 109). Pri pregledu in ocenjevanju ponudb mora naročnik ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, kot so bila zapisana. V kolikor naročnik po poteku roka za prejem ponudb določbam svoje dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila daje drugačen pomen, kot iz njih izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, krši drugi odstavek 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pa tudi načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja (s tem pa tudi pritrjuje vlagatelju), da iz sporne zahteve, v kateri je naročnik določil, da morajo ponudniki v svoji ponudbi (med drugim) predložiti izpolnjen obrazec Referenčno potrdilo, ki mora biti potrjen s strani drugega naročnika, jasno in nedvoumno izhaja naročnikova zahteva, da mora biti potrjevalec referenčnega potrdila nekdo, ki je »naročnik« referenčnega posla (v posledici česar potrjevalec ne more biti npr. ponudnik sam, investitor, če ta ni hkrati naročnik, nadzornik ipd.) in ki hkrati ni on sam, torej naročnik predmetnega javnega naročila, pač pa »drug« naročnik referenčnega posla. Za razlago, za katero se zavzema naročnik in po kateri referenčno potrdilo lahko potrdi katerikoli naročnik (tudi on sam), da le potrjevalec ni ponudnik sam, v sporni zahtevi ni najti podlage, omogoča pa je ne niti okoliščina, da na Portalu javnih naročil naročnik v zvezi s sporno zahtevo ni prejel nobenega vprašanja zainteresiranega ponudnika, na kar se sklicuje naročnik. Če je imel naročnik namen določiti (le), da referenčnih potrdil ne smejo potrjevati ponudniki sami, bi moral tako zahtevo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na drugačen, jasen način. Ker je sporna zahteva jasna, so brezpredmetne navedbe naročnika o potrebni razlagi nejasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v korist ponudnikom.

Ker je naročnik zaključke o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 napravil upoštevaje razlago, ki iz sporne zahteve ne izhaja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kršil načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3), načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in drugi odstavek 67. člena ZJN-3. Ker je naročnik dalje za ponudbo izbranega ponudnika v sklopu 3 in v sklopu 10 ugotovil, da je skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in dopustna, čeprav se v njej nahaja referenčno potrdilo, ki ni potrjeno s strani drugega naročnika, pač pa s strani naročnika predmetnega javnega naročila, kar ni skladno z jasno zahtevo glede potrjevalca referenčnega potrdila iz točke 8.1.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je kršil tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Kakšen je sicer namen referenc in kako morajo naročniki ravnati pri preverjanju podatkov iz ponudb ponudnikov, s katerimi že razpolagajo (kar oboje izpostavlja naročnik kot argument za pravilnost svojega ravnanja), glede na predhodne ugotovitve, ni relevantno.

Upoštevaje navedeno, je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 3 z dne 1. 7. 2021 in iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 10 z dne 1. 7. 2021.

Državna revizijska komisija, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v sklopu 3 in v sklopu 10 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, zlasti upoštevaje peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika v sklopu 15 obremenjena s pomanjkljivosti, in sicer: a) priglašeni referenčni posel izbranega ponudnika v sklopu 15 ni skladen z več zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dopolnjevanje ponudbe v tem delu pa ni bilo skladno z ZJN-3; b) veljavnost ponudbe ni skladna z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, njeno podaljšanje pa ni skladno z ZJN-3; c) bančna garancija za resnost ponudbe ni izpolnjena skladno z zahtevami naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in č) obrazec ESPD je napačno in pomanjkljivo izpolnjen.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala navedbe drugega vlagatelja v zvezi z veljavnostjo ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 15.

Drugi vlagatelj zatrjuje, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika v sklopu 15 izločena, saj je bila veljavna le do 30. 6. 2021 in ne do 1. 10. 2021, kot je naročnik zahteval v točki 9.3.6 Veljavnost ponudbe, v poglavju 9. Merila dokumenta Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 9.3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Drugačen čas veljavnosti ponudbe ni očitna napaka, ampak absoluten razlog za izločitev ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 15 kot nedopustne. Veljavnost ponudbe je bila vezana tudi na zavarovanje za resnost ponudbe. Z oddajo ponudbe je le-ta zavezujoča za čas, naveden v ponudbi. S tem, ko je naročnik omogočil izbranemu ponudniku v sklopu 15, da podaljša veljavnost svoje ponudbe po preteku njene veljavnosti, mu je omogočil, da je po poteku roka za prejem ponudb odpravil domnevno očitno napako in dne 1. 7. 2021 oddal novo ponudbo, kar predstavlja grobo in očitno kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v sklopu 15 zatrjuje, da napačen zapis datuma veljavnosti ponudbe predstavlja očitno napako, ki jo je dopustno odpraviti. Če ponudnik ne bi želel oddati ponudbe, skladne z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne bi predložil zavarovanja za resnost ponudbe. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-151/2019 naročnik navaja, da je potrebno očitnost napake presojati z vidika možnost njenega odkritja oz. ugotovitve. V fazi pregleda in vrednotenja ponudb je ugotovil, da je izbrani ponudnik predložil finančno zavarovanje za resnost ponudbe, iz katerega nedvomno izhaja, da je njegova volja, da ostane pri ponudbi, skladno z zahtevo iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na pomen finančnega zavarovanja, ki je v tem, da ga naročnik unovči, če ponudnik predčasno odstopi od svoje ponudbe, ne more biti sporno, da je bil pravi podatek naročniku znan in da je šlo pri zapisu datuma 30. 6. 2021, za lapsus. Ker je izbrani ponudnik v sklopu 15 v ponudbi predložil tudi obrazec, da se strinja s pogoji iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more biti dvoma, da je prišlo do očitne napake.

V opredelitvi do navedb naročnika drugi vlagatelj vztraja, da je veljavnost ponudbe njen bistveni element in napačni zapis veljavnosti ponudbe ni očitna napaka. Ne gre namreč za situacijo, ko bi bil datum neobstoječ ali očitno napačen (npr. datum pred oddajo ponudbe), niti njena očitnost ne izhaja iz ostalih listin v ponudbi. Očitnosti napake ne potrjuje niti veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, saj tudi ta ni skladen z zahtevo naročnika iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Namesto do dne 1. 10. 2021, je veljavno do dne 30. 9. 2022.

Naročnik je v točki 9.3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil:

»Ponudba mora veljati najmanj do 1. 10. 2021.
V izjemnih okoliščinah bo naročnik lahko zahteval, da ponudniki podaljšajo čas veljavnosti ponudb za določeno dodatno obdobje. Ponudnik lahko zavrne zahtevo, ne da bi s tem zapadlo zavarovanje za resnost ponudbe.«

Zahteva glede veljavnosti ponudbe do 1. 10. 2021 izhaja tudi iz obvestila o naročilu (prim. IV.2.6. Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe).

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je predložena ponudba izbranega ponudnika v sklopu 15 pomanjkljiva, saj izbrani ponudnik v sklopu 15 ni upošteval zahteve naročnika glede veljavnosti ponudbe iz točke 9.3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik v sklopu 15 namreč ni predložil ponudbe, veljavne do dne 1. 10. 2021, kot je zahteval naročnik, pač pa (le) do dne 30. 6. 2021 (obrazec Priloga 2: Predračun – Ponudba z dne 22. 6. 2021). To je naročnik ugotovil in v postopku ocenjevanja in pregledovanja ponudb izbranemu ponudniku v sklopu 15 po elektronski pošti dne 1. 7. 2021 posredoval Poziv za dopolnitev – popravek očitne napake, in sicer na dopolnitev ponudbe v delu, ki se nanaša na njeno (prekratko) veljavnost. Na podlagi poziva je izbrani ponudnik v sklopu 15 istega dne svojo ponudbo dopolnil in naročniku posredoval popravljen obrazec Priloga 2: Predračun – Ponudba z dne 22. 6. 2021, na katerem je prečrtal zapisano veljavnost ponudbe »30. 6. 2021« in pripisal »1. 10. 2021«.

Kot že zapisano, ponudb po poteku roka za njihov prejem načeloma ni mogoče spreminjati oz. popravljati. Izjemoma in le v primerih, ki so izrecno opredeljeni v ZJN-3, je poseg vanje mogoč, v skladu s petim in šestim odstavkom 89. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vpis podatka o veljavnosti ponudbe namenjen izkazovanju ponudnikove volje, do kdaj bo na dano ponudbo vezan. V konkretnem primeru je izbrani ponudnik v sklopu 15 v ponudbi z dne 22. 6. 2021 jasno navedel, da ponudba velja do dne 30. 6. 2021. Šele v dopolnitvi svoje ponudbe, dne 1. 7. 2021, je izbrani ponudnik v sklopu 15 navedel, da ponudba velja do dne 1. 10. 2021, kakor je naročnik zahteval v točki 9.3.6 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Kot izhaja iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 se predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Da bi v konkretnem primeru obstajala objektivna dejstva, ki bi omogočala preveritev, da je volja izbranega ponudnika v sklopu 15 glede veljavnosti ponudbe do 1. 10. 2021, kot izhaja iz njegove dopolnitve ponudbe, obstajala že v trenutku poteka roka za prejem ponudb, Državna revizijska komisija ni ugotovila. Volja ponudnika že po naravi stvari ni objektivno preverljiva, da bi bila kje ustrezno zapisana oz. evidentirana, zaradi česar bi jo bilo mogoče objektivno preveriti, pa Državna revizijska komisija ni ugotovila.

Neodvisno od dejstva, da pri pojasnjevanju, dopolnjevanju in spreminjanju ponudbe iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 vprašanje, ali gre za očitno napako, glede na dikcijo zakona ni relevantno (temveč je relevantno pri odpravljanju napak na podlagi šestega odstavka 89. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija v zvezi z naročnikovimi navedbami, da napačen zapis datuma pomeni očitno napako, ki jo je dopustno odpraviti, vseeno pojasnjuje, da je v preteklih odločitvah (tudi v zadevi št. 018-151/2019 na katero se sklicuje naročnik) že večkrat zavzela stališče, da je treba očitnost napake presojati z vidika možnosti njenega odkritja oz. ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oz. s preverjanjem pravilnosti le-tega. Napaka v ponudbi izbranega ponudnika ni takšna, da bi naročnik (brez dodatnih pojasnil in dopolnitve ponudbe) lahko ugotovil, da izbrani ponudnik v sklopu 15 ponuja veljavnost ponudbe, kot je bila zahtevana (torej do dne 1. 10. 2021), zaradi česar te napake ni mogoče opredeliti kot očitne.

Ugotovljenega ne spremeni naročnikovo zatrjevanje, da mu je bil pravilen datum veljavnosti ponudbe znan. Izjava o sprejemanju pogojev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje, namreč predstavlja le splošno izjavo, v kateri so ponudniki izjavili »smo v celoti seznanjeni z razpisno dokumentacijo […] in se z vsebino strinjamo […]; točka 22. obrazca Priloga 3.2 – Izjava ponudnika), zavarovanje za resnost ponudbe, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik pa je veljavno do 30. 9. 2022. Na podlagi nobenega od navedenih dokumentov naročniku ni moglo biti znano, da je volja izbranega ponudnika v sklopu 15, da ponudi (navede) veljavnost ponudbe do dne 1. 10. 2021, obstaja že v času, kot je potekel rok za prejem ponudb.

Tudi, če je izbrani ponudnik v sklopu 15 vsebinsko napako pri podaji (navedbi) veljavnosti ponudbe napravil po pomoti, gre takšno ravnanje pripisati njegovi premajhni skrbnosti, katere posledice, mora nositi sam. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročanja sta namreč temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega ter povprečno skrbnega ponudnika. Ponudnik je tako tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, obenem pa tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik za pozivanje izbranega ponudnika v sklopu 15 k odpravi pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na (prekratko) veljavnost ponudb, ni imel zakonske podlage. Vlagatelj je tako v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je izbranega ponudnika v sklopu 15 pozival na odpravo ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi, pa tudi ne, ko je njegovo ponudbo (po prejeti dopolnitvi) označil za dopustno in mu oddal javno naročilo. S temi ravnanji je naročnik kršil peti odstavek 89. člena ZJN-3 in prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je zato, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« za sklop 15 z dne 1. 7. 2021.

Čeprav drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja tudi nekatere druge pomanjkljivosti ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 15, zaradi katerih naročnik njegove ponudbe ne bi smel izbrati, s temi očitki povezanih navedb strank Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni vsebinsko obravnavala. Ker je prehodno že ugotovila, da je vlagatelj uspel izkazati naročnikovo kršitev v postopku oddaje javnega naročila (nezakonita oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku) in je vlagateljevemu pravovarstvenemu predlogu ugodila (razveljavitev izpodbijane odločitve), presoja teh navedb ne bi mogla vplivati niti na vlagateljev položaj v predmetnem postopku pravnega varstva niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, naročnika napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje javnega naročila v sklopu 15 sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija pritrjuje prvemu vlagatelju, da je zakonsko določeno takso za vložitev zahtevka za revizijo preplačal. Drugi odstavek 71. člena ZJPVPJN določa, da znaša taksa dva odstotka od cene najugodnejše dopustne ponudbe (z davkom na dodano vrednost) za sklop ali javno naročilo, vendar ne manj kot 500,00 EUR in ne več kot 25.000,00 EUR, in da znaša taksa 1.000,00 EUR, kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o zavrnitvi vseh ponudb. V obravnavanem primeru se zahtevek za revizijo nanaša na naročnikovi odločitvi o oddaji naročila v sklopu 3 in v sklopu 10. Ob upoštevanju, da vlagatelj z eno vlogo izpodbija odločitev naročnika o oddaji naročila v dveh sklopih, ter ob upoštevanju, da znaša seštevek ponudbenih cen z DDV izbranega ponudnika za ta dva sklopa 52.933,74 EUR (upoštevaje, da celotno obdobje trajanja naročila obsega 191 dni, tj. število dni, ki jih je naročnik upošteval tako pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila kot tudi pri odmeri takse v odločitvi o oddaji naročila), znaša taksa 1.058,67 EUR. Vlagatelj je bil tako za predmetni zahtevek za revizijo dolžan vplačati takso v višini 1.058,67 EUR in ne 1.064,00 EUR, kot je dejansko plačal.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila, mu je, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.058,67 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 658,80 EUR (900 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta v obeh izpodbijanih sklopih, ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Razliko do priglašenih stroškov za vplačano takso je Državna revizijska komisija zavrnila kot nepotrebno, saj preveč vplačane takse ni dolžan vrniti naročnik na podlagi prve povedi iz tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN (naročnik je namreč dolžan povrniti le potrebne stroške, tj. dolžno vplačano takso in ne dejansko vplačano takso), pač pa je v zvezi s preplačano takso treba upoštevati drugo alineo četrtega odstavka 72. člena ZPVPJN, na podlagi katere bo Državna revizijska komisija ministrstvu, pristojnemu za finance, naložila vračilo preveč plačane takse. Dalje Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo (100 točk), saj glede na vrednost spora v sklopu 3 in sklopu 10 za njegovo priznanje ni podlage v OT. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju tudi ni priznala priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika v opredelitvi do navedb naročnika (sestava obrazložene vloge in DDV), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je prvi vlagatelj opredelil do navedb naročnika niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je priznane stroške pravnega varstva v višini 1.717,47 EUR dolžan prvemu vlagatelju povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Drugi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo drugega vlagatelja ugodila, mu je, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z OT, priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 573,00 EUR;
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 439,20 EUR (600 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta v izpodbijanem sklopu, ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
- materialne stroške v višini 8,78 EUR (12 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika v opredelitvi do navedb naročnika (sestava obrazložene vloge, materialni stroški in DDV), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je drugi vlagatelj opredelil do navedb naročnika niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je priznane stroške pravnega varstva v višini 1.020,98 EUR dolžan drugemu vlagatelju povrniti v roku 15 dni od dneva vročitve tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 13. 9. 2021



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- naročnik,
- prvi vlagatelj po pooblaščencu,
- drugi vlagatelj po pooblaščencu,
- izbrani ponudnik – Peter Dren s.p., Podgorje,
- izbrani ponudnik – Plamen d.o.o., Slovenj Gradec,
- RS, MJU

V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve, tu.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu