Na vsebino
EN

018-064/2021 Občina Rogaška Slatina

Številka: 018-064/2021-4
Datum sprejema: 4. 5. 2021

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja kanalizacije in razširitev čistilne naprave na projektu »ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V POREČJU SOTLE OBČINA ROGAŠKA SLATINA««, v sklopu 1, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Kostak, d. d., Leskovška cesta 2A, Krško, ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: naročnik), dne 4. 5. 2021

odločila:

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 22. 3. 2021, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahtevek vlagatelja za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

3. Zahtevek izbranega ponudnika za povrnitev stroškov revizijskega postopka se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 11. 11. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN007011/2020-B01. Dne 10. 3. 2021 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev v postopku oddaje javnega naročila Gradnja kanalizacije in razširitev čistilne naprave na projektu »ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE V POREČJU SOTLE - OBČINA ROGAŠKA SLATINA« SKLOP 1« (dokument št. 430-0070/2020 z dne 10. 3. 2021), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo v sklopu 1 dodelil ponudniku Cestno podjetje Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49A, Ptuj (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 1 z dne 10. 3. 2021 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 22. 3. 2021, vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj je ta ponudil krajši rok poskusnega obratovanja, kot ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji, zato bi morala biti njegova ponudba izključena iz postopka. Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil rok izvedbe pogodbenih obveznosti, v okviru katerega je določil tudi, da mora poskusno obratovanje trajati 180 dni. Ob ponudnikov je naročnik zahteval predložitev terminskega plana, v katerem so morali ponudniki rok trajanja poskusnega obratovanja definirati v številu koledarskih dni, morebitna datumska določitev roka pa je bila le informativne narave in se pri presoji dopustnosti ponudbe ne upošteva. Izbrani ponudnik je v ponudbo priložil terminski plan, iz katerega izhaja, da bo po dokončanju del zagotovil le 130 dni poskusnega obratovanja. Vlagatelj navaja, da je poskusno delovanje bistvenega pomena, saj zagotavlja, da bodo izvedena dela oz. naprave delovale brezhibno, uspešno izvedeni preskusi pa so tudi pogoj za izdajo potrdila o prevzemu. Izbrani ponudnik je trajanje poskusnega obratovanja skrajšal namenoma, saj je podpisal klavzulo, da so datumi na terminskem planu le informativne narave in da se kot zavezujoče upošteva število dni, ki izhaja iz terminskega plana. Terminski plan je izbrani ponudnik sestavil sam, saj je naročnik na obrazcu zgolj opredelil zahteve, ki so jih morali ponudniki upoštevati, oblikovanje terminskega plana pa je bilo prepuščeno ponudnikom. Zapisani datumi na terminskem planu so brezpredmetni oz. le informativne narave in nimajo vpliva na ponujeno število dni poskusnega obratovanja. Četudi bi iz datumov izhajalo, da izbrani ponudnik ponuja 180 dnevno poskusno obratovanje, to za presojo dopustnosti ponudbe ni relevantno, saj je naročnik vezan na določila razpisne dokumentacije, ki določajo, da se kot zavezujoč podatek upošteva število dni, ne pa morebitnih datumov. Po mnenju vlagatelja zato ponujeni predmet ne ustreza naročnikovim zahtevam in potrebam, kar predstavlja pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, zaradi česar bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izločiti iz postopka. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila v sklopu 1, zahteva pa tudi povrnitev stroškov, nastalih z revizijo.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 29. 3. 2021 opredelil do zahtevka za revizijo. Izbrani ponudnik se opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb in navaja, da je treba izhajati iz grafičnega prikaza podatkov, saj je tega kot merodajnega navedel tudi naročnik. Vlagatelj po mnenju izbranega ponudnika nepravilno razlaga grafične in numerične podatke, saj imajo grafični prednost pred numeričnimi. Grafični podatki nesporno izkazujejo, da bo poskusno obratovanje trajalo 180 dni, od 31. 10. do vključno 28. 4., kar je natančno 180 koledarskih dni. To je razvidno tudi iz grafičnega dela terminskega plana. Izbrani ponudnik poudarja, da je bistven podatek v grafičnem delu diagrama, ne pa številčni podatek, in dodaja, da je do zapisa 130 dni prišlo zaradi danosti programske opreme, ki je v dneve vštela le dneve od ponedeljka do petka, iz ponudbe pa je sicer jasno razvidno, da se bo poskusno obratovanje izvajalo neprekinjeno v trajanju 180. Izbrani ponudnik zato predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo, zahteva pa tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Naročnik je s sklepom z dne 8. 4. 2021 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik citira določbe razpisne dokumentacije in navaja, da je določil, da je merodajen diagram kritičnih poti in mejnikov. Po mnenju naročnika vlagatelj selektivno navaja podatke iz ponudbe izbranega ponudnika, čeprav je iz dejanskega prikaza v diagramu kritičnih poti in mejnikov jasno razvidno, da je izbrani ponudnik upošteval obdobje 180 koledarskih dni poskusnega obratovanja. Trajanje poskusnega obratovanja je prikazano z dvema enako dolgima črtama iz diagrama – 180 dni, kar je skladno z zahtevo naročnika. Izbrani ponudnik je v diagramu ločeno predvidel mejnike izvedbe in kritične poti izvedbe del (znotraj mejnikov). Izbrani ponudnik je mejnike določil skladno z zahtevami, med njimi tudi mejnik 3 - poskusno obratovanje. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki rok trajanja posameznih aktivnosti določiti v številu koledarskih dni. Zahteval je, da ponudniki predložijo diagram, torej grafično prikazano velikost. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil terminski plan v obliki diagrama kritičnih poti in mejnikov, v diagramu je ločeno prikazal mejnike izvedbe, trajanje posameznega mejnika je prikazal v številu koledarskih dni, datumsko in grafično v obliki diagrama, kjer črta iz diagrama prikazuje obdobje 180 dni poskusnega obratovanja, znotraj mejnikov pa je prikazal potek kritične poti izvedbe, kjer ni navajal števila koledarskih dni, navajal pa je datume, medtem ko je trajanje prikazal v obliki diagrama, kjer črta iz diagrama prikazuje obdobje 180 koledarskih dni poskusnega obratovanja. Naročnik je pri pregledu ponudbe skladno z zahtevami kot merodajen upošteval grafični prikaz, pri čemer pa ni predpisal nobene posebne oblike. Ker je iz grafičnega prikaza razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil 180 dni poskusnega obratovanja, je naročnik terminski plan ocenil kot ustreznega. Izbrani ponudnik je rok trajanja poskusnega obratovanja določil tudi v številu koledarskih dni, pod točko 3, kar pomeni, da ustreznost trajanja poskusnega obratovanja izhaja tako iz definiranega mejnika kot tudi iz prikaza v diagramu. Trajanja posameznih kritičnih poti izvedbe del (znotraj mejnikov) izbrani ponudnik glede na grafični prikaz ni prikazal v koledarskih dnevih, kar tudi ni bilo zahtevano. Iz prikaza v diagramu je razvidno, da črta iz diagrama zajema 180 koledarskih dni trajanja poskusnega obratovanja. Podatek o 130 dneh v prikazu kritične poti izvedbe v točki 6.3 sovpada s črto iz diagrama, ki zajema obdobje 180 koledarskih dni, iz česar je razvidno, da ne gre za napačen vpis števila dni oz. da ne gre za napako v terminskem planu, ki bi bila v nasprotju z določili razpisne dokumentacije. Naročnik še navaja, da je tudi vlagatelj v terminskem planu ločeno prikazal trajanje mejnika in trajanje kritičnih poti izvedbe del znotraj mejnikov in je terminski plan oblikoval s pomočjo vpisa datumov, kar pomeni, da je navodila za izdelavo terminskega plana razumel na primerljiv način.

Naročnik je z dopisom z dne 12. 4. 2021 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 13. 4. 2021 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zahteva tudi povračilo stroškov za pripravo vloge.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na predložitev terminskega plana, ocenil kot skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije in posledično kot dopustno. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v terminskem planu ni zagotovil, da bo poskusno obratovanje sistema trajalo 180 dni, kot je to v razpisni dokumentaciji zahteval naročnik.

Revizijske navedbe vlagatelja je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in 2) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena. Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 mora naročnik pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Kot je razvidno iz dokumentacije predmetnega postopka oddaje javnega naročila, je naročnik v točki 2.1 razpisne dokumentacije (Podatki o javnem naročilu) v razdelku »Rok izvedbe« za sklop 1 določil:

»Rok izvedbe pogodbenih del je 660 dni od podpisa pogodbe, kot sledi:

- Uvedba v delo (15 dni – maksimalni čas od sklenitve pogodbe do uvedbe v delo)
- Rok za dokončanje del (od Datuma začetka do izdaje Potrdila o prevzemu): 285 dni gradnje in 180 dni poskusnega obratovanja
in
- Rok za reklamacijo napak (od izdaje Potrdila o prevzemu do izdaje Potrdila o izvedbi): 180 dni.

Naročnik si pridržuje pravico, da rok za izvedbo podaljša skladno z določili pogodbe oziroma Splošnimi in Posebnimi pogoji FIDIC. Podaljšanje roka samo po sebi ne daje izvajalcu pravice do dodatnega plačila.«

V točki 3.10 razpisne dokumentacije je naročnik naštel dokumente, ki predstavljajo sestavne dele ponudbe, med katerimi je v 20. točki predpisal tudi predložitev terminskega plana na obrazcu št. 15 kot obvezno prilogo ponudbe. Na obrazcu »Terminski plan« je naročnik določil naslednja pravila pri izdelavi terminskega plana:

»Ponudniki pripravijo Terminski plan zgolj za sklop za katerega oddajajo ponudbo, v kolikor ponudnik oddaja ponudbo za več sklopov se Terminski plan pripravi za vse sklope, za katere ponudnik oddaja ponudbo.

Obvezna priloga tega obrazca je Terminski plan izdelan v obliki diagrama kritičnih poti in mejnikov iz katerega bo razvidno vsaj predvideno število dni izvedbe projekta. Namen Terminskega plana ni prikaz datumov temveč števila dni izvedbe, zato gospodarski subjekti načeloma datumov na Terminski plan ne navajajo. V kolikor gospodarski subjekti izdelujejo Terminski plan v programu, ki zahteva vpis datumov oziroma prikazuje datume, lahko gospodarski subjekti lahko uporabijo 03.01.2021 kot predvideni datum podpisa pogodbe.

S podpisom predmetnega obrazca pa gospodarski subjekt potrjuje in soglaša, da so morebitni datumi navedeni na Terminskem planu zgolj informativne narave, in da se kot merodajne in zavezujoče upošteva število dni, ki izhajajo iz Terminskega plana.«

Kot je razvidno iz ponudbe izbranega ponudnika, je ta predložil terminski plan, v katerem je na levi strani v posameznih točkah prikazal trajanje posameznih faz izvedbe, pri čemer je v vsaki točki navedel število dni trajanja posamezne faze, poleg tega pa tudi datumski prikaz začetka in konca posamezne faze. Na desni strani terminskega plana je izbrani ponudnik prikazal še diagram, na katerem so posamezne faze prikazane tudi grafično, s časovnimi trakovi pod koledarsko številčno skalo, iz dolžine katerih je prav tako razvidno trajanje posamezne faze. Iz terminskega plana izbranega ponudnika je tako razvidno, da je ta trajanje sporne faze, poskusnega obratovanja, prikazal:

- v točki 3 med mejniki, v kateri je navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 180 dni oz. od 31. 10. 2021 do 29. 4. 2022,
- v točkah 6.3 oz. 6.3.1 med posameznimi fazami izvedbe, v katerih je navedel, da bo poskusno obratovanje trajalo 130 dni oz. od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022,
- v diagramu ob točki 3 (mejniki) in točkah 6.3 oz. 6.3.1 (faze izvedbe), v katerem je pod koledarsko številčno skalo prikazal dva časovna trakova, iz katerih je razvidno, da bo poskusno obratovanje trajalo od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022.

V zvezi s presojo ustreznosti terminskega plana izbranega ponudnika je treba najprej odgovoriti na vprašanje razlage razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na navodila za sestavo terminskega plana. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik zahteval definiranje trajanja poskusnega obratovanja v številu koledarskih dni in da je morebitna datumska določitev roka izključno informativne narave, pri čemer pa naj se slednja pri presoji dopustnosti ponudbe tudi ne bi smela upoštevati. Naročnik nasprotno zatrjuje, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponudniki rok trajanja posameznih aktivnosti določiti v številu koledarskih dni, temveč je zahteval, da ponudniki predložijo diagram oz. grafično prikazano velikost.

Glede vprašanja razlage navodil za sestavo terminskega plana, kot so razvidna iz obrazca terminskega plana, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik od ponudnikov zahteval predložitev terminskega plana, iz katerega bo razvidno »vsaj« predvideno število dni izvedbe projekta. Kot je razvidno iz navodil obrazca, je namen predložitve terminskega plana prikaz števila dni izvedbe, ne pa prikaz datumov, zaradi česar je naročnik od ponudnikov res pričakoval predvsem vpis števila dni posameznih faz. V tem delu se je zato mogoče strinjati z vlagateljem, da je naročnik primarno zahteval, da ponudniki v terminski plan vpisujejo predvsem število dni posameznih faz izvedbe. Vendar pa iz navodil za sestavo terminskega plana ne izhaja, da je naročnik ponudnikom prepovedal vpisovanje datumov posameznih faz oz. da morebitnim vpisanim datumom ni pripisal nobenega pomena. To izhaja tako iz dikcije »zato gospodarski subjekti načeloma datumov na Terminski plan ne navajajo« oz. besede »načeloma«, torej praviloma (ne pa izključno!), kot tudi iz tistega dela navodil za sestavo terminskega plana, v katerem naročnik ponudnikom dopušča tudi uporabo programov za izdelavo terminskih planov, ki zahtevajo vpis datumov oz. ki prikazujejo datume – v tem primeru je podal navodilo, da lahko ponudniki kot predviden datum podpisa pogodbe uporabijo 3. 1. 2021. Čeprav je torej naročnik v navodilih primarno pričakoval vpis števila dni posameznih faz, navajanja datumov ni prepovedal oz. je celo dopustil možnost izdelave terminskega plana s programom, ki zahteva vpis datumov in ki te tudi prikazuje. Navedeno pomeni, da navedeni datumi na terminskem planu niso povsem brezpredmetni oz. da jih pri presoji dopustnosti ponudbe naročnik ne bi smel upoštevati, kot to želi prikazati vlagatelj. Terminski plan predstavlja celoto in ga je treba v fazi ocenjevanja in pregledovanja ponudb tudi upoštevati in presojati kot celoto (kar v vlogi z dne 13. 4. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer priznava tudi vlagatelj).

Vlagatelj se v zahtevku za revizijo sklicuje na klavzulo iz navodil za sestavo terminskega plana, s katero se je vsak ponudnik zavezal, da s podpisom obrazca »soglaša, da so morebitni datumi navedeni na Terminskem planu zgolj informativne narave, in da se kot merodajne in zavezujoče upošteva število dni, ki izhajajo iz Terminskega plana.« Po mnenju Državne revizijske komisije tudi navedene klavzule ni mogoče razlagati na način, kot to prikazuje vlagatelj, in sicer da so datumi na terminskem planu pri presoji dopustnosti ponudbe povsem brezpredmetni. Klavzulo je treba razumeti v kontekstu izvedbe del, pri kateri lahko zaradi različnih razlogov razumljivo pride do zamikov posameznih faz (npr. pri podpisu pogodbe oz. začetku del, do česar je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi dejansko prišlo!), zaradi česar lahko pride do spremembe okvirnih datumov, ne pa tudi do spremembe števila dni izvedbe posamezne faze. Ponudniki s podpisom klavzule torej potrjujejo, da je za njih pri izvedbi zavezujoče število dni izvedbe posamezne faze, četudi bi v fazi izvedbe naročila prišlo do zamikov posameznih datumov, ki predstavljajo okvirni začetek izvajanja posamezne faze. Ni pa mogoče navedene klavzule razumeti na način, da so (sicer okvirni) datumi, navedeni na terminskem planu, brezpredmetni tudi pri presoji dopustnosti ponudb v fazi ocenjevanja ponudb oz. pri presoji vprašanja, ali so ponudniki upoštevali zahteve naročnika glede trajanja posameznih faz izvedbe naročila (konkretno – ali ponudniki zagotavljajo trajanje razdobja poskusnega obratovanja v skladu z zahtevami naročnika). Kot je bilo že zapisano, je treba terminski plan z vidika presoje dopustnosti ponudbe v fazi ocenjevanja ponudb upoštevati kot celoto, pri čemer je treba v fazi izvedbe naročila dopustiti možnost zamika posameznih predvidenih datumov, ne pa tudi spremembe trajanja izvedbe posameznih faz v številu dni.

