018-107/2021 Mestna občina Celje

Številka: 018-107/2021-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Upravljanje mobilnosti v Mestni občini Celje, pri kateri se upoštevajo okoljski vidiki«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik A1 Slovenija, d. d., Šmartinska cesta 134B, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mestna občina Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 7. 2021

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP o zavrnitvi vseh prijav« z dne 20. 5. 2021.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 1.000,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 25. 2. 2021 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 8. 3. 2021, pod št. objave JN001329/2021-B01, dne 9. 3. 2021 pa tudi v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2021/S 047-118378. Naročnik izvaja konkurenčni dialog.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001329/2021-B01) dne 20. 5. 2021 objavil »SKLEP o zavrnitvi vseh prijav«, s katerim je sodelujoče ponudnike obvestil, zakaj je vsako od posameznih prijav zavrnil kot nedopustno oz. o razlogih za izločitev iz postopka. V zvezi s prijavo vlagatelja je navedel, da je bila prijava formalno in vsebinsko nepopolna, zaradi česar je vlagatelja pozval na njeno dopolnitev. Vlagatelj je v postavljenem roku sicer oddal dopolnitev prijave, vendar le-ta ni bila ustrezna, saj vlagatelj v nasprotju z izrecnim pozivom ni ustrezno popravil obrazcev ESPD, in sicer glede drugega, tretjega in četrtega dela poziva. Naročnik je v sklepu sodelujoče ponudnike obvestil še, da je ob izvedenem pregledu prijav ob ponovnem pregledu kadrovskih in drugih pogojev javnega naročila ter nekaterih postopkovnih določil razpisne dokumentacije ugotovil, da le-ti niso skladni z dejanskimi potrebami naročnika oziroma so nejasni. Ob upoštevanju navedenega, temeljnih načel javnega naročanja in prakse Državne revizijske komisije se je naročnik odločil, da glede na navedeno zavrne vse prejete ponudbe (pravilno: prijave) in po pravnomočnosti predmetne odločitve začne z novim postopkom oddaje javnega naročila, ki bo vključeval spremenjene pogoje in drugačna določila razpisne dokumentacije.

Vlagatelj je dne 31. 5. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija razveljavi sklep o zavrnitvi vseh prijav, naj naročnik ponovno odloči o sposobnosti vlagatelja za sodelovanje v konkurenčnem dialogu in sprejme odločitev skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter mu povrne priglašene stroške pravnega varstva v višini plačane takse. Uvodoma ugotavlja, da sklep naročnika ni obrazložen do te mere, da bi vedel, zakaj je bila njegova prijava izločena kot nedopustna. Meni in nadalje pojasnjuje, da je skladno s pozivom naročnika ustrezno popravil obrazce ESPD, zato je prepričan, da je njegova prijava dopustna. Vlagatelj je tudi prepričan, da je bil poziv k popravku obrazcev ESPD neupravičen, saj je napačno navedbo statusa subjekta Palisada sistemi, d.o.o., mogoče šteti za očitno napako oz. nebistveno formalno pomanjkljivost, saj iz ostale dokumentacije prijave evidentno izhaja, da subjekt sodeluje v prijavi kot podizvajalec. Vlagatelj še zatrjuje, da je odločitev naročnika nezadostno obrazložena tudi v delu, ki se nanaša na neskladnost razpisne dokumentacije z dejanskimi potrebami naročnika, s čimer je naročnik (tudi) utemeljil zavrnitev vseh prijav.

