Na vsebino
EN

018-075/2021 Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o.

Številka: 018-075/2021-7
Datum sprejema: 3. 6. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obnova in vzdrževanje sistema potresnega opazovanja«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj MIKRO MEDICA d.o.o., Puconci 12, Puconci (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Soške elektrarne Nova Gorica d.o.o., Erjavčeva ulica 20, Nova Gorica (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 6. 2021

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 15. 4. 2021, št. SE143029.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.575,21 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je dne 5. 2. 2021 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 5. 2. 2021, pod št. objave JN000635/2021-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 15. 4. 2021 (pod št. objave JN000635/2021-ODL01) objavil »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 15. 4. 2021, št. SE143029, s katero je naročilo male vrednosti oddal ponudniku ELproing d.o.o., Markišavska ulica 4, Murska Sobota (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je po izvedenih pogajanjih predložil najugodnejšo ponudbo. Iz obrazložitve še izhaja, da je naročnik kot dopustni obravnaval ponudbi izbranega ponudnika in vlagatelja.

Vlagatelj je dne 22. 4. 2021 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se zahtevku ugodi in se razveljavi izpodbijana odločitev o oddaji naročila z dne 15. 4. 2021; zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva. Naročniku očita kršitve v zvezi z izvedbo vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, saj naj naročnik ne bi dopustil slikanja (fotografije z mobilnim telefonom), prav tako pa mu ni želel posredovati vpogledane dokumentacije v elektronski obliki; meni, da mu je bila s tem okrnjena pravica do učinkovitega pravnega varstva, saj je edini dokaz, s katerim razpolaga, le zabeležka osebe, ki je sodelovala na vpogledu. V nadaljevanju zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, najprej iz razloga neustrezne reference. Pri tem izpostavlja, da je izbrani ponudnik pri enem od referenčnih projektov, ki jih je navedel v ponudbi (Vogršček), kot referenčnega naročnika navedel družbo Kolektor Koling d.o.o. (katere podizvajalec je v referenčnem poslu bil), četudi je investitor projekta (v tem primeru: Direkcija Republike Slovenije za vode) tisti, ki lahko edini potrdi prevzem uspešno dobavljene in montirane opreme. Tudi sicer vlagatelj meni, da ta referenca ne more biti priznana kot ustrezna, saj niti vsebina projekta niti datumi ne kažejo na to, da bi bil projekt že zaključen: pogodba o izvedbi projekta je bila sklenjena šele 7. 1. 2020, projekt pa traja 17 mesecev in se šteje za uspešno zaključenega šele takrat, ko je narejen tehnični prevzem in predaja naročniku oz. investitorju (DRSV). Vlagatelj podrobneje utemeljuje, zakaj dobave opreme v procesu gradnje ni mogoče šteti kot uspešno končanega projekta, kot problematično s tem v zvezi pa izpostavlja še, da je izbrani ponudnik kot datum uspešnega zaključka referenčnega posla navedel 21. 2. 2021, kar je po roku objave obvestila o naročilu, ki je bil 5. 2. 2021. Kot drugi razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj izpostavlja, da iz ponudbe niti ni mogoče ugotoviti, kaj je sploh predmet ponudbe, saj je izbrani ponudnik v različnih delih ponudbe navajal različno opremo – v obrazec številka 3 »Tabela tehničnih podatkov« je navedel, da bo vgradil akcelerometer AC 73 DH, AC 73 in snemalnik GMPlus, v prilogi »Predstavitev zasnove sistema«, ki je bila tudi obvezna priloga v razpisni dokumentaciji, pa je ponudnik navedel, da bo vgrajena oprema AC 73 DH, AC 73 D in GMSPlus6. Navedba in specifikacija akcelerometra je v tem primeru ključna, saj gre za dve popolnoma različni vzpostavitvi sistema. Vlagatelj verjame, da je pri navedbi snemalnika GMPlus, prišlo do tiskarske napake pri črki S, nikakor pa ne more mimo dejstva, da se za snemalnike AC-73 D uporabi snemalnik GMSplusD. Specifikacija, način implementacije ter komunikacija med snemalnikom in senzorjem naj bi se namreč v prvem, analognem sistemu, ki ga je ponudnik navedel v obrazcu številka 2, popolnoma razlikovala od digitalnega sistema, ki ga ponudnik opisuje v prilogi, kjer predstavlja zasnovo sistema, ter shemo postavitve. Izpostavlja še, da izbrani ponudnik ni upošteval smernic naročnika, da se na izpostavljenih mestih zaradi varnosti pred udarom strele vzpostavi optična povezava za komunikacijo med TK prostorom in snemalnikom ali senzorjem. Nazadnje vlagatelj kot problematično navaja, da je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je vlagatelja pozval na dopolnitev ponudbe, medtem ko izbranega ponudnika ni pozival k dopolnitvi ponudbe, četudi je predložil pomanjkljivo dokumentacijo (ni predložil podpisanega ESPD v xml obliki in predložil je nepodpisan in neožigosan »DODATEK ŠT. 1 […]«, četudi je naročnik to v popravku eksplicitno zahteval).

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 28. 4. 2021. Ugotavlja, da je naročnik omogočil vpogled v celotno dokumentacijo ob upoštevanju zakonskih omejitev, zato ni kršil načela transparentnosti in javnosti, položaj vlagatelja pa tudi ob razpolaganju z deli ponudbe v elektronski obliki ne bi bil nič boljši. V nadaljevanju poudarja, da pravice in obveznosti v obligacijskih razmerjih učinkujejo le med strankami teh razmerij, s čimer utemeljuje, da je bil naročnik spornih referenčnih del glavni izvajalec Kolektor Koling d.o.o., ki je tudi potrdil referenčni posel v obsegu izvedenih del izbranega ponudnika pri referenčnem projektu. Da je bil ta projekt uspešno zaključen, dokazuje izbrani ponudnik še s potrdilom družbe Hidrotehnik d.o.o., ki kot koncesionar in upravljavec vodne infrastrukture za DRSV sektor Soča potrjuje, da je bil 22. 2. 2021 vzpostavljen sistem seizmologije na pregradi Vogršček in da deluje brezhibno; temu prilaga še elektronsko sporočilo investitorja oz. predstavnika DRSV in potrdilo o vzpostavitvi seizmološkega opazovanja na pregradi Vogršček. Ker iz celotnega postopka ni mogoče ugotoviti, kateri datum je ključen za priznanje referenčnih poslov, je po mnenju izbranega ponudnika potrebno upoštevati stališče Državne revizijske komisije, da je v primeru, ko zapisana zahteva dopušča več možnih razumnih razlag, potrebno v razmerju do ponudnika uporabiti razlago, ki gre v njegovo korist, kar v obravnavanem primeru pomeni dopustiti priznavanje referenčnega posla ponudniku, ki zahtevo izpolni v obdobju med objavo javnega naročila in rokom za oddajo ponudbe. Glede očitkov o ponujeni opremi izbrani ponudnik meni, da je v ponudbi priložil zahtevane dokumente, iz katerih je razvidno, da oprema v vsakem primeru izpolnjuje zahtevane tehnične karakteristike. Trdi in z izjavo proizvajalca dokazuje, da ne drži trditev vlagatelja »nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da se za snemalnike AC 73D uporabi snemalnik GMSplusD«. Dodaja še, da je naročnik od ponudnikov zahteval, da imajo v ponudbo vključenega projektanta in odgovornega vodjo del, iz česar naj bi bilo razvidno, da se naročnik zaveda izvajalčevega »know how-ja«, zato je že v razpisni dokumentaciji zapisal, da se bo PZI dokumentacija izdelala, ko bo izvajalec izbran. Glede zadnjega očitka izbrani ponudnik dodaja, da v skladu s Splošnimi pogoji uporabe sistema e-JN velja, da ima nepodpisan ESPD v xml ponudnika enako veljavnost kot podpisan in je kot tak pravno zavezujoč dokument.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega s sklepom z dne 7. 5. 2021, ki ga je vlagatelju prek portala eRevizija posredoval 10. 5. 2021. Strinja se z vsemi navedbami izbranega ponudnika v vlogi z dne 28. 4. 2021. Dodatno še pojasnjuje, da je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer si je vlagatelj v beležnico izpisoval podatke. Kot neresnično označuje navedbo vlagatelja, da mu fotografiranje z mobilnim telefonom ni bilo dopuščeno; vlagatelj naj bi v zapisniku o vpogledu tudi potrdil, da na postopek vpogleda nima pripomb. Šele po izvedenem vpogledu je vlagatelj naslovil zahtevo za posredovanje elektronske verzije ponudbe, vendar pa je navedeno naročnik zavrnil, saj je bila vlagateljeva pravica do vpogleda že izčrpana, podlage za večkratne vpoglede pa Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ne daje. Glede sporne reference naročnik meni, da potrditev reference s strani vlagateljevega naročnika (Kolektor Koling d.o.o.) zadostuje. Glede nesklepčnosti ponudbe izbranega ponudnika navaja, da je po razpisni dokumentaciji zahteval, da bo oprema delovala skladno z zahtevami Pravilnika o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS št. 92/1999 s sprem.; v nadaljevanju: Pravilnik), v okviru teh zahtev pa je ponudba sklepčna. Dodaja še, da ni zahteval podpisanega ESPD v xml obliki ter da je bil cilj zahteve po parafiranju dodatka št. 1 ta, da ponudnik dodatek opazi in pri sestavi ponudbe upošteva spremembe, ki so bile z njim narejene. Iz ponudbe izbranega ponudnika je dejstvo upoštevanja tega dodatka izraženo s tem, da je ta dodatek priložil k ponudbi in da je pri oddaji ponudbe upošteval s tem dodatkom spremenjen obrazec št. 9.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne z vlogo z dne 10. 5. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je dne 13. 5. 2021 z vlogo opredelil do navedb naročnika. V celoti vztraja pri dosedanjih navedbah. Ne strinja se s stališči in navedbami naročnika glede vpogleda, pri čemer poudarja, da mu fotografiranje ni bilo omogočeno. Izpostavlja, da v ponudbi izbranega ponudnika ni bilo predloženo potrdilo glavnega ponudnika v projektu, katerega podizvajalec je bil izbrani ponudnik, naročnik pa se tako sklicuje na neobstoječe dokazilo. Kot problematično vlagatelj izpostavlja, da se naročnik (in izbrani ponudnik) sploh ni(sta) opredelil(a) do preostalih revizijskih navedb v tem delu. V nadaljevanju še natančneje pojasnjuje, zakaj se referenčni projekt ne more šteti za dokončanega. Tudi v zvezi z očitki o nejasnosti glede ponujenega predmeta ter v zvezi z očitkom o neenakopravni obravnavi zaradi nepozivanja izbranega ponudnika na dopolnitev ponudbe podpisanega dodatka št. 1 vlagatelj izpostavlja, da se naročnik sploh ni opredelil do teh očitkov. Na podlagi seznanitve z dokumentacijo izbranega ponudnika na portalu eRevizija vlagatelj uveljavlja še dodatne razloge v prid zatrjevane nezakonitosti izpodbijane odločitve.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe glede nezakonitosti odločitve o oddaji javnega naročila, vezane na ponujeni predmet.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

‒ ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
‒ ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Ena od predpostavk dopustne ponudbe je na podlagi citirane zakonske določbe tudi njena skladnost z zahtevami naročnika, opredeljenimi v tehničnih specifikacijah. Tehnične specifikacije v skladu s prvim odstavkom 68. člena ZJN-3 določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, naročnik pa z njihovo opredelitvijo opiše predmet javnega naročila ter predstavi svoja pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z njegovo izvedbo. Ker je tako ponudnik, v kolikor naj bo njegova ponudba ocenjena za dopustno, dolžan že v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, s predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije). Da bi naročnik v postopku oddaje javnega naročila lahko ugotavljal, ali je posamezna ponudba (oziroma njen predmet) tehnično ustrezna in s tem dopustna, mora predhodno ugotoviti, kaj sploh predstavlja njen predmet. To pa lahko naročnik ugotovi le, če je predmet ponudbe jasno določen že v trenutku poteka roka za oddajo ponudb. V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 je namreč ponudniku (razen izjemoma, to je pod pogoji, določenimi z ZJN-3) izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki torej s splošnega vidika onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo gre v postopku javnega naročanja pripisati predmetu ponudbe. Pri pripravi ponudbe je tako posebno pozornost nameniti prav delu, v katerem je predstavljen predmet kot eden njenih najpomembnejših elementov.

Predmet javnega naročila v obravnavanem postopku javnega naročanja predstavlja obnovo in vzdrževanje sistema potresnega opazovanja, kar med drugim obsega tudi dobavo in vgradnjo površinskih in vrtinskih akcelerometrov, rekorderjev seizmičnih podatkov, komunikacijske vmesnike in pretvornike, prenapetostno zaščito, napajalne in komunikacijske kable, montažni material itd. Naročnik je tehnične specifikacije predmeta konkretnega javnega naročila opredelil v zvezku 2 »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Med strankam ni sporno, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnikov zahteval predložitev izpolnjenenega obrazca št. 3 »Tabela tehničnih podatkov« (4. točka podpoglavja 2.3 »Sestava ponudbe« v zvezku 1 »Splošni del«), »specifikacij[o] opreme z opisom delovanja, iz katere mora biti razvidno, da ponujena oprema ustreza naročnikovim zahtevam« ter »predstavitev zasnove sistema oz. uporabljene tehnične rešitve« (oboje v podpoglavju 3.12.1 »Obseg dokumentacije« v zvezku 2 »Tehnične specifikacije«).

Prav tako med strankama ni sporno dejstvo, da je izbrani ponudnik glede na citirane zahteve v ponudbi predložil:

- izpolnjen obrazec št. 3 »Tabela tehničnih podatkov«, v katerem je kot ponujeno opremo navedel opremo proizvajalca G., in sicer »AC-73 DH« kot vrtinski akcelerometer, »AC 73« kot površinski akcelerometer in »GMPlus« kot rekorder – zajemalno enoto;
- prilogo »SPECIFIKACIJA OPREME Z OPISOM DELOVANJA TEHNIČNA REŠITEV«, v kateri je kot opremo na shemah navedel »AC-73 DH«, »AC-73 D« in »GMSPlus6«.

Državna revizijska komisija pristavlja, da je del priloge iz druge alineje prejšnjega odstavka tudi dokument »Specifikacija seizmološke opreme«, kjer je izbrani ponudnik kot snemalnik (»Recorder«) navedel »GMSplusD Večkanalni rekorder«, kot akcelerometre pa »AC-73 HHV«, »AC-73D HHV« in »AC-73S«. Ponudbeni dokumentaciji je med drugim priložena tudi tehnična dokumentacija površinskih akcelerometrov AC-73/AC-72/AC-71, vrtinskih akcelerometrov AC-73-DH/AC-72-DH/AC-71-DH, navodila za uporabo akcelerometra AC-73, tehnična dokumentacija digitalnega sistema (GMSplusD in akcelerometri AC-7xD/AC-4xD) in navodila za uporabo GMSplus.

Upoštevaje predloženo tehnično dokumentacijo v ponudbi izbranega ponudnika je mogoče ugotoviti, da obstaja zadevna oprema v več različicah, npr. (kot to izpostavlja vlagatelj) v analogni in v digitalni izvedbi. Proizvajalec tako za digitalni površinski akcelerometer uporablja naziv »AC-73D«, za analogno različico pa »AC-73«, smiselno enako pa velja v primeru rekorderja oz. zajemalne enote (GMSplus in GMSplusD). Prepričljive so pri tem navedbe vlagatelja, da je zasnova sistema glede na uporabljeno opremo različna (npr. glede komunikacije in povezav med snemalnikom in akcelerometrom) ter da mora biti oprema medsebojno usklajena v smislu, da se skupaj z digitalno različico akcelerometra uporabi ustrezna (digitalna) različica snemalnika. Nič drugače ne izhaja tudi iz navedb izbranega ponudnika, ki se sklicuje na izjavo proizvajalca opreme, da se snemalnik GMSplusD lahko uporabi skupaj z akcelerometrom AC-73D (torej z digitalno različico akcelerometra); ne iz navedb izbranega ponudnika ali naročnika ne iz izjave proizvajalca pa ne izhaja, da bi bilo mogoče digitalno različico akcelerometra uporabiti skupaj s snemalnikom brez podpore za priklop takih senzorjev (kot npr. GMSplus ali GMSplus6, kot gre razbrati iz ponudbi priložene tehnične dokumentacije in iz navedb vlagatelja).

Glede na vse navedeno je tako potrebno pritrditi vlagatelju v tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče enoznačno in jasno ugotoviti, kaj je sploh ponujeno, saj so v posameznih delih ponudbe navedeni različni izdelki oz. njihove različice, ustrezna opredelitev pa ni mogoča niti na podlagi priložene tehnične dokumentacije, ki se nanaša na več različic zadevnih naprav. Na podlagi tako (ne)opredeljenega predmeta tudi ni mogoče ugotoviti, ali je ponujeno skladno z zahtevami naročnika, opredeljenimi zlasti v zvezku 2 »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, posledično pa ne tega, ali je ponudba dopustna. Naročnik se je v odločitvi o zahtevku za revizijo zgolj na splošno skliceval na zahtevo, da mora oprema delovati v skladu s Pravilnikom, vendar pa niti iz teh navedb ni mogoče razbrati, katero opremo je naročnik sploh upošteval v povezavi s to svojo ugotovitvijo. Tudi sicer delovanje opreme v skladu s Pravilnikom ni bila edina zahteva naročnika, saj je v zvezku 2 »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddaj javnega naročila opredelil tudi številne druge zahteve glede sporne opreme. Nič drugače ni mogoče ugotoviti tudi ob upoštevanju navedbe izbranega ponudnika, da je naročnik zahteval vključitev projektanta in odgovornega vodjo del v ponudbo oz. da se bo dokumentacija PZI izdelala, ko bo izvajalec izbran; navedeno sicer drži, vendar Državna revizijska komisija (ponovno) poudarja, da je naročnik od ponudnikov zahteval določene specifikacije in opise opreme že ob predložitvi ponudbe, pri čemer je bilo tudi izrecno poudarjeno, da mora biti iz njih razvidno, da ponujena oprema ustreza naročnikovim zahtevam. Pri vsem doslej navedenem ne gre prezreti niti dejstva, da je nastali položaj zgolj posledica neizpolnitve dolžnosti skrbnega ravnanja izbranega ponudnika pri pripravi svoje ponudbe, ki ga (kot razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika) zavezuje tako kot vse ostale ponudnike.

V posledici vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik zaradi neskladij v opredelitvi predmeta ponudbe ni mogel ugotoviti, kaj natanko izbrani ponudnik sploh ponuja, posledično ni mogel oceniti, ali ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato ni imel podlage za zaključek, da je ponudba dopustna. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da je naročnik s tem, ko je konkretno javno naročilo dodelil izbranemu ponudniku, kršil prvi odstavek 89. člena ZJN 3, zato je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev naročnika o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 15. 4. 2021, št. SE143029.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje zadevnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva določila omenjenega zakona, lastne dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila (še zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije) ter predmetno odločitev Državne revizijske komisije. Naročnik mora pri svojem postopanju upoštevati, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku (prvi odstavek 6. člena ZJN 3).

Ker je Državna revizijska komisija svojo odločitev o razveljavitvi izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila sprejela že na podlagi obravnavanih revizijskih navedb, v okviru revizijskega postopka ni obravnavala navedb in z njimi povezanih dokaznih predlogov, ki se nanašajo na preostale zatrjevane kršitve naročnika v zvezi z vprašanjem (ne)ustreznosti izvedenega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, referenco izbranega ponudnika in zatrjevano kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov. Obravnava navedenega na vlagateljev položaj v predmetnem postopku namreč ne bi mogla v ničemer več vplivati, saj ne bi mogla vplivati na zgornje ugotovitve Državne revizijske komisije, da zaradi nejasno opredeljenega predmeta ponudbe naročnik ni imel podlage, da je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v predmetnem postopku pravnega varstva zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku, in sicer v višini plačane takse. Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je Državna revizijska komisija, na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, vlagatelju kot potrebnega priznala priglašeni strošek takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 3.575,21 EUR. Priznane stroške je naročnik vlagatelju dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Upravni spor zoper to odločitev ni dovoljen.


V Ljubljani, 3. 6. 2021

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti (preko portala eRevizija):
– vlagatelj,
– pooblaščenec vlagatelja,
– izbrani ponudnik
– naročnik
– RS, MJU.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.

Natisni stran