Kot je bilo že ugotovljeno, je izbrani ponudnik v terminskem planu trajanje faze poskusnega obratovanja prikazal v štirih delih, in sicer v točki 3 med mejniki, v točkah 6.3 oz. 6.3.1 med posameznimi fazami izvedbe in na dveh mestih v diagramu ob točki 3 (mejniki) in točkah 6.3 oz. 6.3.1 (faze izvedbe). Iz treh delov terminskega plana izbranega ponudnika je razvidno, da je trajanje poskusnega obratovanja skladno z zahtevami naročnika: iz točke 3 (mejniki) izhaja, da bo poskusno obratovanje trajalo 180 dni (v tem delu je izbrani ponudnik torej navedel trajanje faze poskusnega obratovanja v številu dni) oz. od 31. 10. 2021 do 29. 4. 2022, prav tako to izhaja tudi iz dveh mest v diagramu, kjer sta pod koledarsko številčno skalo ob točkah 3 in 6.3 oz. 6.3.1 prikazana dva časovna trakova, iz katerih je razvidno, da bo poskusno obratovanje trajalo od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, torej zahtevanih 180 dni. Le iz točk 6.3 oz. 6.3.1 izhaja, da bo poskusno obratovanje trajalo 130 dni, pri čemer je tudi ob tem podatku navedeno še datumsko razdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022. Glede na navedeno dejansko stanje je zato ključno vprašanje, zakaj je v točkah 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana izbranega ponudnika ob datumskem prikazu razdobja poskusnega obratovanja od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar sicer predstavlja 180 dni, naveden podatek o 130 dneh, oz. zakaj je prišlo do razhajanja med podatki o koledarskih dneh poskusnega obratovanja ob sicer identično navedenih datumskih razdobjih.