Naročnik je dne 16. 6. 2021 vlagatelju posredoval sklep, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Pojasnjuje, da je vlagatelja pozval na dopolnitev prijave, med drugim tudi zaradi tega, ker so obrazci ESPD za partnerje v skupni ponudbi vsebovali napačno navedbo statusa sodelujočega subjekta Palisada sistemi, d.o.o. Vlagatelj je sicer pravočasno dopolnil prijavo, pri čemer pa je gospodarski subjekt Palisada sistemi, d.o.o., v obrazcih ESPD partnerjev v skupni ponudbi še vedno naveden v okviru točke II.A, čeprav gre za podizvajalca. Meni, da je bila obrazložitev izpodbijane odločitve ustrezna in da ni naročnik tisti, ki bi moral podučevati ponudnike, kako se pravilno izpolni ESPD. Ne strinja se z vlagateljem, da gre za očitno oz. nebistveno pomanjkljivost, saj je pravilna identifikacija vseh sodelujočih v postopku javnega naročila bistven element prijave. Naročnik kot neutemeljene zavrača tudi preostale navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na zavrnitev vseh prijav iz razlogov na strani naročnika; meni, da tako natančno, kot pričakuje vlagatelj, svoje odločitve ni dolžan obrazložiti.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 21. 6. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik ob sprejemu izpodbijane odločitve nedopustno združil dve različni odločitvi. Iz odločitve o (ne)oddaji javnega naročila je razvidno, da je naročnik vse tri prispele prijave zavrnil kot nedopustne in jih izločil iz nadaljnjega postopka. Iz navedenega je razvidno, da je naročnik pregledal prijave (in ugotavljal izpolnjevanje pogojev, neobstoj izključitvenih razlogov itd.), ter jih nato kot nedopustne izločil na podlagi prvega oz. petega odstavka 89. člena ZJN-3.

Hkrati pa je iz izpodbijane odločitve razvidno, da jo je naročnik sprejel na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki ureja položaj, v katerem lahko naročnik zaradi razlogov na njegovi strani že prejete ponudbe po izteku roka za odpiranje ponudb (smiselno tudi prijav) na vseh stopnjah postopka zavrne. V tem primeru ZJN-3 naročniku nalaga, da mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvestiti vse ponudnike, odločitev pa mora objaviti tudi na portalu javnih naročil (oz. glede na vrednost naročila tudi v Uradnem listu Evropske unije). ZJN-3 ob tem tudi določa, da lahko naročnik v primeru, če zavrne vse ponudbe, za isti predmet naročila ponovi postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine.

Državna revizijska komisija je že v sklepu št. 018-075/2018-6 (pred tem pa tudi v sklepih št. 018-157/2016-4, 018-312/2012-4 in 018-87/2015-4) pojasnila, da sta odločitev o izločitvi vseh ponudb (smiselno tudi: prijav) in odločitev o zavrnitvi vseh ponudb (prijav) dve različni odločitvi, ki ju utemeljujejo različni razlogi in imata tudi različne posledice. V primeru izločitve vseh ponudb si naročnik prizadeva oddati javno naročilo in skleniti pogodbo, vendar zaradi nedopustnih ponudb tega ne more storiti. V primeru zavrnitve vseh ponudb pa bi naročnik javno naročilo sicer lahko oddal, vendar zaradi določenih okoliščin oziroma razlogov na njegovi strani tega ne stori. Ker sta odločitev o izločitvi vseh ponudb in odločitev o zavrnitvi vseh ponudb utemeljeni z različnimi razlogi, sta v ZJN-3 ta dva položaja urejena različno, različne pa so tudi posledice obeh naročnikovih odločitev.

Kadar naročnik po opravljenem pregledu in ocenjevanju vseh ponudb ugotovi, da so te neskladne z razpisno dokumentacijo, nepravočasne, neobičajno nizke ali da presegajo naročnikova zagotovljena sredstva oz. da ponudniki niso ustrezno usposobljeni za izvedbo naročila, lahko začne nov postopek za oddajo javnega naročila za isti predmet (v določenih primerih lahko celo v skladu s točko b prvega odstavka 44. člena ZJN-3 začne konkurenčni postopek s pogajanji, v katerem mu pod pogojem, da v postopek vključi vse ponudnike, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev in so v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku ali postopku naročila male vrednosti predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami za postopek javnega naročanja, ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu). Kadar pa naročnik zavrne vse ponudbe zaradi razlogov na njegovi strani, mora o razlogih, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, in o svoji odločitvi, ali bo začel nov postopek, ponudnike takoj pisno obvestiti. V tem primeru ZJN-3, kot je bilo že zapisano, izrecno določa, da lahko naročnik za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe (peti odstavek 90. člena ZJN-3).

Medtem ko v primeru izločitve vseh ponudb kot nedopustnih ZJN-3 naročniku omogoča takojšen začetek novega postopka oddaje javnega naročila (brez posebnih omejitev, v določenih primerih pa celo manj formalnega konkurenčnega postopka s pogajanji, v katerem lahko ponudniki odpravijo nekatere ponudbene pomanjkljivosti, naročnik pa lahko relativno hitro odda javno naročilo), lahko naročnik v primeru zavrnitve vseh ponudb začne nov postopek oddaje javnega naročila le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe. V primeru zavrnitve vseh ponudb je torej izvedba novega postopka oddaje javnega naročila za isti predmet omejena. Namen takšne ureditve je preprečevanje morebitnih zlorab, saj bo naročnik zaradi omejitev pri izvedbi novega postopka ponudbe praviloma zavrnil le zaradi objektivno utemeljenih razlogov, ne pa zaradi razlogov, ki bi lahko pomenili neenakopravno ali arbitrarno obravnavo ponudnikov.

Glede na različnost razlogov, ki utemeljujejo odločitev o izločitvi oziroma zavrnitvi vseh ponudb, se razlikuje tudi postopek pravnega varstva, saj mora ponudnik v primeru izločitve vseh ponudb izpodbijati ugotovitev o nedopustnosti njegove ponudbe, v primeru zavrnitve vseh ponudb pa mora izpodbijati utemeljenost razlogov na strani naročnika ali zatrjevati kršitev načela enakopravne obravnave. Združevanje navedenih odločitev torej vpliva tudi na pravico do uveljavljanja pravnega varstva, saj morajo ponudniki izpodbijati tako razloge za zavrnitev vseh ponudb kot tudi razloge za izločitev njihove ponudbe, ne da bi bili pri tem seznanjeni, kateri izmed njih so bili (z naročnikovega stališča) odločilni. Naročnikovo odločitev o neoddaji naročila, v kateri je združil tako odločitev o zavrnitvi obeh ponudb kot tudi odločitev o izločitvi ponudb kot nedopustnih, je treba torej že zaradi navedenih razlogov razveljaviti.

Ne glede na zgoraj predstavljeno stališče o nedopustnosti združevanja dveh različnih odločitev, bi bilo treba zahtevku za revizijo ugoditi tudi v primeru obravnave navedb vlagatelja, ki se nanašajo na oba razloga za sprejem izpodbijane odločitve, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Vezano na naročnikove navedbe, iz katerih izhaja, da je zavrnil vse prijave iz razlogov na svoji strani, pravno podlago za zavrnitev vseh ponudb (prijav) – kot že pojasnjeno – predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3. Niti ZJN-3 niti drugi predpisi s področja javnega naročanja ne določajo posebnih kriterijev, po katerih bi bilo mogoče presojati utemeljenost oziroma dopustnost naročnikovih razlogov za zaključek postopka brez oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je že večkrat navedla, da tudi iz prakse Sodišča Evropske Unije pri razlagi prava Evropske unije izhaja, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek in da pravo EU o oddaji javnih naročil ne zahteva, da bi jo smeli sprejeti le v izjemnih primerih in/ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (C-27/98, točki 23 in 25; C-244/02, točka 29). Sodišče pa je opozorilo, da morajo naročniki pri tem (kljub temu, da evropske smernice s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za njen sprejem) spoštovati temeljna pravila prava EU, ki zadevajo svobodno ustanavljanje podjetij in svobodo izvajanja storitev na območju EU (C 92/00, točka 42). Naročnik torej lahko vedno zaključi postopek brez izbire najugodnejšega ponudnika – celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi njegove napake – vendar le pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (C-244/02, točka 36).

Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi ponudb (prijav) v revizijskem postopku tako obsega (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te ravnal v skladu s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem, ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno in diskriminatorno oziroma je ponudnike obravnaval neenakopravno. Načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enake obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki.

Iz predstavljene določbe petega odstavka 90. člena ZJN-3 izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami (»[...]mora o razlogih za takšno odločitev [...]«), s čemer se zagotovi transparentnost kot minimum uresničitve načela enake obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN).

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu s prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-134/2017, 018-218/2017 in 018-102/2018) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel v svoji odločitvi, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ali izključitvi ponudbe ni zakonita.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev o zavrnitvi vseh prijav (na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3) obrazložil nekonkretizirano in na način, da iz te obrazložitve ni mogoče razbrati razlogov, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe, zato ni mogoče zaključiti, da je odločitev naročnika sprejeta skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN 3 in skladno s temeljnimi načeli (zlasti načelom transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, s katerim se zagotavlja preglednost oddaje javnih naročil). Iz sporne obrazložitve izhaja zgolj ugotovitev, da kadrovski in drugi pogoji javnega naročila ter nekatera postopkovna določila razpisne dokumentacije niso jasni oz. skladni s potrebami naročnika; naročnik pri tem ni niti (vsaj določljivo) opredelil, kateri so problematično pogoji oz. problematične določbe. Čeprav to ne bi moglo vplivati na odločitev o zahtevku za revizijo oz. o neustrezni obrazloženosti izpodbijane odločitve, Državna revizijska komisija pripominja, da ničesar od navedenega naročnik ni pojasnil niti v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo.

Vezano na naročnikove navedbe, iz katerih izhaja, da je izločil vlagateljevo prijavo kot nedopustno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izpodbijano odločitev o izločitvi vlagateljeve prijave obrazložil nekonkretizirano, saj iz zapisanega ni mogoče razbrati, zakaj in v katerem delu naj bi bili predloženi ESPD (tudi po dopolnitvi prijave) neustrezni.

Vendar pa je zahtevek za revizijo utemeljen tudi ob upoštevanju pojasnil oz. navedb naročnika, ki jih je le-ta podal (šele) v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da je vlagatelj (kot vodilni partner) oddal skupno prijavo s partnerji Gorenjska banka d.d., Kranj, PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., in AVERA d.o.o. ter podizvajalci 2Mobile d.o.o., OLAII d.o.o. in PALISADA SISTEMI, d.o.o. Vse navedeno je razvidno tudi iz prijave vlagatelja (npr. iz izpolnjenih obrazcev »PODATKI O PRIJAVITELJU/PARTNERJU« in »PODATKI O PODIZVAJALCIH S PRIPADAJOČIM SOGLASJEM«, iz partnerske pogodbe, iz ESPD vodilnega partnerja…).

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik vlagatelja s pozivom z dne 22. 4. 2021 »zaradi ugotovljene nepopolnosti oziroma pomanjkljivosti […] prijave na podlagi 89. člena ZJN-3« pozval k predložitvi manjkajočih dokumentov, dopolnitvi, spremembi oziroma pojasnilu prijave, med drugim tudi v delu, ki se nanaša na predložene obrazce ESPD za partnerje Gorenjska banka d.d., Kranj, PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., in AVERA d.o.o.; v pozivu je bilo tozadevno navedeno: »Prijavitelj za partnerja […] ni predložil ustrezno izpolnjenega obrazca ESPD, saj predloženi obrazec glede na podatke iz preostalega dela ponudbe vsebuje napačno navedba statusa gospodarskega subjekta PALISADA SISTEMI, d.o.o. v okviru točke II.A. Prijavitelj mora prijavo dopolniti s predložitvijo ustrezno izpolnjenega obrazca ESPD.«

Iz vpogleda v tri obrazce ESPD, na katere se je skliceval naročnik v pozivu, je razvidno, da vsebujejo v razdelku II.A. (pod točko b »Navedite druge gospodarske subjekte, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila«) navedbo:
- v primeru ESPD partnerja Gorenjska banka d.d., Kranj:
»A1 Slovenija d.d., PALISADA SISTEMI, d.o.o, Porsche Slovenija d.o.o., AVERA d.o.o. Podizvajalci: 2Mobile d.o.o., Olaii d.o.o.«;
- v primeru ESPD partnerja PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o.:
»A1 d.d., Gorenjska Banka d.d., Palisada sistemi d.o.o., Avera d.o.o.« in
- v primeru ESPD partnerja AVERA d.o.o.:
»A1 d.d., Gorenjska banka d.d., PALISADA SISTEMI, d.o.o., Porsche Slovenija d.o.o. Podizvajalci: 2Mobile d.o.o., Olaii d.o.o.«

Na podlagi tako oblikovanega poziva in med strankama nespornem dejanskem stanju glede vloge posameznih subjektov je vlagatelj po presoji Državne revizijske komisije upravičeno štel, da je naročnik kot problematično izpostavil to, da je bil podizvajalec PALISADA SISTEMI, d.o.o., v prvotno predloženih ESPD naveden med sodelujočimi partnerji in ne med podizvajalci. Upoštevaje navedeno zato ni mogoče soglašati z naročnikom, da vlagatelj naj ne bi sledil njegovemu pozivu s tem, ko je (skladno s pozivom) predložil popravljene obrazce ESPD, kjer je v spornem delu sodelujoče gospodarske subjekte predstavil:
- v primeru ESPD partnerja Gorenjska banka d.d., Kranj, kot:
»A1 Slovenija d.d., Porsche Slovenija d.o.o., AVERA d.o.o.
Podizvajalci: 2Mobile d.o.o., Olaii d.o.o., PALISADA SISTEMI d.o.o.«;
- v primeru ESPD partnerja PORSCHE SLOVENIJA, d.o.o., kot:
»A1 d.d., Gorenjska Banka d.d.,
Podizvajalci: 2Mobiled.o.o., Olaii d.o.o., Palisada Sistemi d.o.o.« in
- v primeru ESPD partnerja AVERA d.o.o. kot:
»A1 d.d., Gorenjska banka d.d., Porsche Slovenija d.o.o.
Podizvajalci: 2Mobile d.o.o., Olaii d.o.o., Palisada Sistemi d.o.o.«

Tudi če je mogoče navedbe naročnika v zavrnitvi zahtevka za revizijo mogoče razumeti na način, da kot razlog za nedopustnost prijave vlagatelja uveljavlja, da je vlagatelj obrazce ESPD izpolnil v nasprotju z Navodili za izpolnitev obrazca ESPD oz. da je vlagatelj podizvajalca PALISADA SISTEMI, d.o.o., neustrezno navedel na spornih obrazcih ESPD pod točko b) oddelka A dela II obrazca ESPD, pa Državna revizijska komisija (smiselno enako kot v sklepu št. 018-084/2020-51) pojasnjuje, da samo dejstvo, da so bili ESPD obrazci partnerjev izpolnjeni na način, da so bili predstavljeni tudi podizvajalci (ti so bili povsem jasno tudi opredeljeni kot podizvajalci), ne more pripeljati do zaključka o nedopustnosti take prijave.

V posledici vsega navedenega je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev, kot izhaja iz dokumenta »SKLEP o zavrnitvi vseh prijav«, z dne 20. 5. 2021.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje zadevnega javnega naročila v delu, ki je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v postopku oddaje tega javnega naročila sprejme katero od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. Naročnik mora zagotoviti obrazložitev odločitve o (ne)oddaji naročila v obsegu, kot ga zahteva zakon, prav tako pa mora odločitev o (ne)oddaji naročila objaviti na portalu javnih naročil (deseti odstavek 90. člena ZJN-3).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebnega priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.000,00 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


PRAVNI POUK:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 14. 7. 2021
Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– vlagatelj,
– naročnik,
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve.