Na vsebino
EN

018-082/2021 Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Številka: 018-082/2021-3
Datum sprejema: 7. 6. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v revizijskem postopku oddaje posameznega javnega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma »Dobava zaščitnih sredstev« v sklopu 6 »Plašči zaščitni, za enkratno uporabo, nesterilni« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil SVILANIT SVILA d.o.o., Kovinarska cesta 4, Kamnik (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 6. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.


Obrazložitev:

Naročnik je dne 21. 8. 2020 sprejel dokument »Sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila za dobavo zaščitnih sredstev«, št. 980. Javno naročilo je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 21. 8. 2020, pod št. objave JN005258/2020-B01, dne 24. 8. 2020 pa pod oznako 2020/S 163-396114 tudi v Uradnem listu Evropske unije. Naročnik je v imenu in na račun javnih zdravstvenih zavodov (navedenih v prilogi št. 1 dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila) izvajal odprti postopek za sklenitev okvirnega sporazuma z več gospodarskimi subjekti po posameznih sklopih za sukcesivno naročanje in dobavo zaščitnih sredstev za obdobje štirih let.

Naročnik je dne 5. 11. 2020 sprejel dokument »Odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma in odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega med drugim izhaja, da:
- je za sklop 6 za podpis okvirnega sporazuma poleg vlagatelja izbral še ponudnike GROUP 22 d.o.o., Babičeva ulica 1, Ljubljana, SIMPS'S d.o.o., Motnica 3, Trzin, in TOSAMA d.o.o., Šaranovičeva cesta 35, Domžale;
- bo posamezno naročilo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma za sklop št. 6 oddal vlagatelju.

Okvirni sporazum z vlagateljem je bil sklenjen dne 26. 11. 2020 in objavljen na portalu javnih naročil dne 15. 1. 2021 pod št. objave JN005258/2020-Pog12.

Naročnik je dne 7. 4. 2021 na sklenitelje okvirnega sporazuma za sklop 6 naslovil povabilo k oddaji ponudbe za sukcesivno dobavo blaga v obdobju od 1. 5. 2021 do 31. 10. 2021, pri čemer je določil, da je potrebno ponudbo (»Obrazec predračun – 6. sklop: Plašč zaščitni, za enkratno uporabo, nesterilni«) oddati najkasneje do 14. 4. 2021 do 11. ure.

Naročnik je nato dne 22. 4. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil pod št. objave JN005258/2020-ODL07 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 606_8, iz katerega med drugim izhaja, da je posamezno naročilo na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma za sklop 6 za obdobje od 1. 5. 2021 do 31. 10. 2021 oddal ponudniku TOSAMA d.o.o., Šaranovičeva cesta 35, Domžale (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil najugodnejšo ponudbo v skupni vrednosti 331.547,20 EUR z DDV.