Kot je razvidno iz vloge z dne 29. 3. 2021, s katero se je izbrani ponudnik izjasnil o zahtevku za revizijo, ta pojasnjuje, da je do zapisa 130 dni v točkah 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana prišlo zaradi danosti programske opreme, ki je v dneve vštela le dneve od ponedeljka do petka, pri čemer pa je za potrebe poskusnega obratovanja predvideno neprekinjeno obratovanje od vključno 31. 10. 2021 do vključno 28. 4. 2022, kar izhaja tudi iz grafičnega dela terminskega plana. Po pregledu terminskega plana Državna revizijska komisija ugotavlja, da je temu pojasnilu mogoče slediti, saj so vsi podatki o številu dni trajanja posameznih faz iz točk 6.1, 6.2, 6.3 in 7.1, vključno s podatki o številu dni trajanja poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1, krajši od datumskih razdobij, ki so prikazana ob podatkih o številu dni. Z drugimi besedami, datumska razdobja obsegajo daljša časovna razdobja, ki vključujejo tudi sobote in nedelje, medtem ko številčni podatki o trajanju dni iz točk 6.1, 6.2, 6.3 in 7.1 vključujejo le dneve od ponedeljka in petka. Konkretno je tako mogoče za prikaz trajanja poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana ugotoviti, da razdobje od vključno 31. 10. 2021 do vključno 28. 4. 2022 traja natančno 180 dni, v primeru, če v tem razdobju upoštevamo le dneve od ponedeljka do petka (kar je danost programa, v katerem je bil pripravljen terminski plan izbranega ponudnika), pa program prikaže 130 dni, kar je tudi podatek, naveden v točkah 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana izbranega ponudnika. Upoštevajoč navedeno pojasnilo izbranega ponudnika ter upoštevajoč dejstvo, da bo obdobje poskusnega obratovanja nedvomno vključevalo tudi sobote in nedelje, Državna revizijska komisija ugotavlja, da tudi podatek o poskusnem obratovanju, kot je razviden iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana izbranega ponudnika, ob pravilnemu razumevanju ni neskladen z zahtevo naročnika iz razpisne dokumentacije. Ob tem je treba kot bistveno ugotoviti tudi, da vlagatelj pojasnilom izbranega ponudnika o tem, da podatek o 130 dneh trajanja poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana zaradi danosti računalniškega programa ne vključuje sobot in nedelj, čeprav bo poskusno obratovanje trajalo neprekinjeno, ni nasprotoval, čeprav je iz dokumentacije predmetnega postopka pravnega varstva razvidno, da je izjasnitev izbranega ponudnika z dne 29. 3. 2021 prejel skupaj s sklepom naročnika o zavrnitvi zahtevka za revizijo in da je bil torej pred posredovanjem vloge z dne 13. 4. 2021, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, s tem seznanjen. Navedeno pomeni, da dejstvo, da je podatek o 130 dneh trajanja poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana izbranega ponudnika posledica računalniškega programa in da predstavlja le število delovnih dni, ne pa število koledarskih dni, dejstvo, ki med strankami niti ni sporno.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je treba ob upoštevanju dejstva, da je treba terminski plan v fazi pregledovanja ponudb upoštevati kot celoto, ob upoštevanju dejstva, da je izbrani ponudnik v točki 3 terminskega plana (mejniki) potrdil, da bo poskusno obratovanje trajalo 180 dni, ob upoštevanju dejstva, da je tudi iz grafičnega prikaza v terminskem planu razvidno, da bo poskusno obratovanje trajalo od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, torej 180 dni, ter ob upoštevanju dejstva, da podatek o 130 dneh trajanja poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana zaradi danosti računalniškega programa ne vključuje sobot in nedelj, datumski prikaz trajanja poskusnega obratovanja v teh točkah pa se prav tako nanaša na razdobje od 31. 10. 2021 do 28. 4. 2022, kar v neprekinjenem trajanju znaša 180 dni, ugotoviti, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da v ponudbi izbranega ponudnika obstaja neskladje ali napaka, zaradi katere je naročnik napačno ocenil ponudbo izbranega ponudnika kot dopustno. Podatek o 130 dneh poskusnega obratovanja iz točk 6.3 oz. 6.3.1 terminskega plana ne predstavlja napake v ponudbi izbranega ponudnika, ki bi jo bilo treba odpravljati, temveč ga je treba razumeti ob upoštevanju danosti računalniškega programa ter ga vključiti v kontekst terminskega plana kot celote. To pomeni, da ni mogoče pritrditi vlagatelju, da izbrani ponudnik ni zagotovil trajanja poskusnega obratovanja v skladu z zahtevami naročnika in da bi zato morala biti njegova ponudba izločena kot nedopustna.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika nezakonito ocenil kot dopustno oz. da je naročnik v postopku oddaje predmetnega javnega naročila kako drugače ravnal nezakonito, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval tudi povračilo stroškov. Ker je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega, tretji odstavek 70. člena ZPVPJN pa povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo, je bilo potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povračilo stroškov.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Državna revizijska komisija je odločila, da izbrani ponudnik ni upravičen do povračila stroškov, priglašenih v postopku pravnega varstva, saj je po preučitvi zadeve ocenila, da prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in da zato stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.


Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, dne 4. 5. 2021


predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije















Vročiti:

- Naročnik: Občina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slatina
- Vlagatelj: Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- Izbrani ponudnik: Odvetniška pisarna Štelcer Vračko, Ulica Vita Kraigherja 3, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu

Natisni stran