018-116/2021 Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo

Številka: 018-116/2021-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba promocije produktov Sklada, ki zajemajo kombinacijo vsebinske in finančne podpore ("dvojčki") v okviru projekta Start-up Slovenija in na konferenci PODIM« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Dunajska cesta 58, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, Ulica kneza Koclja 22, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 8. 9. 2021

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je sprejel dokument »Sklep o začetku postopka« z dne 23. 12. 2020, da za predmet javnega naročila izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi tretje alinee točke c prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Naročnik se je pogajal s ponudnikom Inštitut za raziskovanje podjetništva Tovarna podjemov Maribor, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6, Maribor, čigar ponudbo je tudi izbral, o čemer ga je obvestil z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 22. 2. 2021.

Naročnik je z izbranim ponudnikom 22. 2. 2021 sklenil pogodbo.

Naročnik je 24. 2. 2021 poslal na portal javnih naročil v objavo prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. To obvestilo je bilo objavljeno 24. 2. 2021 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001044/2021-L01.

Pogodba je bila 3. 3. 2021 objavljena na portalu javnih naročil, pod št. objave JN001044/2021-Pog01.

Vlagatelj je 22. 6. 2021 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 22. 6. 2021 in predlagal, da se razveljavi postopek oddaje javnega naročila, saj je naročnik kršil temeljni načeli iz 4. in 5. člena ZJN-3, ker ni imel podlage, da uporabi postopek iz 46. člena ZJN-3, predmet javnega naročila pa bi moral oddajati v ločenih sklopih.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 12. 7. 2021, ki jo je vložil 13. 7. 2021 na portalu eRevizija, izjasnil v zvezi z navedbami iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, ki je bil objavljen 16. 7. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo zavrnil. Naročnik je navedel, da je pogodba že skoraj v celoti izvedena, zato zahtevku za revizijo, ker vlagatelj predlaga razveljavitev postopka oddaje javnega naročila, tudi ni mogoče več ugoditi in je tak zahtevek za revizijo treba že zaradi tega zavrniti. Naročnik je v nadaljevanju navedel, zakaj ni kršil ZJN-3, ko je oddal javno naročilo na način in v vsebini, kot ga je oddal.

Naročnik je Državni revizijski komisiji 16. 7. 2021 prek portala eRevizija posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 7. 2021, ki jo je vložil 21. 7. 2021 prek portala eRevizija, opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja.

Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, str. 3), da je vlagatelj predlagal razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti (zahtevek za revizijo, str. 2), kar po naročnikovem stališču naj ne bi bilo mogoče, ker je »pogodba skoraj že v celoti izvedena« (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, str. 3), to ni razlog, zaradi katerega bi bilo treba zavrniti zahtevek za revizijo. Najprej je treba upoštevati, da obvezne sestavine zahtevka za revizijo določa 15. člen ZPVPJN, ki mednje ne uvršča pravovarstvenega predloga (gl. npr. zadevi št. 018-111/2020 in 018-101/2021), in se v tej sestavini zahtevek za revizijo tudi razlikuje od npr. tožbe, za katero so obvezne sestavine določene v prvem odstavku 180. člena ZPP in je mednje uvrščen tudi »določen zahtevek glede glavne stvari«. ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena kot obvezno sestavino zahtevka za revizijo določa »očitane kršitve«, kar ni sestavina iz prvega odstavka 180. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), sicer pa, kot je primerljivo določeno v prvem odstavku 180. člena ZPP, tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Čeprav mora Državna revizijska komisija odločiti v mejah zahtevka za revizijo (38. člen ZPVPJN), to ne pomeni, da Državna revizijska komisija po ugotovitvi, da neko naročnikovo ravnanje, ki ga je vlagatelj navedel kot kršitev ZJN-3, predstavlja kršitev ZJN-3, ne bi mogla razveljaviti le posameznega naročnikovega ravnanja, morda pa le naložiti odpravo kršitve ali pa celo le ugotoviti utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj za vse te odločitve Državne revizijske komisije obstaja pravna podlaga (druga in tretja alinea 39. člena ZPVPJN) (npr. zadeva št. 018-111/2020). Vlagatelj kljub spornemu »pravovarstvenemu predlogu« dejansko uveljavlja, da so nezakonita posamezna naročnikova ravnanja, Državna revizijska komisija pa bi ob potrditvi dejstva, da je »pogodba skoraj že v celoti izvedena« (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, str. 3), na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in ugotovitve morebitne kršitve ZJN-3 lahko ugotovila le utemeljenost zahtevka za revizijo v smislu tretje alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, če v revizijskem postopku ugotovljenih kršitev ne bi bilo mogoče odpraviti (npr. z razveljavitvijo postopka oddaje javnega naročila).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Vlagatelj, ki je eden izmed zagovornikov javnega interesa (druga alinea 6. člena ZPVPJN), je za javno naročilo storitev (točka II.1.3 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost) (5. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) z ocenjeno in tudi dejansko vrednostjo pod pragom iz druge alinee točke a drugega odstavka 22. člena ZJN-3 (gl. dokument »Sklep o začetku postopka« z dne 23. 12. 2020, v katerem je ocenjena vrednost navedena kot 148.196,72 eurov brez DDV, ter dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 22. 2. 2021, pogodbo z dne 22. 2. 2021 in točko II.1.7 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, v katerih je pogodbena vrednost navedena kot 144.959,02 brez DDV), ki ga je naročnik izvajal kot enotnega (brez delitve v sklope; točka II.1.6 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost) po postopku s pogajanji brez predhodne objave (točka IV.1.1 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost; 46. člen ZJN-3), po tem, ko je naročnik že izbral ponudbo in sklenil pogodbo, vložil zahtevek za revizijo in s sklicevanjem na kršitve načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3) ter načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3) očital, da je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave in opustil delitev javnega naročila v sklope. Naročnik je nasprotoval vlagatelju.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbral ponudbo izbranega ponudnika za ponudbeno vrednost, ki je še nižja od ocenjene vrednost, ocenjena vrednost pa je nižja od 214.000 eurov brez DDV (druga alinea točke a drugega odstavka 22. člena ZJN-3, kot jo je treba upoštevati zaradi točke c prvega odstavka 1. člena Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 2019/1828 z dne 30. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za javna naročila blaga, storitev in gradenj ter projektne natečaje (Uradni list L 279 z dne 31. 10. 2019, str. 25–26)), ki je prag, ki ga mora upoštevati naročnik, ki je naročnik iz točke c prvega odstavka 9. člena ZJN-3, za oddajo javnih naročil blaga in storitev, zato naročnika za to javno naročilo ni zavezovala obveznost objave obvestil v zvezi z javnim naročilom tudi v Uradnem listu Evropske unije.

Naročnik skladno s prvim odstavkom 57. člena ZJN-3 objavi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, kadar oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave ali po konkurenčnem postopku s pogajanji, če na portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost primerno, v Uradnem listu Evropske unije ni objavil obvestila o naročilu. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost se posreduje v objavo isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju ni sporno, da je naročnik zaradi izbire postopka s pogajanji brez predhodne objave za oddajo javnega naročila na portalu javnih zagotovil objavo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost. Naročnik je torej ravnal na način, kot ga določa prva poved iz prvega odstavka 57. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da vlagatelj ni uveljavljal, da bi (ne glede na siceršnje očitke o samem javnem naročilu oziroma njegovi izvedbi) kateri gospodarski subjekt vložil zahtevek za revizijo po seznanitvi z objavljenim prostovoljnim obvestilom za predhodno transparentnost. Državna revizijska komisija je tudi vpogledala na portal eRevizija, katerega uporaba je v Republiki Sloveniji od 1. 1. 2021 (prvi odstavek 21. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja, Uradni list RS, št. 72/2019) obvezna za vlaganje zahtevkov za revizijo (gl. drugi odstavek 13.a člena ZPVPJN), pri čemer je ugotovila, da je zahtevek za revizijo v zvezi s spornim javnim naročilom vložil le vlagatelj, ne pa tudi kateri gospodarski subjekt. To kaže, da noben gospodarski subjekti kljub seznanitvi s tem, da je naročnik oddal javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, ni uveljavljal nezakonitosti, ker bi bil tudi sam zainteresiran za oddajo ponudbe, pa te možnosti zaradi načina oddaje javnega naročila ni imel. Ker je vlagatelj uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 4, točka 16), da naročnik že od leta 2013 oddaja javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, je Državna revizijska komisija vpogledala v svoje evidence, vendar ni nikoli pred vlagateljevim zahtevkom za revizijo obravnavala zahtevka za revizijo, ki bi se nanašal na oddajo javnega naročila, kot ga je oddal naročnik. Da bi naročnik v zvezi z javnim naročilom kdaj prej pred prejemom vlagateljevega zahtevka za revizijo prejel zahtevek za revizijo katerega gospodarskega subjekta in mu ugodil, vlagatelj ni navedel, sicer pa to tudi ni verjetno, ker po vlagateljevih navedbah naročnik od leta 2013 po enakem postopku oddaja javno naročilo. Čeprav je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 7, točka 25), da »je predmet javnega naročila definiran tako zavajajoče, na način, da ne more zbuditi zanimanja potencialnih ponudnikov«, pa že po vlagateljevi navedbi o ponavljajočem se naročnikovem ravnanju od leta 2013 ni mogoče razumeti, da je naročnik šele v letu 2021 prvič oddal javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave, zaradi česar gospodarski subjekti v dejanskosti ne bi vedeli oziroma ne bi mogli vedeti, kaj je predmet javnega naročila.

Naročnik je v točkah II.1.4 (Kratek opis) in II.2.4 (Opis javnega naročila) prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost enako navedel, da je predmet javnega naročila »Izvedba promocije produktov Sklada, ki zajemajo kombinacijo vsebinske in finančne podpore ("dvojčki") v okviru projekta Start-up Slovenija in na konferenci PODIM, z vključenim pred-selekcijskim postopkom za P2 in SK75 in mehko podporo pri vpisu v register ter izvedbo svetovanj s tujimi strokovnjaki na konferenci PODIM 2021«.

Naročnik je izbiro postopka iz 46. člena ZJN-3 upravičeval v točki IV.1.1 (Vrsta postopka) prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost, pri čemer je navedel:
»Utemeljitev izbire postopka s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa v skladu s členom 32 Direktive 2014/24/EU

• Gradnje, blago ali storitve lahko zagotovi samo določen gospodarski subjekt iz naslednjega razloga: odsotnost konkurence iz tehničnih razlogov

Razlaga:
OBRAZLOŽITEV RAZLOGOV ZA IZBIRO POSTOPKA S POGAJANJI BREZ PREDHODNE OBJAVE

Za izvedbo projekta Start:up Slovenija za leto 2020 z vključenim pred selekcijskim postopkom za P2 in produkte Sklada namenjene start up podjetjem ter mednarodne podjetniške konference PODIM 2020 je Sklad izvedel postopek oddaje javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave v skladu z 3. alinejo c. točke 1. odstavka 46. člena ZJN-3 in k predložitvi ponudbe povabil:
IRP Inštitut za raziskovanje podjetništva Tovarna podjemov Maribor, Ulica škofa M. Držečnika 6, Maribor.

Obrazložitev:
Sklad bo kot edinega ponudnika za izvedbo projekta povabil Inštitut za raziskovanje podjetništva Tovarna podjemov Maribor, saj iz Registra Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino izhaja, da je Inštitut za raziskovanje podjetništva Tovarna podjemov Maribor edini lastnik blagovnih znamk START:UP SLOVENIJA in PODIM.
Projekt zajema tudi pred-selekcijski postopek za produkt P2, ki ga izvaja Sklad. IRP je razvil lastno namensko programsko rešitev - centralni prijavni sistem, ki deluje v okviru spletnega portala www.startup.si. Sprva je nastal za potrebe kakovostnega izvajanja in spremljanja pred-selekcijskega postopka v okviru tekmovanja Start: up Slovenija, ki je od leta 2011 na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo povezano z razpisom Sklada za zagonske subvencije P2, saj enostavne rešitve prijavnih obrazcev niso zagotavljale ustreznega nivoja storitev in niso ustrezale mednarodnim standardom za vodenje tovrstnih pred-selekcijskih postopkov. Zato je IRP razvil namensko programsko rešitev, ki omogoča določene specifične funkcionalnosti, ki zagotavljajo kakovostno izvedbo pred-selekcijskega postopka. Te specifične funkcionalnosti so razvidne tudi v priloženi Izjavi IRP o centralnem prijavnem sistemu. IRP je tudi nosilec materialnih avtorskih pravic iz naslova računalniškega programa Centralni prijavni sistem.

Iz gornjega izhaja, da naročilo za izvedbo projekta zaradi izključnih pravic, ki se nanašajo na lastništvo blagovnih znamk in tehničnih lastnosti, ki se nanašajo na centralni prijavni sistem, lahko izpolni le določen ponudnik, ki je naveden v izreku sklepa.«

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 21), da sta iz točke IV.1.1 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost razvidna dva razloga za utemeljitev izbire postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je s tem, ko se je skliceval na »odsotnost konkurence iz tehničnih razlogov«, svoje ravnanje utemeljeval na drugi alinei točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3, pri opozarjanju na obstoj avtorskih pravic na računalniškem programu in lastništvo blagovnih znamk pa je svoje ravnanje utemeljeval na tretji alinei točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Za ugotovitev, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-3, ko je izbral postopek s pogajanji brez predhodne objave, bi zadoščala že ugotovitev, da je imel podlago za izbiro takega postopka že zaradi enega zakonskega pogoja in torej že na podlagi bodisi druge alinee točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 bodisi tretje alinee točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3. Dejstvo, da je naročnik v dokumentu »Sklep o začetku postopka« z dne 23. 12. 2020, navedel, da za predmet javnega naročila izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave na podlagi tretje alinee točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 in ni tudi omenjena druga alinea točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3, ni ključno, saj je treba upoštevati, da je dokument »Sklep o začetku postopka« z dne 23. 12. 2020 interni akt naročnika, ponudniki in javnost pa so se seznanili z naročnikovo odločitvijo z objavo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da se v točkah II.1.4 in II.2.4 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost nahaja letnica 2021, v točki IV.1.1 prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost nahaja pa letnica 2020. Ker vlagatelj tega razhajanja ni uveljavljal kot spornega, ga kot takega ni upoštevala niti Državna revizijska komisija pri obravnavi zadeve, temveč je glede na naročnikove navedbe (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, str. 3), katere aktivnosti so bile v letu 2021 izvedene na podlagi sklenjene pogodbe, štela, da sklicevanje na letnico 2020 pomeni sklicevanje na letnico 2021.

Naročnik lahko skladno s točko c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave za javno naročilo gradenj, blaga ali storitev, če lahko gradnje, blago ali storitev zagotovi le določen gospodarski subjekt iz razlogov, ki so našteti v treh alineah, in sicer iz tehničnih razlogov konkurence za predmet naročanja ni (druga alinea) ali za zaščito izključnih pravic, vključno s pravicami intelektualne lastnine (tretja alinea). V tretji alinei točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3 je določeno še, da naročnik »ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet javnega naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku javnega naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta«.

Izjemo iz druge in tretje alinee c) točke prvega odstavka 46. člena ZJN-3 lahko naročnik skladno z drugim odstavkom 46. člena ZJN-3 uporabi le ob hkratni (kumulativni) izpolnitvi dveh pogojev, in sicer, prvič, če ni ustrezne alternative ali nadomestila in, drugič, če odsotnost konkurence ni posledica neupravičenega omejevanja elementov javnega naročila.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 obširno in podrobno pojasnil, zakaj meni, da so izpolnjeni pogoji za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave. Naročnik je med drugim navedel, da:
­ nastopa le kot soorganizator (poleg Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Evropskega sklada za regionalni razvod),
­ začetki konference PODIM segajo v leto 1980, kar je pred ustanovitvijo naročnika v letu 2000,
­ ima projekt Start:up Slovenija začetke v letu 2004 oziroma 2007,
­ je izvedel prvo javno naročilo v letu 2013,
­ je izbrani ponudnik imetnik registriranih znamk PODIM in »start!up slovenija« pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino registrirani (registrirani 1. 2. 2005), registrirane znamke »start:up SLOVENIJA« pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino (registrirana 30. 1. 2008), več drugih znamk, povezanih z besedno zvezo »start up«, registriranih pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, in avtorskih pravic iz naslova računalniškega programa Centralni prijavni sistem, ki se uporablja za izvedbo predselekcijskega postopka (v okviru portala www.startup.si),
pojasnil pa je tudi, da je kot sorodne start-up podjetniškim dogodkom v letu 2020 identificiral dogodke Delovne podjetniške zvezde, Future 4.0, Kongres podjetnikov, MOS, Podjetniški forum, SBC forum in TEDxLjubljana, ki pa ne ne zadoščajo zahtevam in potrebam, pri čemer je pri petih dogodkih navedel po dva razloga, pri dveh pa po enega. Kot je razvidno iz dopisa z dne 1. 7. 2021, ki ga je vlagatelj predložil kot dokaz A4 k zahtevku za revizijo, je naročnik v njem navedel te sorodne dogodke in z njimi seznanil vlagatelja, saj je vlagatelj s pozivom št. 3060-14/2021-3 z dne 28. 6. 2021 naročnika pozval za dopolnitev odgovora z dne 11. 5. 2021 (dokaz A2), ki ga je naročnik poslal vlagatelju kot odgovor na poziv št. 3060-14/2021-1 z dne 4. 5. 2021 (dokaz A1). Čeprav se je vlagatelj z vlogo z dne 21. 7. 2021 skladno z možnostjo iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN opredelil do naročnikovih navedb iz dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, tu navedenih podatkov in dejstev bodisi ni izpodbijal bodisi jih ni izpodbijal konkret(izira)no. Vlagatelj posameznih podatkov in dejstev bodisi ni izpodbijal bodisi jih ni izpodbijal konkret(izira)no niti pred tem v zahtevku za revizijo.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljevimi izhodišči (zahtevek za revizijo, str. 7, točki 22 in 23), da je treba uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, ki predstavlja izjemo od izvedbe preglednega (transparentnega) postopka s predhodno objavo (npr. odprti postopek), tolmačiti strogo in omejujoče (restriktivno), naročnik pa je, ker se sklicuje na uporabo izjeme, tisti, ki je dolžan upravičiti njegovo uporabo, je na podlagi tega, da ni mogla zaključiti, da ne bi bila resnična dejstva o imetništvu pravic intelektualne lastnine (registrirane blagovne znamke in avtorske pravice), morala šteti, da obstajajo pravice intelektualne lastnine in da je njihov imetnik izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je poleg tega upoštevala dejstva, povezana z letnicami, ki segajo v čas pred ustanovitvijo naročnika ali pred prvo izvedbo javnega naročila v letu 2013. Državna revizijska komisija je morala pri odločanju o zahtevku za revizijo torej upoštevati ta dejanski okvir. Čeprav Državna revizijska komisija sprejema vlagateljevo navedbo (zahtevek za revizijo, str. 8–9, točka 29), da na trgu Republike Slovenije deluje večje število gospodarskih subjektov, ki opravljajo dejavnost organiziranja dogodkov, zaradi česar za opravljanje storitev organiziranja dogodkov obstaja konkurenca, pa ni mogla spregledati, da vlagatelj ni izpodbil tega, da je le en gospodarski subjekt imetnik blagovne znamke PODIM, ki je tudi imetnik blagovnih znamk, povezanih z besedno zvezo »start up«, med drugim »start:up SLOVENIJA«, pa tudi imetnik avtorskih pravic iz naslova računalniškega programa Centralni prijavni sistem. Vlagatelj je sicer uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 9, točka 31), da naročnik ni imel objektivnih razlogov za pogojevanje uporabe elementov, ki so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, vendar je Državna revizijska komisija morala upoštevati, da vlagatelj ne v zahtevku za revizijo ne v vlogi z dne 21. 7. 2021 ni navedel, da bi bilo treba upoštevati še kateri drug konkreten dogodek poleg sedmih dogodkov, ki jih je naročnik navedel v dopisu z dne 1. 7. 2021 in dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 (str. 8), niti ni konkret(izira)no uveljavljal, da bi bil vsaj kateri izmed teh sedmih dogodkov enakovreden dogodku, kot ga je z javnim naročilom oddal naročnik, zato Državna revizijska komisija ni imela dejstvene podlage, da bi zaključila, da poleg dogodka iz javnega naročila obstajajo še drugi dogodki, ki so mu enakovredni. Državna revizijska komisija tako ni mogla zaključiti, da se naročnik ne bi mogel opreti vsaj na tretjo alineo točke c prvega odstavka 46. člena ZJN-3, da bi upravičil uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 10–12, točke 37–44), da je naročnik oddal javno naročilo kot enotno, čeprav bi ga moral oddati po sklopih, njegova opustitev razdelitve javnega naročila v sklope pa predstavlja kršitev 73. člena ZJN-3.

Če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila, mora naročnik skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 javno naročilo oddati po ločenih sklopih ter določiti velikost in predmet takšnih sklopov. Pri tem mora skladno z drugo povedjo iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3 zagotoviti nediskriminatorno obravnavo in s tem večjo dostopnost javnega naročila gospodarskim subjektom.

Prvi odstavek 73. člena ZJN-3 je sestavljen iz dveh povedi, pri čemer so le v prvi povedi določeni pogoji za razdelitev javnega naročila v sklope.

Iz (prve povedi iz) prvega odstavka 73. člena ZJN-3 je tako razvidno, da je razdelitev v sklope naročnikova dolžnost, če sta hkrati (kumulativno) izpolnjena pogoja:
• če predmet javnega naročila dopušča (v nadaljevanju: prvi pogoj)
ter
• če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti izvedbe javnega naročila (v nadaljevanju: drugi pogoj).

Drugi pogoj je sestavljen iz dveh delov, saj razdelitev v sklope mora prispevati ne le k večji gospodarnosti, temveč tudi učinkovitosti izvedbe javnega naročila.

Če torej niso hkrati (kumulativno) izpolnjeni vsi trije elementi iz obeh pogojev iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, naročnik ne ravna v nasprotju z ZJN-3, če javnega naročila ne razdeli v sklope. Nezmožnost ugotovitve kršitve ZJN-3 je torej podana že, če ni podan katerikoli izmed teh treh elementov iz prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3. Pri tem je treba opozoriti, da za večjo gospodarnost in učinkovitost izvedbe javnega naročila ni relevantna le faza pridobivanja ponudb, temveč izvedbena faza (prim. npr. zadevi št. 018-006/2020 in 018-191/2020). Čeprav Državna revizijska komisija ne zanika, da razdelitev javnih naročil v sklope lahko vpliva na večjo dostopnost javnih naročil gospodarskim subjektom, je ta vidik povezan z vprašanjem zagotavljanja konkurence, ki je element iz druge povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, hkrati pa je povezan z vprašanjem gospodarnosti, saj zaradi konkurence in torej možnosti sodelovanja več gospodarskih subjektov to lahko vpliva na oblikovanje cene in s tem na (večjo) gospodarnost, vendar pa to, kot že navedeno, ni edini vidik za ugotovitev kršitve prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3. Poleg tega večje gospodarnosti ni mogoče ugotavljati le z vidika nižjih cen, ki bi jih prejel naročnik, pač pa je treba tudi upoštevati, da če bi bila izvedba javnega naročila, ki bi bilo razdeljeno v sklope, predraga, razdelitev javnega naročila v sklope ne bi prispevala k večji gospodarnosti, temveč bi bil dosežen ravno nasprotni učinek. Če bi naročnik kljub prejemu ugodnih cen, ker bi ponudniki lahko predložili ponudbe za posamezne dele, zaradi izvedbe predmeta javnega naročila nosil dodatne stroške ali več stroškov, kot bi bila korist zaradi nižjih cen, potem je razvidno, da zaradi ugodnejših cen oddaja javnega naročila, razdeljenega v sklope, ne bi bila bolj gospodarna kot oddaja enotnega javnega naročila.

Naročnik je v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 (str. 10–13) naštel, kaj vse obsega predmet javnega naročila, pri čemer je iz teh njegovih navedb razvidno, da obsega številne in različne aktivnosti (storitve), ki so si medsebojno povezane tudi v tistih delih, ki so bolj splošne narave. Iz vloge z dne 21. 7. 2021 ne izhaja, da bi vlagatelj navedel, da katera izmed aktivnosti, ki jih je naštel naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 (str. 10–13), ni del predmeta javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato štela, da predmeta javnega naročila obsega vse aktivnosti, ki jih je naštel naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 (str. 10–13) in da torej naročnik potrebuje vse te aktivnosti. Vlagatelj je v vlogi z dne 21. 7. 2021 sicer navedel (str. 3, točka 7), da naročnik »ni uspel dokazati, da so posamezni deli javnega naročila med seboj neločljivo povezani«, vendar vlagatelj ni uveljavljal, da te aktivnosti niso povezane, temveč le, da niso neločljivo povezane, kar pomeni, da je vlagatelj uveljavljal, da bi jih naročnik lahko oddal tudi ločeno v sklopih in ne le kot celoto z enotnim javnim naročilom. Ob izhodišču, da vse aktivnosti, ki jih je naročnik naštel v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021 (str. 10–13), predstavljajo predmet javnega naročila, je naročnik upravičen zahtevati njihovo izpolnitev od izvajalca. Ni mogoče ne šteti, da izvedba vseh teh aktivnosti po enem izvajalcu ne prinaša ustrezne učinkovitosti izvedbe. Naročnik ima namreč dolžnost koordinacije in sodelovanja le z enim gospodarskim subjektom, ki je tudi odgovoren za celoten obseg javnega naročila, ki ga izvede na enem dogodku, katerega soorganizator je tudi naročnik. Oddaja konkretnega javnega naročila kot celovitega se v sferi naročnika kaže kot bolj učinkovita kot oddaja javnega naročila, razdeljenega v sklope, kar je naročnik po vsebini utemeljil s tem, ko je navedel (dokument »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 16. 7. 2021, str. 13), da »enovita izvedba Javnega naročila zagotavlja širši doseg aktivnosti Naročnika in večjo učinkovitost financiranja, po drugi strani pa takšno postopanje tudi zmanjšuje stroške Naročnika (npr. da se na istem dogodku obenem promovira aktivnosti Naročnika, s čimer se uresničuje njegovo poslanstvo, obenem pa se na tem dogodku tudi izvede selekcijski mehanizem za podjetja)« in »iz vidika zagotavljanja najvišje "donosnosti" investicije Naročnika je temu vsekakor v interesu, da se vse aktivnosti promocije in organizacije izvajajo na način, ki doseže relevantno ciljno publiko na najobsežnejši način«. Državna revizijska komisija že zaradi navedenega ne more ugotoviti, da bi bili lahko hkrati (kumulativno) izpolnjeni pogoji, da bi lahko ugotovila kršitev prve povedi iz prvega odstavka 73. člena ZJN-3, ker naročnik ni razdelil javnega naročila v sklope.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija zavrnila zahtevek za revizijo, ni preizkušala, ali bi bile glede na okoliščine konkretnega javnega naročila dejansko podane postopkovne (procesne) predpostavke, med drugim pravočasnost, kot je s tolmačenjem osmega odstavka 25. člena ZPVPJN uveljavljal vlagatelj. Če te namreč ne bi bile podane, vlagatelj z zahtevkom za revizijo ravno tako ne bi mogel uspeti, saj bi Državna revizijska komisija morala zavreči zahtevek za revizijo (tretji odstavek 31. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 8. 9. 2021

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije




















Vročiti (na portalu eRevizija):
 naročnik,
 vlagatelj,
 izbrani ponudnik,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.