Vlagatelj je dne 3. 5. 2021 prek portala eRevizija vložil zahtevek za revizijo zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila z dne 22. 4. 2021. Pojasnjuje, da je na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma tudi za sklop 6 s posameznimi naročniki sklenil pogodbe za dobavo zaščitnih sredstev za obdobje od 5. 1. 2021 do 30. 4. 2021. Meni, da je bil postopek ponovnega odpiranja konkurence preuranjen, saj je pogodba med vlagateljem in naročnikom bila še vedno veljavna, pogoji za predčasno odpoved sklenjene pogodbe po 3. in 12. členu pogodbe pa niso bili izpolnjeni. Iz besedila javnega naročila je mogoče razbrati, da se bodo pogodbe z izbranim dobaviteljem sklepale za 6 mesecev, v primeru vlagatelja pa ni (bilo) tako, saj je bila pogodba sklenjena za manj kot 6 mesecev; vlagatelj meni, da bi se lahko postopek ponovnega odpiranja konkurence izvedel (le) vsakih 6 mesecev. V nadaljevanju vlagatelj še navaja, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in bi jo bilo treba pred sprejemom izpodbijane odločitve na podlagi 86. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) preveriti, ali je neobičajno nizka, ter od ponudnika zahtevati pojasnila oz. stroške v ponudbi. Kot bistveno s tem v zvezi vlagatelj izpostavlja, da ponudba izbranega ponudnika bistveno odstopa od ponudb ostalih ponudnikov, izbrani ponudnik pa je najprej oddal ponudbo s ceno po 1,48 EUR/kos, v ponovnem odpiranju konkurence pa 0,79 EUR/kos – ta cena je neobičajna in po mnenju vlagatelja izkazuje, da bodisi ponudnik ne bo mogel izpolniti obveznosti naročila bodisi je ponudnik vmes zamenjal proizvajalca/dobavitelja, tako pa so podani razlogi za dvom v izpolnjevanje vseh zahtev oz. specifikacij blaga. Vlagatelj predlaga, naj se zahtevku za revizijo ugodi, razveljavi izpodbijana odločitev, vlagatelju pa povrnejo priglašeni stroški pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil z vlogo z dne 4. 5. 2021. Navaja, da je tudi v drugem povpraševanju ponudil enake plašče z enako kataloško številko kot v prvem povpraševanju; za te plašče je bil podpisan okvirni sporazum, po strokovnem pregledu pa so bili potrjeni kot ustrezni. Dodaja, da ima obe velikosti plaščev že na zalogi in bo obveznosti naročnika izpolnjeval. Pojasnjuje, da so se cene na trgu zaščitnih sredstev v času med obema povpraševanjema znižale, kar je razvidno tudi pri ostalih artiklih in pri drugih dobaviteljih.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« (št. 639) z dne 10. 5. 2021 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povračilo stroškov pravnega varstva. Pojasnjuje potek sklepanja okvirnega sporazuma in oddaje posameznih naročil ter poudarja, da je ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je določala, da bo javno naročilo za prvo obdobje (od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila do 30. 4. 2021) oddal ponudniku, ki bo za posamezni sklop oddal najugodnejšo ponudbo glede na merilo za izbor, v nadaljevanju pa bo odpiranje konkurence predvidoma vsakih šest mesecev, lahko pa tudi v daljšem ali krajšem časovnem obdobju. Dodaja, da na njegovi strani ni bilo razloga, da je do podpisa pogodb – kot navaja vlagatelj – prišlo šele 5. 1. 2021; dodaten dokaz, da razlog za zamik pri podpisu pogodb ni na naročnikovi strani, naj bi bil tudi dopis vlagatelja z dne 8. 12. 2020 z naslovom »Zamude pri dobavi – višja sila«, s katerim je naročnika obvestil o zamudi pri dobavi blaga, ki je predmet okvirnega sporazuma. Naročnik se tudi ne strinja z vlagateljevim mnenjem, da bi lahko postopek ponovnega odpiranja konkurence izvedel vsakih šest mesecev oz. po izteku pogodbe, saj mora zagotoviti neprekinjenost sklenjenih pogodb kot pogoj za nemotene dobave blaga tekom celotnega trajanja okvirnega sporazuma. Glede očitkov o neobičajno nizki ponudbi izbranega ponudnika naročnik poudarja, da je izbrani ponudnik ponudil enak artikel z isto kataloško številko in istega proizvajalca kot v prvotni ponudbi, do katere se je naročnik že opredelil. Nadalje navaja, da niso podani zakonski razlogi iz prvega odstavka 86. člena ZJN-3, ki bi kazali na neobičajno nizko ponudbo. Naročnik tako na podlagi prejetih ponudb kot tudi preverbe stanja na trgu ugotavlja, da so se cene nekaterih zaščitnih sredstev v zadnjih mesecih bistveno znižale.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama ni sporno, da gre v predmetni zadevi za oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma z več ponudniki, v katerem je predvideno ponovno odpiranje konkurence. Ker v okvirnem sporazumu niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji in ker je vrednost spornega posameznega naročila višja od vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije, je pravno varstvo zagotovljeno (tudi) v predrevizijskem in revizijskem (tretji odstavek 5. člena ZPVPJN v povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZJN-3).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil, da bo na podlagi predloženih ponudb za posamezni sklop z gospodarskimi subjekti/ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in predložili dopustne ponudbe, sklenil okvirni sporazum za obdobje štirih let, in sicer »za obdobje od 1. 11. 2020 oziroma takoj po pravnomočnosti posameznega sklopa pa do 31.10.2024«; naročnik je poleg tega še izrecno določil, da bo naročilo (na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma) za prvo obdobje oddal od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila do 30. 4. 2021, v nadaljevanju pa da bo konkurenco odpiral predvidoma vsakih šest mesecev, lahko pa tudi v daljšem ali krajšem časovnem obdobju (točka 1.8 »Opis (potek) postopka« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Iz sklenjenega okvirnega sporazuma izhaja, da bo naročnik vse ponudnike, s katerimi ima sklenjen okvirni sporazum za posamezne sklope, pozval k predložitvi ponudb ob vsakokratnem odpiranju konkurence, pri čemer bo odpiranje konkurence izvedel praviloma za obdobje 6 mesecev, lahko pa tudi krajše ali daljše obdobje ali za vnaprej določeno količino, konkurenco pa lahko odpre kljub temu, da se obdobje veljavnosti posamezne pogodbe še ni izteklo, kadar to zahtevajo potrebe naročnika, dobavitelj iz posamezne pogodbe pa v tem primeru nima pravice do povračila kakršnekoli škode (3. člen okvirnega sporazuma).

Vlagatelj kot sporno izpodbija odločitev o oddaji posameznega naročila in s tem v zvezi zatrjuje preuranjenost odpiranja konkurence, ker naj bi bila pogodba za prvo obdobje še vedno veljavna, kot problematično pa izpostavlja še, da ta pogodba (za prvo obdobje) ni bila sklenjena za šest mesecev, ampak manj.

Glede vlagateljevih revizijskih navedb, s katerimi nasprotuje dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (za sklenitev okvirnega sporazuma), sklenjenemu okvirnemu sporazumu, že sklenjenim pogodbam (vlagatelj zatrjuje, da so bile te sklenjene za obdobje od 5. 1. 2021 do 30. 4. 2021) oz. povabilu k oddaji ponudbe z dne 7. 4. 2021 (drugo odpiranje konkurence), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s takšnimi navedbami glede na fazo postopka prepozen. V skladu s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN se zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe; kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika.

Tretji odstavek 25. člena ZPVPJN še določa, da vlagatelj po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ZPVPJN in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Vlagatelj se je z vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in z zahtevami naročnika seznanil že po objavi obvestila o naročilu, vsekakor pa ob podpisu okvirnega sporazuma, zato mu je bilo tudi znano, za katero obdobje bo naročnik prvič odpiral konkurenco. V fazi po poteku roka za predložitev ponudb oziroma po izdaji odločitve o oddaji posameznega na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v skladu s citiranim tretjim odstavkom 25. člena ZPVPJN, ni več mogoče vsebinsko obravnavati.

Ne glede na do sedaj navedeno, pa Državna revizijska komisija pristavlja še, da je mogoče soglašati z naročnikom v tem, da je z drugim odpiranjem konkurence ravnal skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in sklenjenim okvirnim sporazumom. Iz navedb vlagatelja niti ni mogoče ugotoviti, kako bi na vprašanje zakonitosti odpiranja konkurence vplivalo to, da je bila pogodba med vlagateljem in naročnikom v trenutku izvajanja postopka odpiranja konkurence še vedno veljavna (po navedbah vlagatelja do 30. 4. 2021); kot gre razbrati iz povabila k oddaji ponudbe z dne 7. 4. 2021, je naročnik odpiral konkurenco za obdobje od 1. 5. 2021 do 31. 10. 2021. Upoštevaje navedeno tudi niso relevantne navedbe vlagatelja glede predčasne odpovedi obstoječe pogodbe.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala revizijske navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika neobičajno nizka in bi jo naročnik moral preveriti z vidika instituta neobičajno nizke ponudbe, s čimer vlagatelj uveljavlja kršitev 86. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija opozarja in ponavlja, da se izpodbijana odločitev nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma z več ponudniki po ponovnem odpiranju konkurence; skladno z drugim odstavkom 48. člena ZJN-3 okvirni sporazum pomeni sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega predmet je določitev pogojev, s katerimi se uredijo naročila, ki se oddajo v posameznem obdobju, zlasti v zvezi s ceno in, če je ustrezno, predvideno količino. Na podlagi okvirnega sporazuma se skladno s četrtim odstavkom 48. člena ZJN-3 »posamezna javna naročila« oddajo v skladu s postopki iz tega člena, ki se lahko uporabljajo le med naročniki, ki so za ta namen jasno navedeni v povabilu k sodelovanju ali povabilu k potrditvi interesa, in gospodarskimi subjekti, ki so podpisniki sklenjenega okvirnega sporazuma. Okvirni sporazum, ki se sklene z več gospodarskimi subjekti, se skladno s sedmim odstavkom 48. člena ZJN-3 izvaja na enega izmed treh načinov, ki ga določa ta odstavek – npr. z odpiranjem konkurence (točka b), kot v konkretnem primeru. Odpiranje konkurence poteka po postopku, ki je določen v devetem odstavku 48. člena ZJN-3. Sam okvirni sporazum ni postopek oddaje javnega naročila, temveč je tehnika za oddajo naročila (prim. prvi odstavek 39. člena ZJN-3 in naslov poglavja 2.2 ZJN-3).

Ne glede na vprašanje, ali ob upoštevanju predstavljenih izhodišč glede izvajanja okvirnega sporazuma naročnika ob odpiranju konkurence oz. v zvezi z oddajo posameznega naročila na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma sploh zavezuje 86. člen ZJN-3, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku tudi sicer ne bi bilo mogoče očitati kršitev 86. člena ZJN-3, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Glede vprašanja presoje neobičajno nizke ponudbe je namreč treba poudariti, da nizka ponudbena cena sama po sebi ni prepovedana. Pravila javnega naročanja ponudbeno ceno določajo kot pomembno merilo za izbor najugodnejše ponudbe. V interesu naročnika je, da dobi ustrezno blago, storitev ali gradnjo po najugodnejših pogojih, predvsem po čim nižji ceni. Prav konkurenčnost ponudb je temeljni interes naročnika in smisel javnega naročanja, saj zagotovitev te omogoča tudi spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), ki naročnika zavezujejo, da z izvedbo javnega naročila zagotovi, da je poraba sredstev zanj kar najbolj gospodarna in učinkovita. Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu, kjer praviloma velja, da lahko ponudnik ponudi poljubno visoko ceno, če jo trg le sprejme, lahko pa tudi poljubno nizko, če mu takšna cena zagotavlja obstoj na trgu (prinaša dobiček ali pa vsaj zmanjšuje izgubo). Načelo o svobodnem oblikovanju cene velja tudi za zniževanje cen. Pravni predpisi načeloma ne prepovedujejo, da bi bila prodajna cena nižja kot lastna proizvajalna nabavna oz. druga cena. V praksi je veliko okoliščin, zaradi katerih podjetje prodaja blago ali izvaja storitve oziroma gradnje pod lastno ceno (npr. podjetje želi osvojiti nov trg ali pa se želi kot novo podjetje plasirati na obstoječem trgu, želi uvesti nov izdelek ali storitev itd.). Načelo svobodnega oblikovanja cen vključuje tudi možnost njihovega diferenciranja (podjetje lahko isti izdelek, storitev oziroma gradnjo ponudi po različnih cenah glede na vrsto kupcev, čas prodaje, območje, količino in druge tržno pomembne okoliščine). Navedeno pomeni, da je pri vprašanjih oblikovanja ponudbene cene potrebno izhajati iz stališča, da gre za eno od poslovnih odločitev ponudnika na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati oziroma je to mogoče le toliko, kolikor to izrecno dopuščajo zakoni in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

Ravnanje z neobičajno nizko ponudbo je določeno v 86. členu ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da mora naročnik v primeru, če meni, da je pri določenem naročilu glede na njegove zahteve ponudba neobičajno nizka glede na cene na trgu ali v zvezi z njo obstaja dvom o možnosti izpolnitve naročila, preveriti, ali je neobičajno nizka in od ponudnika zahtevati, da pojasni ceno ali stroške v ponudbi. Takšno preverjanje mora naročnik izvesti v primeru, kadar ponudbo kot neobičajno nizko oceni sam ali kadar je vrednost ponudbe za več kot 50 odstotkov nižja od povprečne vrednosti pravočasnih ponudb in za več kot 20 odstotkov nižja od naslednje uvrščene ponudbe, vendar le, če je prejel vsaj štiri pravočasne ponudbe.

V obravnavanem primeru je razvidno, da za preverjanje neobičajno nizke ponudbe niso bili izpolnjeni pogoji ne iz prve ne iz druge povedi prvega odstavka 86. člena ZJN-3. Naročnik je sicer prejel štiri ponudbe, vendar pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizkih ponudb niso bili izpolnjeni, saj ponudba izbranega ponudnika ni bila več kot 50 % nižja od povprečne vrednosti vseh (štirih) pravočasnih ponudb in ni bila za več kot 20 % nižja od drugouvrščene ponudbe. Državna revizijska komisija je že večkrat pojasnila (prim. odločitve, št. 018-147/2016, 018-126/2017, 018-109/2019), da je (ob predpostavki, da niso izpolnjeni pogoji za obligatorno preverjanje neobičajno nizke ponudbe), odločitev o tem, ali bo naročnik pričel postopek ugotavljanja neobičajno nizke ponudbe, stvar njegove avtonomne presoje. Iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik ocenil ponudbo izbranega ponudnika za neobičajno nizko ali da bi se mu v zvezi z njo pojavil dvom o možnosti izpolnitve naročila, in da jo posledično želi zavrniti. Nasprotno, iz dokumentacije je razvidno, da naročnik želi ponudbo izbranega ponudnika sprejeti kot najugodnejšo izmed prejetih ponudb. Ker naročnik ponudbe izbranega ponudnika v okviru avtonomne presoje ni ocenil kot neobičajne nizke oziroma ni ocenil, da v zvezi z njo obstaja dvom o izpolnitvi naročila, v konkretnem primeru (fakultativnega) postopka preverjanja ni bil dolžan izvesti. Glede na navedeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določbe 86. člena ZJN-3 oziroma da je opustil ravnanje, ki mu ga nalaga prvi odstavek 86. člena ZJN-3, s tem povezane vlagateljeve navedbe pa zavrača kot neutemeljene.

Upoštevajoč vse navedeno, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 7. 6. 2021
Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- vlagatelj,
- naročnik,
- izbrani ponudnik,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve.

Natisni stran