018-117/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

Številka: 018-117/2021-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata ter mag. Gregorja Šebenika kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Ureditev prostorov in oprema katetrskega laboratorija Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike, UKC Ljubljana«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v sklopu 2 vložil vlagatelj SIEMENS Healthcare, d. o. o., Letališka cesta 29C, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: prvi vlagatelj), in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je v sklopu 2 vložil vlagatelj GORENJE GTI, d. o. o., Partizanska 12, Velenje, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: drugi vlagatelj), zoper ravnanje skupnih naročnikov Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 8. 2021

ODLOČILA


1. Obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevku za revizijo prvega vlagatelja se ugodi in se v sklopu 2 »Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema« razveljavijo zahteve:

- iz zavihka »7._Sklop Medicinska oprema - Sklop 2.0« za opremo 33.8.3.1 (radiološki aparat), točka 1.01, v kateri je določeno: »Ponudnik mora zagotoviti, da njegove aparature ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad omenjenim prostorom, saj lahko pride do motenj v izvajanju MR.«,
- iz zavihka »7. Med oprema - Sklop 2« za opremo št. 35.3.1.1 (ultrazvočni aparat), točka A.24, v kateri je določeno: »Aparat mora biti kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (Image Vault-EchoPac)«,
- iz naročnikovega odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil dne 18. 6. 2021 ob 6:39 uri, v katerem je določeno: »Dobavitelj mora izvršiti pogodbene obveznosti v roku 110 dni od uvedbe v delo (uvedba v delo se izvede istočasno z izvajalcem GOI del).«

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, ki je bil vložen v sklopu 2 »Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema«, je utemeljen.

4. Naročnik je dolžan prvemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva prvega vlagatelja se zavrne.

5. Naročnik je dolžan drugemu vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 6.225,28 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva drugega vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25. 3. 2021 na portalu javnih naročil pod številko JN001825/2021-B01 objavil obvestilo o naročilu »Ureditev prostorov in oprema katetrskega laboratorija Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike, UKC Ljubljana«, ki ga, razdeljenega na sklop 1 (Gradbeno obrtniška in inštalacijska dela) in sklop 2 (Koronarograf z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem, splošna in pohištvena oprema), oddaja po odprtem postopku.

Zoper določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) je prvi vlagatelj dne 5. 7. 2021 vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, naj se nezakonite določbe dokumentacije v zvezi z oddajo naročila odpravijo, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. V zahtevku navaja naslednje ugovore:

- Naročnik je v popisu del za sklop 2 v zavihku »7._Sklop Medicinska oprema - Sklop 2.0« za opremo 33.8.3.1 (radiološki aparat) v točki 1.01 določil, da mora ponudnik »zagotoviti, da aparature ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad omenjenim prostorom, saj lahko pride do motenj v izvajanju MR«. Zatrjuje, da je navedena zahteva nezakonita, ker naročnik ponudnikom ni dal na voljo dovolj podatkov, da bi sploh lahko ugotovili, kakšne tehnične specifikacije mora imeti ponujeni aparat (in posledično ponudili ustrezen aparat), pa tudi zato, ker za ponudnike ustvarja nedoločljivo obveznost, kar pomeni, da je takšna določba (v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava) nična. S sporno zahtevo naročnik od ponudnikov zahteva, da ponudijo radiološki aparat, ki ne bo vplival na delovanje magnetnih resonanc, ki so nad prostorom, kamor bo vgrajen ta radiološki aparat, kot tudi na magnetne resonance, ki bodo v tem prostoru v prihodnosti. Da bi ponudniki lahko ugotovili, kakšno napravo morajo ponuditi, da bodo to tehnično zahtevo izpolnili, bi moral naročnik ponudnikom razkriti vsaj občutljivost na feromagnetne mase trenutnega MR sistema, glede na vsebino sporne zahteve pa tudi vseh bodočih MR sistemov, ki jih namerava vgraditi naročnik. Pojasnjuje, da je občutljivost na gibajoče se feromagnetne mase posebna lastnost MR sistema. Pri slikanju z metodo magnetne resonance je prvi pogoj za nastanek slike ta, da je magnetno polje znotraj sistema homogeno. Za delovanje MR aparata mora biti jakost magnetnega polja v dveh točkah znotraj aparata praktično identična oz. se lahko razlikuje za vrednost milijoninke jakosti magnetnega polja. Seveda je toleranca odstopanja odvisna od tipa aparata ter od načina uporabe aparata, prav tako je pomembno, ali se bodo z aparatom izvajale nekatere specialne preiskave in sekvence, kot npr. MR spektroskopija. Zaradi fizikalnih lastnosti magnetnega polja prihaja do interakcije polja s feromagnetnimi snovmi, tako da se jakost magnetnega polja v odvisnosti od njihove prisotnosti spreminja. Prvi vlagatelj zatrjuje, da izključno naročnik razpolaga s podatki o tem, kakšne lastnosti imajo obstoječi MR sistemi, prav tako se bo naročnik v bodoče tudi avtonomno odločil, kakšne lastnosti bo zahteval, ko bo kupoval nove MR sisteme. Naročnik je torej tisti, ki ima in bo tudi v bodoče imel podatke o lastnostih svojih MR sistemov, zaradi česar bo izključno naročnik odločal o tem, kaj bo na te sisteme vplivalo. Prvi vlagatelj navaja, da je naročnika na navedeno izrecno opozoril, vendar naročnik tega podatka ni želel razkriti. Navedel je le lokacije trenutnih MR sistemov in gostoto njihovega osnovnega magnetnega polja. Naročnik tako niti za obstoječe niti za bodoče MR sisteme ponudnikom ni razkril bistvenega podatka, na podlagi katerega bi ponudniki lahko ugotovili, kakšen radiološki aparat morajo ponuditi, da bo naročnikova sporna zahteva izpolnjena. Prvi vlagatelj v zvezi s tem predlaga, da se imenuje strokovnjaka (izvedenca) fizike oz. medicinske stroke, ki bo potrdil njegove trditve.
- V zavihku »7. Med oprema - Sklop 2« je naročnik za opremo št. 35.3.1.1 (ultrazvočni aparat) v točki A.24 zahteval, da mora biti ultrazvočni aparat »kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (Image Vault-EchoPac)«. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je navedena zahteva nezakonita zato, ker jo lahko izpolni le ponudnik, ki je dobavil delovno postajo ImageVault-EchoPac. Ob tem poudarja, da je bil za kompatibilnost navedenih naprav (oz. za povezavo slikovnih sistemov, ki bo omogočila kompatibilnost sistemov) oblikovan standard DICOM (Digital Imaging and Communications in Medicine), ki zagotavlja prenos medicinskih datotek in omogoča integracijo slikovnih sistemov, kot npr. skenerjev, serverjev, delovnih postaj, printerjev itd., oz. določa format datoteke in protokol za komunikacijo te datoteke preko medmrežja, kar dvema napravama omogoča, da lahko prebereta isto datoteko. Naročnik bi s sistemom v DICOM standardu prejel povsem enako funkcionalnost slikovnega gradiva ultrazvočnega aparata, saj bo to gradivo zapisano v formatu, ki ga je obstoječa delovna postaja sposobna prebrati. Na delovno postajo bi tako naročnik dostopal do enakega slikovnega gradiva enake kakovosti, kot bi ga prejel, če bi kupil sporno zahtevo. Tudi v tem delu prvi vlagatelj predlaga imenovanje strokovnjaka (izvedenca) medicinske informatike. Opozarja še, da je naročnikovo ravnanje v tem delu nerazumljivo še toliko bolj, saj zaradi te zahteve noben ponudnik (razen dobavitelja obstoječe delovne postaje) v 2. sklopu ne bo mogel pridobiti naročila. Pri tem gre celo za takšen del naročila iz sklopa 2, za katerega bi ga moral naročnik razpisati v samostojnem sklopu. V obravnavanem primeru so izpolnjeni vsi kriteriji za delitev naročila na sklope, zato bi moral naročnik ultrazvočni aparat razpisati v okviru samostojnega sklopa.
- Rok za uvedbo v delo, ki znaša največ 10 koledarskih dni (pogodbene obveznosti pa je potrebno izvršiti v roku 110 dni od uvedbe v delo), teče od dneva sklenitve pogodbe za sklop 1. Prvi vlagatelj zatrjuje, da je sporni rok nezakonit zato, ker je vezan na sklenitev tretje pogodbe, na katero ne bo imel nobenega vpliva, in zato, ker bo tako za izbranega ponudnika v 1. sklopu kakor za izbranega ponudnika v 2. sklopu rok izvedbe tekel hkrati in se bo iztekel isti dan. Praviloma takšna zahteva ne predstavlja ovir, vendar je potrebno v konkretnem primeru upoštevati, da je izpolnitev pogodbenih obveznosti ponudnika iz sklopa 2 odvisna od tega, kdaj bo predhodno dela dokončal izbrani ponudnik v sklopu 1. Preden bo namreč izbrani ponudnik iz sklopa 2 dobavil koronarograf in ostalo medicinsko opremo, bo izbrani ponudnik iz sklopa 1 moral pripraviti prostor oz. izvesti gradbena in obrtniška dela. Izbrani ponudnik iz sklopa 2 je tako dejansko odvisen od izbranega ponudnika iz sklopa 1 oz. od njegovega terminskega plana.

Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo vložil dne 5. 7. 2021. Predlaga, da se postopek oddaje predmetnega javnega naročila v celoti razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je naročnik preko portala javnih naročil podal nov popis opreme oz. je na novo pripravil tehnične specifikacije, pri čemer ponudnikom ni dal možnosti, da bi v zvezi z opravljenimi spremembami lahko zahtevali pojasnila oz. predlagali korekcije, saj ni podaljšal roka za postavljanje vprašanj, čeprav je to napovedal. Popravek popisov pomeni nov opis predmeta javnega naročila in predstavlja bistveni element pogodbe. Drugi vlagatelj zatrjuje, da rok za oddajo ponudb poteče 6. 7. 2021, pri čemer se mu postavljajo vprašanja in predlogi za spremembo razpisne dokumentacije, ki jih naročniku ne more posredovati. Takšna razpisna dokumentacija pa mu onemogoča oddajo dopustne ponudbe, saj so nekatere zahteve nejasne, poleg tega naročniku ne more predlagati, da naj spremeni postavljene zahteve na način, da bo lahko ponudil proizvod, ki je enakovreden razpisanemu. Drugi vlagatelj zatrjuje, da naročnika ni mogel opozoriti, da je njegova tehnična zahteva, »da ima prednost sistem s talnim c-lokom«, neupravičeno diskriminatorna. Navaja, da naročnika ni mogel pozvati, naj jo spremeni. Pojasnjuje, da lahko (kot ponudnik opreme Philips Medical Systems) ponudi aparat Philips Azurion 7 C12, ki je stropno montiran, kar ne bo vplivalo na delovanje MR aparatov, ki so trenutno inštalirani nad omenjenim prostorom, ter prav tako ne bo vplival na delovanje drugega aparata, če bo tudi ta znamke Philips (drugi vlagatelj navaja, da je lahko preveril samo vpliv delovanja med aparati, za katere ima na voljo vse podatke o medsebojnih vplivih). Navaja, da je sporna zahteva neupravičeno diskriminatorna, ker ponudniku, ki ponuja takšen aparat, ki ga preferira naročnik, daje prednost, za katero ni najti objektivno opravičljivih razlogov, poleg tega ni jasno, kako bo naročnik navedeno »prednost« upošteval v fazi presoje in ocenjevanja ponudb (ali kot pogoj ali kot merilo). Neupravičeno diskriminatorna je tudi zahteva, v skladu s katero morajo »monitorji z vgrajeno baterijo omogočati brezprekinitveno delovanje«. Drugi vlagatelj navaja, da ponuja aparat, kjer so vsi monitorji priključeni na UPS (uninterupted power supply) baterijo, ki ni vgrajena v vsak posamezen monitor, ampak je nameščena v tehničnem prostoru. V tem primeru gre zgolj za drugačen način izdelave, zato je že v osnovi naročnikova zahteva neupravičeno diskriminatorna. Zatrjuje, da je hotel v zvezi s tem pozvati naročnika, da bi sprejel tudi ustrezno ekvivalentno rešitev, ki tudi zagotavlja brezprekinitveno delovanje, vendar te možnosti ni imel. Drugi vlagatelj še navaja, da je želel naročniku posredovati še naslednja štiri vprašanja oz. predloge za spremembo razpisa: V zvezi s tehnično zahtevo št. 25 (»Programska oprema za priklop intrakardialne UZ sonde (ICE), vključno z adapterjem, ki omogoča priklop omenjene ICE UZ sonde«) je hotel pojasnilo o tem, ali lahko ponudi dodaten prenosni UZ aparat na vozičku za podporo uporabe ICE sound. Glede na to, da so pri UZ sondah dovoljena odstopanja od zahtevanih parametrov lahko v mejah +/- 5 %, je hotel dobiti tudi naslednja pojasnila: 1. v zvezi s tehnično zahtevo iz točke B (kardiološka 3D transtorakalna sonda s frekvenčnim območjem vsaj 1,25 - 4,5 MHz ali 1 - 3,4 MHz) je želel pojasnilo o tem, ali lahko ponudi UZ sondo frekvenčnega razpona od 1 - 5 MHz; 2. v zvezi s tehnično zahtevo iz točke B (3D/4D transezafagealna (4D TEE) UZ sonda: 3 - 8 MHz ali 2,3 - 6,8 MHz) je želel odgovor, ali lahko ponudi UZ sondo frekvenčnega razpona od 2 - 8 MHz; 3. v zvezi s tehnično zahtevo iz točke B (linearna UZ sonda: 2,5 - 10 MHz) je želel naročnika vprašati, ali lahko ponudi UZ sondo frekvenčnega razpona od 3 - 12 MHz. Drugi vlagatelj navaja še, da bi bila njegova ponudba brez naročnikovega soglasja, da lahko ponudi enakovredno rešitev, zavrnjena.

Naročnik je z dokumentom št. 4110-39/2017/26 z dne 14. 7. 2021 zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Na posamezne očitke naročnik odgovarja z naslednjimi navedbami:

- Naročnik je v tehničnih specifikacijah in z odgovori na postavljena vprašanja (dne 9. 6. 2021 ob 14.17 uri in 18. 6. 2021 ob 12.50 uri) podal podatek o moči obstoječih aparatov in moči bodočih MR aparatov ter v odgovoru tudi zapisal, da naj ponudniki upoštevajo silnice, ki so razvidne iz PZI načrtov, kjer je razviden tudi podatek o feromagnetni masi, ki znaša 50 kg. PZI je sestavni del razpisne dokumentacije, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil. Poleg tega je v razpisni dokumentaciji prav tako jasno in nedvoumno zapisan podatek o moči obstoječega MR-ja, ki se nahaja nad prostorom, kamor bo umeščen predmet konkretnega javnega naročila, pri čemer znaša moč obstoječega MR aparata 3,0 T (Tesle), moč 1,5 T pa velja za bodoči MR aparat, ki bo umeščen v prostor nad prostorom, kamor bo umeščen predmet konkretnega javnega naročila. Navaja še, da tisti odgovori, ki so bili na portalu javnih naročil objavljeni po poteku roka za postavljanje vprašanj, niso mogli bistveno vplivati na zmožnost posameznega ponudnika oz. na oddajo dopustne ponudbe.
- Zahtevo, da mora biti ultrazvočni aparat kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (ImageVault-EchoPac), izpolnjujejo aparati različnih proizvajalcev: Philips (model Epiq 7), GE (model Vivid E95xD) ter Siemens (model Acuson CS 2000 Prime), zato izpodbijana zahteva ni nezakonita, saj na trgu obstajajo trije različni proizvajalci takšnih ultrazvočnih aparatov. Ob navedenem in ob dejstvu, da naročnik že razpolaga s sistemom za shranjevanje ImageVault-EchoPac, je zahteva po kompatibilnosti ultrazvočnega aparata objektivno opravičljiva in ni v nasprotju z nobenim temeljnim načelom javnega naročanja. Ob navedenem pa tudi niso utemeljeni tisti očitki pravega vlagatelja, ki se nanašajo na oblikovanje samostojnega sklopa.
- Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da se dela izvajalcev iz sklopa 1 in sklopa 2 prekrivajo, saj morajo biti izvedena v točno določenem faznem zaporedju, kar ima za posledico, da izvajalec v sklopu 1 ne more nadaljevati s svojimi deli, če izvajalec v sklopu 2 predhodno ne izvede svojih del in obratno. Navedeno pa pomeni, da bosta morala izvajalca izvajati vsak svoja dela sinhrono. Slednje zahteva sama realizacija predmeta javnega naročila, zato je rok za izvedbo del obeh izvajalcev enako dolg, pri čemer je logično, da začne teči za oba na isti dan, prav tako pa se za oba izvajalca na isti dan tudi izteče.

Naročnik je z dokumentom št. 4110-39/2017/27 z dne 15. 7. 2021 zavrnil tudi zahtevek za revizijo drugega vlagatelja in posledično tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je preko portala javnih naročil dne 9. 6. 2021 ob 09.40 uri prejel predlog, naj podaljša rok za oddajo ponudb. Naročnik je 10. 6. 2021 ob 11.14 uri navedel, da bo rok za oddajo ponudb podaljšal. Drugi vlagatelj je tako lahko izvedel, da bo rok za oddajo ponudb podaljšan, pri čemer takrat rok za postavljanje vprašanj še ni potekel, saj je potekel dne 14. 6. 2021 ob 12.00 uri. Drugi vlagatelj tako od 10. 6. 2021 do 14. 6. 2021 ni izkoristil zakonske možnosti in naročniku ni zastavil vprašanja v zvezi s podaljšanjem roka za postavljanje vprašanj, čeprav je bil že 9. 6. 2021 ob 9.40 uri seznanjen z dejstvom, da se postavljeno vprašanje nanaša na oba roka (torej tako na rok za oddajo ponudb kakor tudi na rok za postavljanje vprašanj). Sicer pa vsako naročnikovo (ne)ravnanje po 9. 6. 2021 (po 9.40 uri) pomeni tudi spremembo roka za postavljanje vprašanj na portalu javnih naročil, naročnik ni dolžan, četudi je z odgovorom navedel, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj na portalu javnih naročil, le-tega spremeniti zgolj s popravkom razpisne dokumentacije, saj se lahko tudi odloči, da slednjega ne spremeni. Naročnik še navaja, da vsak popravek razpisne dokumentacije (oz. popisov opreme) še ne rezultira v zakonsko nujni spremembi oz. podaljšanju roka za postavljanje vprašanj, saj navedeno pomeni neskončno podaljševanje predmetnega roka, osnovni namen postopka javnega naročanja pa je, da ga zaključi v primernem roku. Naročnik še navaja, da tisti njegovi odgovori, ki so bili na portalu javnih naročil objavljeni po poteku roka za postavljanje vprašanj, ter popravki razpisne dokumentacije, niso mogli bistveno vsebinsko vplivati na zmožnost posameznega ponudnika oz. na njegovo sposobnost oddati dopustno ponudbo. Naročnik nadaljuje, da sistem s talnim c-lokom ponujajo vsaj štirje proizvajalci, in sicer Siemens (model Artis icono floor), Philips (Azurion 3F 15), General Electric (Innova IGS 530) in Toshiba (Canon-Alphenix Core +), kar že po definiciji izključuje kakršnokoli diskriminatornost izpodbijane zahteve. Prej navedeni proizvajalci sistema s talnim c-lokom ponujajo tudi monitorski sistem v setu, kar ima za posledico, da je znotraj monitorskega sistema vgrajena tudi baterija, ki omogoča brezprekinitveno delovanje. V obravnavanem primeru torej konkurenca obstaja, tehnične specifikacije so sorazmerne razpisanemu predmetu, pri čemer pa naročnik ni dolžan omogočiti vsakemu ponudniku, da odda dopustno ponudbo.

Naročnik je z vlogo z dne 19. 7. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Prvi vlagatelj se je z vlogo z dne 21. 7. 2021 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Meni, da naročnik ni odgovoril na njegove navedbe, saj je navedel le, da je ponudnikom dal na voljo »podatek o moči obstoječih MR aparatov in moči bodočih MR aparatov«. Prvi vlagatelj zato meni, da bi bilo potrebno njegovemu zahtevku za revizijo ugoditi že na podlagi pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, meni pa tudi, da bo njegov očitek potrdil predlagani strokovnjak. Prvi vlagatelj navaja, da je enega izmed obstoječih MR aparatov naročniku dobavil tudi sam in da doslej še nikomur (niti naročniku niti drugim ponudnikom) ni razkril podatka o občutljivosti tega aparata na feromagnetne mase, kar pomeni, da tudi drugi ponudniki s tem podatkom ne razpolagajo. Na enak način sporne zahteve ne more izpolnitvi niti sam, saj tudi on ne razpolaga s podatki, ki se nanašajo na druge MR aparate. Prvi vlagatelj opozarja, da je naročnik z odgovori navedel le nekaj lastnosti (moč ter položaj ter silnice magnetnega polja) predvidenih MR sistemov (ki glede bistvene lastnosti - to je občutljivosti na feromagnetne mase, ponudnikom ne povedo ničesar), pri čemer pa se ni jasno zavezal, da bo takšne MR sisteme tudi dejansko vgradil. Prvi vlagatelj še navaja, da naročnik tudi glede kompatibilnosti ultrazvočnega aparata z obstoječim sistemom za shranjevanje in glede razdelitve sklopa 2 na dva ločena sklopa ni zmogel konkretnih in vsebinskih navedb. Zato je potrebno šteti: 1. da bi naročnik s sistemom DICOM prejel povsem enako funkcionalnost kot s sporno zahtevo, 2. da so bile zahteve spremenjene tako, da ultrazvočni sistem, na katerega se sporna zahteva nanaša, deluje samostojno, 3, da med ultrazvočnim sistemom in preostalim delom naročila v sklopu 2 ni povezave, 4. da predmet naročila v sklopu 2 omogoča razdelitev v dva ločena sklopa, 5. da bi takšna razdelitev prispevala h gospodarni in učinkoviti izvedbi naročila in 6. da ne obstajajo razlogi, na podlagi katerih je naročilo bolj smiselno oddati kot celoto. Prvi vlagatelj pri tem opozarja, da zahteva ni neupravičeno diskriminatorna le v primeru, če jo lahko izpolni zgolj en ponudnik. Zahteva je nezakonita tudi v primeru, če jo lahko izpolni nekaj ponudnikov, če naročnik zanjo nima stvarno utemeljenih razlogov. Poleg tega dejstvo, da naročnik že razpolaga s sistemom za shranjevanje ImageVault-EchoPac, prav tako ne zadošča za utemeljitev sporne zahteve, če je enako kompatibilnost mogoče doseči na drug, manj omejujoč način (s standardom DICOM). Prvi vlagatelj navaja tudi, da naročnikova trditev, da lahko sporno zahtevo izpolnijo trije ponudniki, ni dokazana, vlagateljev aparat pa omogoča kompatibilnost po standardu DICOM. Prvi vlagatelj še navaja, da ne nasprotuje naročnikovi zahtevi, da morajo biti dela izvedena v 110 dneh od uvedbe v delo, vendar pa so nezakonite naslednje zahteve: 1.) da je začetek teka roka vezan na sklenitev pogodbe v sklopu 1, 2.) da bodo dela v obeh sklopih potekala na način, kot bo to v terminskem planu predvidel izvajalec v sklopu 1 in 3.). da je začetek del v sklopu 2 znotraj roka za izvedbo v celoti odvisen od tega, ali in kdaj bo določena dela dokončal izvajalec v sklopu 1.

Drugi vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 7. 2021 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V zvezi s spremembo popisa del drugi vlagatelj navaja, da ne gre za nepomembno spremembo, temveč za predmet javnega naročila. Predmet javnega naročila pa je najpomembnejši del javnega naročila, ki je bil z novimi tehničnimi specifikacijami na novo opredeljen. Drugi vlagatelj navaja, da je naročnik dne 3. 6. 2021 navedel, da prilaga popravek popisov za sklopa 1 in 2, dne 9. 6. 2021 pa je tudi navedel, da bo podaljšal rok za oddajo ponudb in rok za postavljanje vprašanj. Drugi vlagatelj poudarja, da je bil z naročnikovim odgovorom zaveden, saj je bil v dobri veri, da bo naročnik podaljšal rok za postavljanje vprašanj, pa tega ni storil. Takšno ravnanje naročnika ni skladno z določili razpisa, saj predstavlja naročnikov odgovor del razpisne dokumentacije. Nov popis opreme pa zahteva čas, da se ponudniki lahko seznanijo z zahtevami in ugotovijo, ali proizvajalci, ki jih zastopajo, te zahteve izpolnjujejo, če pa imajo njihovi aparati enakovredne in primerljive karakteristike, pa morajo v zvezi s tem seznaniti naročnika in ga povprašati, ali se strinja tudi s takšnimi tehničnimi rešitvami. Ker se je naročnik sam zavezal, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj, pa tega ni storil, opozarja drugi vlagatelj, ga je onemogočil, da bi lahko predlagal spremembe, zato posledično ni mogel oddati ponudbe. V zvezi z naročnikovo navedbo o tem, da na trgu obstajajo vsaj štirje proizvajalci talne izvedbe c-loka, drugi vlagatelj navaja, da navedeno ni utemeljen razlog, da se mu onemogoči oddaja ponudbe, saj lahko ponudi aparat, ki ima enakovredno funkcionalno karakteristiko. Drugi vlagatelj še opozarja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, vendar pa ga pravila javnega naročila zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo. Poleg tega naročnik tudi ni dokazal, da je razlikovanje v zvezi s spornimi tehničnimi zahtevami utemeljeno v njegovih objektivnih potrebah.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb prvega vlagatelja, drugega vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in spremembe; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN uporabljajo v revizijskem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo prvega in drugega vlagatelja združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je zoper določbe razpisne dokumentacije vložil prvi vlagatelj. Med prvim vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik posamezne tehnične zahteve in zahteve, ki se nanašajo na rok izvedbe naročila v sklopu 2, oblikoval v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3).

Revizijske navedbe prvega vlagatelja, ki se nanašajo na določitev posameznih tehničnih zahtev, je treba presojati z vidika 2. člena ZJN-3, ki v alineji b) 23. točke prvega odstavka tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev definira kot specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3).

Naročnik določi tehnične specifikacije ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki v četrtem odstavku določa, da morajo slednje vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije se lahko določijo v smislu zahtev glede delovanja oz. funkcionalnosti ali
s sklicevanjem na standardizirane tehnične specifikacije ali s kombinacijo obeh načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. Naročnik je pri opisovanju predmeta javnega naročila omejen tudi s temeljnimi načeli javnega naročanja, pri čemer mora tehnične specifikacije določiti na način, ki na eni strani zagotavlja konkurenco med ponudniki, na drugi pa njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3).

Pravila javnega naročanja določajo, kako naj naročnik nabavi blago oz. naroči storitve, ne določajo pa, katero blago sme nabaviti oz. katere storitve sme naročiti, kakor tudi ne, katere konkretne lastnosti morajo imeti blago oz. storitve, ki jih naroča naročnik. Na podlagi navedenega gre tako ugotoviti, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oz. avtonomen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb ter pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Avtonomija naročnika pri oblikovanju tehničnih specifikacij pa ni neomejena - naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, načela zagotavljanja konkurence med ponudniki ni mogoče interpretirati v smislu zahteve po vzpostavljanju konkurenčnosti tudi na tistih področjih oz. v tistih primerih, ko te iz upravičenih razlogov ni mogoče doseči. Prav tako tudi načela enakopravnosti v pravu javnih naročil ni mogoče razumeti kot absolutne kategorije. Enakopravnost namreč ne pomeni, da mora naročnik vsem potencialnim ponudnikom omogočiti enak položaj v postopku oddaje javnega naročila. Nasprotno, pravo praviloma ne sme neposredno vplivati na razmerja na trgu z ukrepi, ki bi povzročali ekonomsko ali dejansko enakost. Zaradi različnih ekonomskih, tehničnih, kadrovskih in tudi naravnih danosti je dejanski položaj ponudnikov in njihovih ponudb različen, prednosti, ki jih te dajejo, pa je dovoljeno in pogosto celo gospodarno upoštevati. Zato zgolj dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna. V naravi same zahteve je, da ponudnike razvršča na tiste, ki določeno zahtevo izpolnjujejo in je zato njihovo ponudbo mogoče obravnavati kot dopustno (takšno, ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika), ter na tiste, ki te zahteve ne izpolnjujejo in posledično ne morejo sodelovati v postopku oddaje javnega naročila. Naročniki so zato v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati zahteve, ki imajo za posledico razlikovanje ponudnikov, vendar le iz razlogov, ki so neposredno povezani s predmetom javnega naročila in so objektivno opravičljivi. Ni pa dopustno razlikovanje ponudnikov glede na kriterije, ki niso objektivno opravičljivi in pomenijo zlasti krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo, s čimer je določen gospodarski subjekt bodisi postavljen v bistveno slabši položaj bodisi je privilegiran, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi (v tej zvezi smiselno prim. tudi sodbo Sodišča EU v zadevi C-513/99, Concordia Bus Finland Oy Ab).

ZJN-3 torej naročniku ne prepoveduje določitve tehničnih zahtev, s katerimi se omejuje konkurenca, temveč mu prepoveduje zgolj določitev takšnih tehničnih zahtev, s katerimi se neupravičeno omejuje konkurenca. Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila lahko določi tudi tehnične zahteve, ki jih lahko izpolni samo omejeno število ponudnikov, vendar pa mora biti razlikovanje med ponudniki neposredno povezano z razpisanim predmetom ter objektivno opravičljivo.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah (prim. npr. odločitvi št. 018-074/2020 in 018-22/2021) zavzela stališče, da mora naročnik, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila ter druge zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oz. tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. tudi npr. sodbo Sodišča EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685, točka 34). Namen pravila po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oz. arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila, saj lahko ponudniki le na ta način pripravijo ne samo dopustno ponudbo, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Naročnik z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami zagotovi, da ni razlikovanja med ponudniki (prvi odstavek 7. člena ZJN-3), saj imajo ponudniki na ta način enaka izhodišča za pripravo ponudb in oblikovanje ponudbene cene, kar jim omogoča tudi zagotovitev konkurence (5. člen ZJN-3).

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej ugovarja zoper tehnično zahtevo, ki jo je naročnik določil v popisu del za sklop 2 v zavihku »7._Sklop Medicinska oprema - Sklop 2.0« za opremo 33.8.3.1 (radiološki aparat) v točki 1.01, kjer je zapisal:

»Ponudnik mora zagotoviti, da njegove aparature ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad omenjenim prostorom, saj lahko pride do motenj v izvajanju MR.«

Prvi vlagatelj citirani tehnični zahtevi očita, da naročnik ponudnikom ni dal na voljo dovolj podatkov (zlasti podatka o občutljivosti na feromagnetne mase trenutnega MR sistema in vseh bodočih MR sistemov), da bi sploh lahko ugotovili, kakšne tehnične specifikacije mora imeti ponujeni aparat, poleg tega pa naj bi zahteva predstavljala pogodbeno določilo, ki bo na dobavitelja preneslo odgovornost, da dobavljen radiološki aparat ne bo motil obstoječih in bodočih magnetnih resonanc, ne da bi dobavitelj poznal vse parametre za izpolnitev te obveznosti.

V zvezi z obravnavano zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil prejel naslednje vprašanje:

»V popisu zahtev za sklop 2 je navedeno: "Ponudnik mora zagotoviti, da njegove aparature ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad omenjenim prostorom, saj lahko pride do motenj v izvajanju MR." Prosimo vas, da to presojo ali odgovornost ponudnikom odvzamete in jasno določite, po kakšnih pogojih lahko poteka instalacija aparata. Torej kje se lahko nahajajo kakšni deli aparata iz kakšnih materialov in kako težki. Kako pa naj ponudnik ve, kje so oz bodo stali MR aparati? Kako naj ponudnik ve, kakšne so omejitve določenih MR aparatov drugih proizvajalcev? Kako naj ponudnik ve, kakšne MR aparate planira kupiti naročnik saj še naročnik sam tega ne more vedeti, ker mora izvesti javno naročilo. Seveda lahko samo naročnik prevzame odgovornost za lastne odločitve in se sooča s posledicami.«

Na citirano vprašanje je naročnik dne 9. 6. 2021 ob 14:17 uri odgovoril:

»Nad angiografom (1. nadstropje, KIR) sta nameščena dva aparata, en 3T MR Siemens, drugi 1,5T GE. Predvidevamo zamenjati oba, nova bosta enake jakosti. Med njima bo tretji, 1,5T. Prostore si je mogoče ogledati po predhodnem dogovoru. Kar zadeva nosilnost ne pričakujemo težav, saj je bilo prostor zgrajen z načrtom za tretji MR aparat. Angiografski aparat mora biti nameščen tako, da ne bo motil njihovega delovanja. Glej tudi silnice iz PZI načrtov.«

Na nadaljnje vprašanje:

»V 14 odgovoru z dne 9.6.2021 ob 14:17 podajate odgovor na 13 vprašanje. Še enkrat bi želeli pojasniti, da silnice magnetnega polja, ki jih omenjate, nimajo prav nobene veze z morebitnimi motnjami, ki jih gibajoče feromagnetne mase povzročajo MR sistemom oz. MR preiskavam. Dejstvo je, da ne gre za vpliv MR sistema na angiografski aparat ampak obratno, motnje, ki jih povzročajo gibajoče se feromagnetne mase na MR sistem oz. preiskave. Robnih pogojev za ta vpliv ne more vedeti noben ponudnik, saj ne ve, kateri MR sistemi bodo instalirani, prav tako pa tudi nimajo podatkov, kakšne omejitve imajo posamezni sistemi. Prelagati odgovornost za te motnje na ponudnika je popolnoma nesprejemljiva. Samo naročnik se lahko odloči, kakšne pogoje in s tem rizike sprejema, saj bo moral naročnik, kot kupec novim MR sistemov določiti pogoje za njihovo instalacijo. Predlagamo torej, da jasno določite, do kam se lahko gibljejo feromagnetne mase ponujenega angiografskega aparata in s tem prevzamete oz. omejite riziko vpliva na obstoječe in morebitne nove MR sisteme.«

je naročnik dne 18. 6. 2021 ob 12:50 uri objavil povsem enak odgovor kot dne 9. 6. 2021 ob 14:17 uri.

Iz citiranih določb razpisne dokumentacije in naročnikovih pojasnil na portalu javnih naročil je razvidno, da naročnik od ponudnikov zahteva zagotovilo, da aparature, ki jih bodo dobavili v okviru predmeta naročila v sklopu 2, ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad prostorom, v katerem je treba te aparature namestiti. Predmet naročila v sklopu 2 je koronarograf in ostala medicinska oprema z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem ter splošna in pohištvena oprema in je natančneje opredeljen v dokumentu »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021-06-08.xlsx«. Iz slednjega je razvidno, da bo moral izbrani izvajalec med drugim dobaviti medicinske aparate, naprave in sisteme, in sicer: radiološki aparat, ultrazvočni aparat, medicinske aparate, naprave in sisteme za koronarografijo, splošno medicinsko opremo in aparat za dezinfekcijo. V skladu z naročnikovo zahtevo morajo torej ponudniki zagotoviti, da bodo imele dobavljene medicinske aparature takšne tehnične lastnosti, da ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so že nameščene nad prostorom montaže, in na delovanje magnetnih resonanc, ki bodo nad prostorom montaže nameščene v prihodnje. Kot je razvidno iz naročnikovega odgovora na portalu javnih naročil, sta nad pritličnim prostorom trenutno nameščena dva MR aparata proizvajalcev Siemens in GE, ki bosta v prihodnje zamenjana z MR aparatoma enake jakosti, med njima pa bo v prihodnje nameščen še tretji.

Ker naročnik od ponudnikov zahteva, da v okviru predmeta iz sklopa 2 dobavijo takšne medicinske aparate, naprave in sisteme, ki ne bodo vplivali na delovanje obstoječih in bodočih magnetnih resonanc, je mogoče slediti prvemu vlagatelju, ki zatrjuje, da ponudniki potrebujejo določene informacije o magnetnih resonancah, ki so in ki bodo nameščene nad pritličnim prostorom, da bi lahko izpolnili naročnikovo zahtevo. Kot je razvidno iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil, je ta podal informacijo o moči obstoječih magnetnih resonanc, in sicer ima magnetna resonanca proizvajalca Siemens moč 3 T, magnetna resonanca proizvajalca GE 1,5 T (nova aparata bosta imela enako moč), dodatna magnetna resonanca, ki bo nameščena med njima, pa bo imela moč 1,5 T. Prav tako je ponudnike napotil na PZI načrte, iz katerih so razvidne silnice.

V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, naročnik v zvezi z obravnavano zahtevo navaja, da je v razpisni dokumentaciji in v pojasnilih na portalu javnih naročil podal podatek o moči obstoječih in bodočih MR aparatov, ponudnike pa je napotil, naj upoštevajo silnice, ki so razvidne iz PZI načrtov, kjer je razviden tudi podatek o feromagnetni masi, ki znaša 50 kg. Naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji jasno zapisan podatek o moči obstoječega MR, ki je nad prostorom, v katerega bo umeščen predmet tega javnega naročila, pri čemer znaša moč obstoječega MR aparata 3,0 Tesle, moč 1,5 Tesle pa velja za bodoči MR aparat, ki bo prav tako nameščen nad prostorom, v katerega bo nameščen predmet tega javnega naročila.

Iz naročnikovih navedb izhajata dve ugotovitvi. Prva je ta, da naročnik ne ugovarja trditvam prvega vlagatelja, da je za izpolnitev tehnične zahteve, v skladu s katero dobavljeni medicinski aparati, naprave in sistemi ne smejo vplivati na delovanje obstoječih in bodočih MR aparatov, ki so umeščeni nad prostorom, v katerega bo nameščen predmet tega javnega naročila, potreben podatek o občutljivosti teh MR aparatov na feromagnetne mase. Pojasniti je treba, da je v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN ter 7. in 212. členom ZPP v povezavi s 13. členom ZPVPJN na vlagatelju zahtevka za revizijo trditveno in dokazno breme, da v zahtevku konkretizirano zatrjuje kršitev, ki naj bi jo v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, in da posledično jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na nezakonitost naročnikovega ravnanja, in predlaga dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Ko vlagatelj zahtevka za revizijo izpolni trditveno-dokazno breme, pa se to prevali na naročnika, ki mora zatrditi in dokazati, da so očitki v zahtevku za revizijo neutemeljeni. Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo konkretizirano in podrobno pojasnil, zakaj je podatek o občutljivosti na gibajoče se feromagnetne mase posebna lastnost MR sistemov, ki je potrebna za to, da se določijo ustrezne lastnosti radiološkega aparata za izpolnitev obravnavane zahteve, predlagal pa je tudi postavitev strokovnjaka fizike oz. medicinske stroke. Naročnik na drugi strani, kot je bilo že pojasnjeno, ni zanikal trditev prvega vlagatelja, temveč je navedel le, da je ponudnikom te podatke posredoval v razpisni dokumentaciji oz. na portalu javnih naročil. Ker dejstvo, da je občutljivost MR aparatov na gibajoče se feromagnetne mase potreben podatek za izpolnitev obravnavane tehnične zahteve, med prvim vlagateljem in naročnikom ni sporno, Državna revizijska komisija ni sledila predlogu prvega vlagatelja, naj v tem delu pridobi strokovno mnenje.

Druga ugotovitev, ki izhaja iz naročnikovih navedb, pa je ta, da je naročnik ponudnikom podal naslednje informacije o obstoječih in bodočih MR aparatih:

- podatek o moči obstoječih dveh MR aparatov in podatek o moči tretjega predvidenega MR aparata,
- podatek o vplivnem območju dveh MR aparatov z upoštevanjem oz. brez upoštevanja feromagnetne zaščite za mase do 50 kg.

Iz navedb naročnika in iz razpisne dokumentacije oz. PZI dokumentacije, na katero je v odgovoru na portalu javnih naročil odkazal naročnik (tloris pritličja in nadstropja s prikazom vplivnega območja), pa ni razvidno, da bi naročnik ponudnikom posredoval podatek o občutljivost MR aparatov na gibajoče se feromagnetne mase oz. da bi jim (razen moči) posredoval kakršnekoli podatke o predvidenem MR aparatu, ki ga bo namestil v prihodnje. Tega ni storil niti na podlagi drugega vprašanja potencialnega ponudnika, v katerem je bilo pojasnjeno, da silnice magnetnega polja nimajo povezave z morebitnimi motnjami, ki jih gibajoče feromagnetne mase povzročajo MR sistemom oz. MR preiskavam, in da ponudniki nujno potrebujejo še druge podatke o feromagnetnih masah. Na podlagi navedenega je mogoče pritrditi prvemu vlagatelju, da razpisna dokumentacija ne vsebuje podatkov, s katerimi bi bilo mogoče določiti, kakšne aparate je treba dobaviti, da ne bodo motili MR aparatov, saj bi naročnik moral posredovati tako podatke o občutljivosti obstoječih MR sistemov na gibajoče se feromagnetne mase kot tudi občutljivost bodočih MR sistemov na gibajoče se feromagnetne mase. Naročnikova tehnična zahteva se namreč, kot utemeljeno opozarja prvi vlagatelj, ne nanaša le na obstoječe MR aparate, temveč tudi na bodoče, zato ponudnik izpolni tehnično zahtevo le na način, da zagotovi tudi nevplivanje dobavljene medicinske opreme na delovanje MR aparatov, ki jih naročnik šele namerava namestiti, za to pa potrebuje ustrezne podatke, ki jih naročnik ni posredoval. Kot je bilo že pojasnjeno, mora naročnik pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila ter druge zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oz. tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali ponudbe izpolnjujejo zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo. Če naročnik zahteva, da medicinski aparati, naprave in sistemi iz sklopa 2 ne smejo vplivati na delovanje tako obstoječih kot tudi bodočih magnetnih resonanc, mora dati ponudnikom na voljo dovolj informacij (torej tudi podatek o občutljivost obstoječih in bodočih MR aparatov na gibajoče se feromagnetne mase, kar med strankama ni sporno), da bodo lahko ponudniki pripravili ponudbo, ki bo izpolnjevala obravnavano tehnično zahtevo, naročnik pa bo lahko ponudbe ocenil na podlagi vnaprej znanih tehničnih parametrov, ki bodo preprečevali arbitrarno presojo.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija v tem delu ugodila zahtevku za revizijo prvega vlagatelja in na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila tehnično zahtevo iz zavihka »7._Sklop Medicinska oprema - Sklop 2.0« za opremo 33.8.3.1 (radiološki aparat), točka 1.01, v skladu s katero mora ponudnik zagotoviti, da njegove aparature ne bodo vplivale na delovanje magnetnih resonanc, ki so in bodo nad omenjenim prostorom, saj lahko pride do motenj v izvajanju MR. Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da ni razveljavila te zahteve, ker bi ugotovila, da naročnik zanjo ni izkazal utemeljenih in objektivno opravičljivih razlogov (o tem med strankama tudi ni bilo spora), temveč zato, ker ponudnikom ni posredoval dovolj natančnih informacij, da bi lahko zagotovili njeno izpolnitev.

Prvi vlagatelj v nadaljevanju ugovarja tudi zoper tehnično zahtevo, v skladu s katero mora biti ultrazvočni aparat kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (ImageVault-EchoPac). V zvezi s to zahtevo prvi vlagatelj navaja, da jo lahko izpolni le ponudnik, ki je dobavil delovno postajo ImageVault-EchoPac, da pa je zahtevo glede kompatibilnosti mogoče doseči tudi s standardom DICOM, ki ga naročnik ne dovoljuje.

Državna revizijska komisija po vpogledu v razpisno dokumentacijo ugotavlja, da je naročnik v zavihku »7. Med oprema-SKLOP 2.0« popisa del »2_Sklop Medicinska OPREMA Kardio DTS 2021-06-08.xlsxb«, št. opreme 35.3.1.1 (ultrazvočni aparat), v točki A.24 določil:

»Aparat mora biti kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (ImageVault-EchoPac).«

V zvezi s citirano tehnično zahtevo je naročnik prejel naslednje vprašanje:

»V pogojih za UZ aparat so podani pogoji, ki so vezani na obstoječo delovno postajo ImageVault-Echopack. Po spletnem pregledu gre za delovno postajo proizvajalca GE. Ker so zahteve, ki jih postavljate, izven standarda DICOM, je jasno, da jih lahko izpolni samo proizvajalec GE, kar je seveda neustrezno. Prosimo vas, da zahteve v zvezi z delovno postajo ImageVault-Echopac umaknete oz jih omejite samo na tiste, ki so vezane na edini svetovni standard za povezavo slikovnih sistemov t.j. DICOM standard.«

Na navedeno vprašanje je naročnik dne 18. 6. 2021 ob 06:44 uri odgovoril, da ne bo spremenil zahtev.

Prvi vlagatelj glede obravnavane tehnične zahteve zatrjuje, da je bil za kompatibilnost naprav oz. za povezavo slikovnih sistemov, ki omogoča kompatibilnost sistemov, oblikovan standard DICOM (Digital Imaging and Communications in Medicine), ki zagotavlja prenos medicinskih datotek in omogoča integracijo slikovnih sistemov, kot npr. skenerjev, serverjev, delovnih postaj, printerjev itd., oz. določa format datoteke in protokol za komunikacijo te datoteke preko medmrežja, kar dvema napravama omogoča, da lahko prebereta isto datoteko. Kot navaja prvi vlagatelj, bi naročnik s sistemom v DICOM standardu prejel povsem enako funkcionalnost slikovnega gradiva ultrazvočnega aparata, saj je to gradivo zapisano v formatu, ki ga je obstoječa delovna postaja sposobna prebrati, kar pomeni, da bi na delovno postajo dostopal do enakega slikovnega gradiva enake kakovosti.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da obravnavana zahteva ni nezakonita in diskriminatorna, saj jo izpolnjujeta ultrazvočna aparata dveh proizvajalcev (Philips in GE), poleg njiju pa tudi proizvajalec Siemens. Po mnenju naročnika je zahteva po kompatibilnosti ultrazvočnega aparata s sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack objektivno opravičljiva, saj naročnik s sistemom za shranjevanje že razpolaga.

Kot je bilo že pojasnjeno, mora vlagatelj v zahtevku za revizijo jasno, določno in konkretizirano navesti vsa dejstva, ki kažejo na nezakonitost naročnikovega ravnanja, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo – ko vlagatelj zahtevka za revizijo izpolni trditveno-dokazno breme, pa se to prevali na naročnika, ki mora zatrditi in dokazati, da so očitki v zahtevku za revizijo neutemeljeni. Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo konkretizirano navedel, zakaj je mogoče kompatibilnost ultrazvočnega aparata s sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack na enakovreden način doseči tudi s standardom DICOM (ne pa le s ponudbo, ki bi vsebovala aparat enakega proizvajalca), v zvezi s to trditvijo je predlagal tudi imenovanja strokovnjaka s področja medicinske informatike. Naročnik na drugi strani obravnavano zahtevo utemeljuje izključno z navedbo, da lahko zahtevano kompatibilnost izpolnijo trije proizvajalci (med njimi naj bi bil tudi proizvajalec Siemens, čemur pa prvi vlagatelj v vlogi z dne 21. 7. 2021 ugovarja, saj v primeru, če bi to držalo, ne bi vložil zahtevka za revizijo), ter z navedbo, da že razpolaga s sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack, zaradi česar zahteva po mnenju naročnika ne more biti ne nezakonita ne diskriminatorna ne nepovezana s predmetom naročila. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da zgolj dejstvo, da naj bi obravnavano zahtevo glede kompatibilnosti izpolnjevali trije proizvajalci (četudi bi bila dokazana), še ne bi zadostovalo za ugotovitev, da je naročnik izkazal objektivno utemeljene strokovne razloge za določitev zahteve. Četudi bi zahtevo lahko izpolnilo več proizvajalcev, bi bila ta lahko še vedno nezakonita, če ne bi obstajale objektivne okoliščine, povezane s predmetom naročila in strokovno utemeljene, zaradi katerih bi bil naročnik upravičen določiti takšno zahtevo. Takih okoliščin pa naročnik v predmetnem postopku ni izkazal. Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom, da ga dejstvo, da že razpolaga s sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack, upravičuje do tega, da zahteva kompatibilnost. Vendar pa prvi vlagatelj navaja, da je mogoče enakovredno kompatibilnost doseči tudi s standardom DICOM (in v zvezi s tem predlaga tudi imenovanje strokovnjaka), naročnik pa tem revizijskim trditvam z ničemer konkretizirano ne ugovarja in v ničemer ne pojasnjuje, zakaj standard DICOM v konkretnem primeru ne pride v poštev. Na podlagi navedenega in v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu je Državna revizijska komisija štela, da dejstvo, da je mogoče tudi s standardom DICOM doseči enakovredno kompatibilnost, med prvim vlagateljem in naročnikom niti ni sporno (zaradi česar tudi ni sledila predlogu prvega vlagatelja o imenovanju strokovnjaka s področja medicinske informatike).

Kot je bilo že pojasnjeno, je lahko dejanski položaj ponudnikov zaradi različnih razlogov različen, zaradi česar lahko posamezni ponudniki ponudijo določene prednosti, ki jih naročnik lahko upošteva. Dejstvo, da naročnik z določeno zahtevo razlikuje ponudnike, še ne pomeni, da je takšna zahteva že sama po sebi diskriminatorna, saj vsaka zahteva ponudnike razvršča na tiste, ki jo lahko izpolnijo, in tiste, ki je ne morejo. Vendar pa lahko naročniki določajo le takšne zahteve, ki so povezane s predmetom naročila in so sorazmerne ter ponudnike razlikujejo zgolj na podlagi objektivnih in strokovno utemeljenih okoliščin. Takih okoliščin pa naročnik v predmetnem postopku ni izkazal, saj zgolj neizkazano dejstvo, da je več proizvajalcev, ki lahko izpolni obravnavano zahtevo, še ne pomeni, da je ta objektivno upravičena ter strokovno utemeljena. Prav tako dejstvo, da naročnik že razpolaga s sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack, ob odsotnosti kakršnekoli naročnikove trditvene podlage ne pomeni, da je mogoče kompatibilnost doseči le na način, kot ga je predvidel naročnik, ne pa tudi s standardom DICOM.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v predmetnem postopku ni izkazal objektivno utemeljenih in strokovno upravičljivih razlogov, zakaj je določil zahtevo glede kompatibilnosti z obstoječim sistemom za shranjevanje ImageVault-Echopack oz. zakaj ne dopušča kompatibilnosti tudi s standardom DICOM. Državna revizijska komisija je zato na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN razveljavila tehnično zahtevo iz zavihka »7. Med oprema - Sklop 2« za opremo št. 35.3.1.1 (ultrazvočni aparat), točka A.24, v skladu s katero mora biti aparat kompatibilen z že obstoječim sistemom za shranjevanje (Image Vault-EchoPac). Ob tem Državna revizijska komisija opozarja, da navedeno ne pomeni, da naročnik ni upravičen zahtevati kompatibilnosti z obstoječim sistemom, temveč pomeni, da naročnik v tem postopku ni navedel nobenih okoliščin, ki bi izkazovale, da kompatibilnosti ni mogoče doseči tudi s standardom DICOM. Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugodila zahtevku za revizijo v tem delu, ni presojala nadaljnjih revizijskih navedb prvega vlagatelja o tem, da bi moral naročnik ultrazvočni aparat izločiti iz sklopa 2 in ga oddati v posebnem sklopu, saj je štela, da prvi vlagatelj te revizijske navedbe uveljavlja zgolj ob predpostavki izključne kompatibilnosti preko enakega proizvajalca opreme, kar pa v predmetnem postopku ni bilo izkazano.

Prvi vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper rok izvedbe naročila v sklopu 2. Navaja, da je začetek roka za izvedbo vezan na sklenitev neke tretje pogodbe, na katero izvajalec v 2. sklopu ne bo imel nobenega vpliva, poleg tega pa bo rok izvedbe del v sklopih 1 in 2 začel teči istočasno, kar pomeni, da je rok za montažo opreme v sklopu 2 odvisen od tega, kdaj bo izvajalec v sklopu 1 zaključil z deli, to pa lahko v skrajnem primeru pomeni tudi, da izvajalec v 2. sklopu ne bo več imel časa za izvedbo naročila.

Naročnik je rok za izvedbo najprej določil v razpisni dokumentaciji v poglavju »Dodatek k navodilom ponudnikom«, kjer je v 10. točki določil, da bo moral dobavitelj pogodbene obveznosti v 2. sklopu izvršiti najkasneje v roku 60 dni po prejemu uradnega obvestila, ki ga bo vodja projekta predmetne investicije UKC Ljubljana poslal dobavitelju opreme.

V zvezi z rokom izvedbe je naročnik na portalu javnih naročil prejel naslednje vprašanje:

»Rok za izvedbo za sklop 2 je definiran na 60 dni od dneva vročitve finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročniku, pri čemer po predhodnem prejemu uradnega obvestila, ki ga bo vodja projekta predmetne investicije UKC Ljubljana poslal dobavitelju opreme. V tej definiciji je rok vezan na dejavnost vodje projekta investicije UKC LJ, ki pa ni definirana, kdaj se bo zgodila. Prosimo vas za pojasnilo, kaj je dejansko pogoj, da vodja projekta investicije obvesti dobavitelja sklopa 2: ali je to dokončanje izvedbe prenove ali kaj drugega. 60 dni namreč ni dovolj za izvedbo vseh del in dobav iz sklopa 2, če je začetek podpis pogodbe, če pa je pred tem rokom še nekaj časa, v katerem izbrani ponudnik lahko izda naročila izvajalcem, potem bi lahko bilo časa dovolj, samo vedeti moramo, koliko časa bo približno minilo od podpisa pogodbe do obvestila vodje projekta.«

Na citirano vprašanje je naročnik dne 18. 6. 2021 ob 06:39 uri odgovoril:

»Dobavitelj mora izvršiti pogodbene obveznosti v roku 110 dni od uvedbe v delo (uvedba v delo se izvede istočasno z izvajalcem GOI del).«

Naročnik je torej po roku, določenem za postavljanje vprašanj (14. 6. 2021), rok za izvedbo naročila spremenil tako, da ga je iz 60 podaljšal na 110 dni, vendar ga je istočasno vezal na rok, ki ga bo imel izvajalec v 1. sklopu. V sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo prvega vlagatelja, naročnik v zvezi z rokom izvedbe navaja, da se dela izvajalca iz sklopov 1 in 2 prekrivajo, ker morajo biti izvedena v točno določenem zaporedju. To pomeni, da izvajalec v sklopu 1 ne more nadaljevati z deli, če izvajalec za sklop 2 ne izvede svojih del in obratno; izvajalca bosta morala zato, tako naročnik, zaradi narave predmeta naročila sinhronizirati pogodbena dela, zaradi česar je rok za izvedbo obveznosti v obeh sklopih enako dolg in tudi začne teči na isti dan.

V zvezi z rokom za izvedbo naročila je treba pojasniti, da ne predstavlja pogoja za priznanje sposobnosti ali izločitvene zahteve, temveč gre za poseben pogoj v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki ga lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 93. člena ZJN-3 vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če je povezan s predmetom javnega naročila. Tudi izvedbeni pogoji morajo biti (kot vsaka druga naročnikova zahteva) povezani s predmetom javnega naročila, kar izhaja že iz prvega odstavka 93. člena ZJN-3, določeni pa morajo biti na jasen in nedvoumen način, da se lahko ponudniki seznanijo s tem, kakšne obveznosti bodo morali izpolniti v fazi izvedbe naročila.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila prvi vlagatelj prepričljivo pojasnjuje, da je rok za izvedbo naročila v sklopu 2 določen na nejasen oz. nedoločljiv način. Rok za izvedbo naročila v sklopu 2 namreč začne teči istočasno z rokom za izvedbo naročila v sklopu 1, čeprav se sklop 1 nanaša na gradbeno obrtniška in inštalacijska dela, sklop 2 pa na dobavo koronarografa z vključenim pet letnim po-garancijskim vzdrževanjem ter dobavo splošne in pohištvene opreme. Že po naravi stvari je jasno, da bo prvi z deli pričel izvajalec v sklopu 1 in da izvajalec v sklopu 2, čeprav mu rok za izvedbo prične teči na isti dan, ne bo mogel istočasno začeti z izvrševanjem svoje obveznosti, saj bo moral počakati, da izvajalec v sklopu 1 konča z rušitvenimi, gradbenimi in ključavničarskimi deli. Koliko časa bo izvajalec v sklopu 1 potreboval za ta dela, v razpisni dokumentaciji ni določeno, zato je povsem nejasno, kakšen rok izvedbe je v sklopu 2 sploh določen. Izvajalec v sklopu 2 je torej glede dolžine roka za izvedbo lastnih del v celoti odvisen od izvajalca v sklopu 1 in v trenutku predložitve ponudbe ali podpisa pogodbe sploh ne more vedeti, v kakšnem roku bo moral izpolniti svojo obveznost. Z naročnikom se je sicer mogoče strinjati, da bodo morala dela v obeh sklopih potekati usklajeno in da se bosta morala izvajalca medsebojno usklajevati. Vendar je treba pojasniti, da izvedbeni pogoj ne more biti določen na način, da ponudniki sploh ne vejo, kakšno obveznost bodo prevzeli. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila rok izvedbe del v sklopu 2 določil na način, ki ni jasen in ki onemogoča, da bi se ponudniki seznanili s tem, kakšen izvedbeni pogoj bodo morali sploh izpolniti oz. kakšno obveznost morajo prevzeti, kar nasprotuje zahtevi po preglednosti postopka (prvi odstavek 6. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija je zato na podlagi 2. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo prvega vlagatelja v tem delu in razveljavila izvedbeni pogoj, ki ga je naročnik določil v odgovoru na portalu javnih naročil dne 18. 6. 2021 ob 06:39 uri, v skladu s katerim mora dobavitelj izvršiti pogodbene obveznosti v roku 110 dni od uvedbe v delo, uvedba v delo pa se izvede istočasno z izvajalcem GOI del.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj. Drugi vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da naročnik ni podaljšal roka za postavljanje vprašanj, čeprav je to napovedal, posledično pa ga ni mogel opozoriti na nekatere, po mnenju drugega vlagatelja diskriminatorne zahteve, oz. ni mogel postaviti vprašanja, ali lahko ponudi posamezne dele opreme z nekoliko drugačnimi tehničnimi lastnostmi.

Kot je razvidno iz obvestila o naročilu št. JN001825/2021-B01 z dne 25. 3. 2021, je naročnik rok za prejem ponudb določil do 3. 5. 2021 do 12:00 ure, rok za postavljanje vprašanj pa do 19. 4. 2021 do 12:00 ure. S popravkom obvestila o naročilu, ki je bil objavljen 6. 5. 2021, je naročnik rok za prejem ponudb podaljšal do 24. 5. 2021 do 12:00 ure, rok za postavljanje vprašanj pa do 10. 5. 2021 do 12:00 ure. Z novim popravkom obvestila o naročilu, ki je bil objavljen 11. 5. 2021, je naročnik rok za prejem ponudb podaljšal do 31. 5. 2021 do 12:00 ure, rok za postavljanje vprašanj pa do 20. 5. 2021 do 12:00 ure. Dne 31. 5. 2021 je naročnik s popravkom obvestila o naročilu ponovno podaljšal rok za prejem ponudb, in sicer do 24. 6. 2021 do 12.00 ure, prav tako je podaljšal rok za postavljanje vprašanj do 14. 6. 2021 do 12:00 ure. Dne 3. 6. 2021 je naročnik s popravkom obvestila o naročilu objavil popravek popisov za sklopa 1 in 2.

Iz portala javnih naročil je nadalje razvidno, da je naročnik prejel številne predloge, naj ponovno podaljša rok za prejem ponudb in rok za postavljanje vprašanj. Tako je dne 7. 6. 2021 ob 7:27 uri na vprašanje:

»glede na dejstvo, da po objavi spremenjene oz. dopolnjene razpisne dokumentacije niste objavili nobenih vprašanj in odgovorov, prepričani pa smo, da teh ni malo in glede na dejstvo, da smo tudi mi zastavili vprašanja, ki bistveno vplivajo na pripravo resnično zahtevne ponudbe, vas prosimo, da podaljšate rok za postavljanje vprašanj in rok za oddajo ponudbe na čas vsaj 14 dni po objavi večine odgovorov.«

odgovoril:

»Naročnik je podaljšal rok za zastavljanje vprašanj kot tudi rok za sprejem/oddajo ponudb.«

Nadalje je naročnik dne 9. 6. 2021 ob 09:40 uri objavil naslednje obvestilo:

»Obvestilo vsem ponudnikom: Naročnik bo podaljšal rok za oddajo/sprejem ponudb kot bo tudi podaljšal rok za postavljanje vprašanj.«

Naročnik je nato dne 21. 6. 2021, torej po poteku roka za postavljanje vprašanj, s popravkom obvestila o naročilu objavil popravek razpisne dokumentacije z novimi popisi, hkrati pa je podaljšal tudi rok za prejem ponudb do 6. 7. 2021 do 12:00 ure, medtem ko roka za postavljanje vprašanj ni podaljšal.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-260/2017, 018-139/2018, 018-198/2018, 018-150/2019), je namen vprašanj, ki jih zainteresirani ponudniki na portalu javnih naročil zastavljajo naročniku, pojasnjevanje in razjasnjevanje nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. ZJN-3 glede postavljanja vprašanj ne vsebuje posebnih določb in tako npr. ne določa, kakšen je minimalni rok, ki ga naročnik lahko določi za postavljanje vprašanj, kdaj, v kakšnih okoliščinah in kolikokrat (in če sploh) ga je naročnik dolžan podaljševati, v kolikšnem času, na kakšen način in kako pogosto bo odgovarjal na vprašanja ipd. Vse navedeno je torej odvisno od posameznega naročnika in njegove organizacije izvajanja postopka oddaje javnega naročila. V zvezi s postavljanjem vprašanj ZJN-3 nalaga naročniku, da v primeru, če pravočasno prejme zahtevo, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotovi dodatne informacije (četrti odstavek 61. člena ZJN-3) in da podaljša rok za prejem ponudb, če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb ali če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (prim. tretji odstavek 74. člena ZJN-3). Navedeno pomeni, da je dolžnost naročnika, da dodatne informacije oziroma odgovore, ki so jih gospodarski subjekti pravočasno zahtevali (to je do poteka roka za postavljanje vprašanj), objavi na portalu javnih naročil, ni pa njegova dolžnost, da rok za postavljanje vprašanj podaljša vsakič, ko dodatno informacijo ali odgovor na portalu javnih naročil objavi.

Upoštevaje ZJN-3 in opisan namen vprašanj, ki jih zainteresirani ponudniki zastavljajo na portalu javnih naročil, naročniku načeloma ne bi bilo mogoče očitati kršitev, ker je omogočil dostop do nove dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za postavljanje vprašanj oz. ker po objavi popravljenih popisov roka za postavljanje vprašanj ni podaljšal. Posledica takšnega naročnikovega ravnanja, ko mu potencialni ponudniki vprašanj niso mogli več zastavljati in ga tudi niso mogli opozoriti na domnevne kršitve, bi bila načeloma zgolj ta, da bi lahko ponudniki uveljavljali pravno varstvo zoper spremenjene določbe razpisne dokumentacije brez omejitev iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN.

Vendar pa v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče spregledati, da je naročnik dne 9. 6. 2021 na portalu javnih naročil objavil obvestilo, s katerim je ponudnike obvestil, da bo podaljšal tako rok za oddajo oz. sprejem ponudb kot tudi rok za postavljanje vprašanj. To obvestilo je jasno in nedvoumno in se skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 šteje kot del razpisne dokumentacije. Navedeno pomeni, da je naročnik s tem, ko je ponudnike obvestil, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj, določil pravilo, ki šteje kot del razpisne dokumentacije, zaradi česar bi moral ravnati skladno z njim. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. v zadevah št. 018-057/2017, 018-128/2017, 018-1/2021) in kot je v svojih odločitvah zapisalo tudi Sodišče EU (npr. sodba št. C 496/99 P, Komisija Evropskih skupnosti proti CAS Succhi di Frutta SpA, ECLI:EU:C:2004:236, točka 115, sodba št. C 336/12, Ministeriet for Forskning, Innovation og Videregående Uddannelser proti Manova A/S, ECLI:EU:C:2013:647, točka 40, sodba št. C 42/13, Cartiera dell’Adda SpA proti CEM Ambiente SpA, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 42, sodba št. C 131/16, Archus sp. z o.o., Gama Jacek Lipik proti Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A., ECLI:EU:C:2017:358, točka 33), mora naročnik ravnati strogo v skladu s pravili, ki jih določi sam, kar velja tudi za ravnanje naročnika v predmetnem postopku oddaje javnega naročila, v katerem je naročnik ponudnike jasno in nedvoumno obvestil, da bo podaljšal rok za prejem vprašanj. Ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati.

Naročnik je s tem, ko je na portalu javnih naročil objavil jasno in nedvoumno obvestilo (ki je postalo del razpisne dokumentacije), da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj, ponudnikom dal možnost, da preučijo spremenjeno razpisno dokumentacijo in da pri tem utemeljeno pričakujejo, da bo naročnik podaljšal rok za postavljanje vprašanj in da jim bo dal na ta način možnost, da razčistijo morebitne nejasnosti, do katerih je lahko prišlo od spremembah razpisne dokumentacije. To velja zlasti ob upoštevanju dejstva, da je naročnik dne 3. 6. 2021 in 21. 6. 2021 objavil spremenjene popise del, torej tisti del razpisne dokumentacije, v katerem je opredeljen predmet naročila, ki v predmetnem postopku predstavlja kompleksno kombinacijo namestitvenih del in medicinskih aparatov. Kljub temu, da je naročnik določil pravilo, v skladu s katerim se je zavezal podaljšati rok za postavljanje vprašanj, tega ni storil, s čimer je kršil pravilo, ki ga je določil sam.

Naročnikove navedbe iz sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo drugega vlagatelja, da ponudniki niso izkoristili možnosti, da bi v razdobju od 10. 6. 2021 do 14. 6. 2021 postavili vprašanje v zvezi s podaljšanjem roka za postavljanje vprašanj, in da tudi njegovo (ne)ravnanje po 9. 6. 2021 v zvezi s podaljšanjem roka za postavljanje vprašanj »pomeni defacto spremembo roka za postavljanje vprašanj na Portalu javnih naročil (tukaj se lahko uporabi tudi analogija na konkludentna ravnanja), saj ZJN-3 ne določa, da mora naročnik, četudi je v obvestilu vsem ponudnikom navedel, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj na Portalu javnih naročil, le-tega spremeniti zgolj s popravkom razpisne dokumentacije na Portalu javnih naročil, ampak slednjega določi tudi tako, da ga ne spremeni, ker je tudi to ravnanje naročnika«, so nerazumljive. Naročnik je dne 9. 6. 2021 objavil jasno in nedvoumno pravilo o tem, da bo podaljšal rok za postavljanje vprašanj, to pravilo pa je prekršil, saj je rok za postavljanje vprašanj potekel 14. 6. 2021, naročnik pa ga ob tem, ko je podaljšal rok za prejem ponudb, ni podaljšal. S tem je naročnik kršil prvi odstavek 6. člena ZJN-3, ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

Ker je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo prvega vlagatelja ugodila tako, da je razveljavila izpodbijane dele razpisne dokumentacije, je v zvezi z zahtevkom za revizijo drugega vlagatelja ugotovila, da je utemeljen. Državna revizijska komisija namreč v smislu tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN naročniku nalaga, naj v primeru, če bo nadaljeval predmetni postopek oddaje javnega naročila, spremeni razveljavljene dele razpisne dokumentacije in naj ob tem upošteva ugotovitve iz tega sklepa, po tem pa bo moral objaviti nov rok za prejem ponudb in ponudnikom omogočiti, da svoje ponudbe ustrezno prilagodijo, držati pa se bo moral tudi lastnega pravila in podaljšati rok za postavljanje vprašanj. Ponudniki, torej tudi drugi vlagatelj, bodo tako imeli možnost postaviti vprašanja oz. zahtevati pojasnila in na ta način odpraviti dvome o tem, katera oprema izpolnjuje naročnikove tehnične zahteve.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.


Prvi vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 21. 7. 2021 zahteval povrnitev stroškov postopka pravnega varstva, povrnitev stroškov pa je v zahtevku za revizijo ter v vlogi z dne 20. 7. 2021 zahteval tudi drugi vlagatelj.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker sta v konkretnem primeru zahtevka za revizijo prvega ter drugega vlagatelja utemeljena, sta slednja na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičena do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je zato prvemu vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (1 točka je 0,60 EUR) in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 2.196,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4,000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako prvemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.225,28 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 21. 7. 2021, s katero se je prvi vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija prvemu vlagatelju prav tako ni priznala v zahtevku za revizijo in vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, priglašenega stroška za sestanek s stranko in pregled listin in dokumentacije, saj so v tarifni številki 39 OT opredeljene storitve, ki jih obračuna odvetnik in niso zajete že v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojne storitve). Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve.

Državna revizijska komisija je drugemu vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z OT kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke (1 točka je 0,60 EUR) in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 2.196,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 40 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 4,000,00 EUR.

Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.225,28 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva drugi vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 20. 7. 2021, s katero se je drugi vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija drugemu vlagatelju prav tako ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenega stroška za sestanek s stranko in pregled listin in dokumentacije, saj so v tarifni številki 39 OT opredeljene storitve, ki jih obračuna odvetnik in niso zajete že v drugih tarifnih številkah (ker gre za samostojne storitve). Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin in dokumentacije, zato gre šteti, da so navedeni stroški sestanka s stranko in pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, dne 9. 8. 2021

predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije




Vročiti:
- UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA, Zaloška cesta 2, Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji d. o. o., Rozmanova 12, Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.