018-034/2021 Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

Številka: 018-034/2021-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava transportnih sredstev« v sklopu 8, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj BIJOL zastopanje, proizvodnja d.o.o., Livarska cesta 17, Vuzenica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ulica 2, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 6. 4. 2021

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 22. 10. 2020, št. objave JN006606/2020-E01 ter v Uradnem listu Evropske Unije dne 23.10. 2020, št. objave 2020/S 207-505703. Naročnik je predmet javnega naročila razdelil na deset sklopov. Relevantni Sklop 8: Tovorna vozila 4x4 z dvižno napravo (v nadaljevanju: sklop 8) je razdelil na dve poziciji, in sicer na pozicijo 8/1 in na pozicijo 8/2, v obeh pa naroča tovorno vozilo z NDM do 20t 4x4 z dvižno napravo.

Naročnik je dne 29. 1. 2021 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je obe prejeti ponudbi v sklopu 8 zavrnil kot nedopustni. V zvezi s ponudbo vlagatelja je naročnik zapisal, da niti v poziciji 8/1 niti v poziciji 8/2 ne izpolnjuje zahteve, ki določa število in barvo dodatnih LED utripalk na sprednji čelni kabini (maski) in na zadnji strani vozila (kesona), saj v obeh pozicijah ponuja vozilo z dvema LED oranžnima bliskavkama na maski kabine in z dvema LED oranžnima bliskavkama na zadnjem previsu.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 2. 2. 2021 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN006606/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena ZJN-3 z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je dne 9. 2. 2021 preko portala eRevizija pravočasno vložil Zahtevek za revizijo. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi ter odločitev o oddaji naročila v sklopu 8 razveljavi. Naročnik naj ponovno odloči o izboru najugodnejšega ponudnika in sprejme odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 8 odda vlagatelju. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je naročnik kršil prvi odstavek 89. člena ZJN-3 v zvezi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker je izločil vlagateljevo dopustno ponudbo.

Po uvodnem povzemanju vsebine odločitve o oddaji naročila vlagatelj zatrjuje, da je v ponudbi predložil v celoti izpolnjen obrazec Ponudbeni predračun s specifikacijo tehničnih zahtev (v nadaljevanju: ponudbeni predračun) za sklop 8, v katerem je pri vseh postavkah izrecno ustrezno označil »da«, kar pomeni, da ponuja vozili, ki ustrezata vsem zahtevam naročnika iz tehničnih specifikacij predmetnega javnega naročila. Meni, da je naročnik svoje nepravilne zaključke napravil na podlagi prospektne dokumentacije iz ponudbe vlagatelja, ki je, kot dodatka k ponudbenemu predračunu, ni mogoče upoštevati neodvisno od ponudbenega predračuna. Iz ponudbenega predračuna izhaja, da izpolnjuje vse tehnične zahteve, zato njegova ponudba ne bi smela biti označena za nedopustno in biti izločena.

Vlagatelj poudarja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno predvidel, katera dokazila, poleg ponudbenega predračuna s tehnično specifikacijo, je potrebno predložiti v ponudbi v izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev. Ker je bilo to prepuščeno vsakemu ponudniku posebej, je vlagatelj v ponudbi predložil prospektno dokumentacijo proizvajalca AA - konfigurator, generičen prospekt, ki ne omogoča, da ga vlagatelj spreminja na način, da nastavi vse opcije, ki jih zahteva naročnik. V njem je razumljivo navedenih več podatkov, kot jih zahteva naročnik, nekateri pa se od zahtev tudi razlikujejo, kar pa še ne pomeni, da jih vlagatelj ne izpolnjuje, saj je za presojo dopustnosti ponudbe relevanten ponudbeni predračun. Vlagatelj še enkrat poudarja, da je izpolnjevanje vseh dodatnih razpisnih pogojev potrdil v ponudbenem predračunu.

Če že, vlagatelj meni, da je ponudbeni predračun in konfigurator potrebno obravnavati kot dopolnjujoča se dokumenta. Če bi pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe naročnik upošteval zgolj proizvajalčev konfigurator, v katerem je veliko več pozicij, kot jih navaja naročnik, bi naročnik lahko napravil tudi zaključek, da je vlagatelj ponudil več, kot je bilo zahtevano, pa se mu to ni zdelo sporno. Po analogiji bi naročnik moral problematizirati, da v primeru, ko v konfiguratorju neka zahteva ni izrecno navedena, vlagatelj tudi te ne izpolnjuje/ponuja, pa naročnik tega ne izpostavlja (npr. klada, pridobitev homologacije). Veliko lažje bi bilo potrditi, da klada ali homologacija ni bila ponujena, ker je v prospektu ni, kot pa da ni bilo dveh dodatnih luči, saj sta bili v konfiguratorju spredaj samo dve luči namesto štirih. Ker zaradi sistema konfiguratorja nekatere dodatne opreme ni bilo mogoče izbrati, je bila ponujena in izrecno označena z »da« v ponudbenem predračunu. Četudi iz prospekta izrecno ne izhaja, da vlagatelj ponuja vozilo s štirimi LED utripalkami rumene barve, je vlagatelj to potrdil s predložitvijo ponudbenega predračuna in s tem potrdil dodatno količino, kot je zahtevana.

Vlagatelj domneva, da naročnik problematizira zgolj število utripalk, ne pa tudi njihove barve. Zahtevana je bila rumena barva, v prospektu pa je navedena oranžna. Barva opozorilnih luči je standardizirana in je mišljena rumeno-oranžna luč. V kolikor naročnik problematizira tudi barvo luči, se bo vlagatelj glede tega opredelil naknadno.

Vlagatelj zatrjuje tudi, da dejansko stanje v obravnavani situaciji ni enako tistim, ki jih je Državna revizijska komisija obravnavala v zadevah št. 018-115/2019 in 018-111/2018, kjer so ponudniki v znak izpolnjevanja zahtev podpisali le krovne izjave. Dodaja, da ni mogoče trditi niti, da gre za dve različni, nasprotujoči si navedbi v vlagateljevi ponudbi, saj gre za dopolnitev standardnega »prospekta« z dodatno opremo, ki jo je ponudnik eksplicitno potrdil v ponudbenem predračunu.

V zaključku vlagatelj še navaja, da je podobno dejansko stanje, tj. prilagajanje prospektnega materiala, ki logično ne more pokriti vseh specifikacij, enako tudi v ostalih sklopih. Predlaga, da Državna revizijska komisija upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov vpogleda tudi v ponudbe izbranih ponudnikov v drugih sklopih, v katerih je naročnik upošteval takšna dokazila, vlagatelja pa izločil in ga s tem neupravičeno diskriminiral.

Naročnik je dne 19. 2. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Navaja, da je vlagatelj v ponudbi izpolnil ponudbeni predračun in priložil slike iz kataloga, ki so del tehnične dokumentacije, s katero se je dokazovala ustreznost vlagateljeve ponudbe. Naročnik je v ponudbenem predračunu na strani 25 in strani 29 natančno opredelil, na kakšen način mora ponudnik specificirati ponujen predmet in katera dokazila mora predložiti. Navaja, da bi vlagatelj ob predložitvi slikovnega gradiva lahko podal določene opombe oz. obrazložitve, iz katerih bi izhajalo, da ponuja vse zahtevano. V primeru, da bi vlagatelj ponudil vse zahtevano (pa ni) in dodatno še več oz. boljše kot je bilo zahtevano, bi bila njegova ponudba lahko dopustna. Glede zahteve v zvezi s klado (varovalnimi zagozdami) in homologacijo naročnik pojasnjuje, da iz predložene ponudbene dokumentacije vlagatelja (tehnični opis za sklop 8/1 in tehnični opis za sklop 8/2, dokument SI202017660 – Ponudba in tehnični opis nadgradnje sklop 8/1 in dokument SI202019055 – Ponudba in tehnični opis nadgradnje sklop 8/2) v obeh pozicijah izhaja njuno izpolnjevanje. Naročnik meni, da vlagatelj ni natančno seznanjen s tem, kaj je navedeno v njegovi ponudbi s prilogami. V istih dokumentih je vlagatelj opisal različne sklope, dele dvižne naprave in nadgradnje tovornega vozila, zato naročnik navedbe glede programa za konfiguriranje označuje za netočne.

Naročnik navaja, da je ponovno pregledal ponudbo vlagatelja – vztraja pri očitani pomanjkljivosti v zvezi z LED utripalkami in dodatno izpostavlja še druge pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, in sicer v zvezi s čelno stranico; različnimi podatki glede skupne teže oz. največje dovoljene mase in mrežo za keson.

Naročnik zaključuje, da bi moral vlagatelj ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila pripraviti s posebno skrbnostjo. Njegova ponudba je nedopustna v delu, ki se veže na tehnične specifikacije, dopolnitev ali popravek pa ni dovoljen. Očitke o neenakopravni obravnavi ponudnikov zavrača in navaja, da je ocenjevanje ponudb tudi v ostalih sklopih potekalo na enak način.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 22. 2. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o oddaji naročila opredelil z vlogo z dne 22. 2. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in zatrjuje, da naročnik razlogov za zavrnitev njegove ponudbe ni uspel izkazati. Na primeru zahtev glede gasilnega aparata, kompleta obvezne opreme CPP in nalepke za omejitev hitrosti, ki iz prospekta proizvajalca ne izhajajo, ker jih ni bilo mogoče izbrati, ponovno po analogiji poudarja napačen naročnikov zaključek glede neizpolnjevanja zahteve glede LED utripalk. Ob sklicevanju na sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 in tretji odstavek 70. člena ZJN-3 zatrjuje, da je naročnik dolžan sprejeti tudi druga ustrezna dokazila, npr. tehnično dokumentacijo proizvajalca. Vlagatelj zatrjuje, da je izkazal, da konfigurator nima možnosti navajanja določenih elementov, zato je le-te nedvoumno označil v ponudbenem predračunu, kar je naročnik štel za ustrezno.

Dodatno očitane pomanjkljivosti v ponudbi vlagatelj v celoti prereka in opozarja, da jih v odločitvi o oddaji naročila ni bilo, zato jih v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Meni, da je zahtevku za revizijo potrebno ugoditi že iz razloga, da bo vlagatelju v novi odločitvi omogočeno ustrezno pravno varstvo glede očitanih dodatnih pomanjkljivosti.

Vlagatelj poudarja, da v njegovi ponudbi ne gre za napačno podane tehnične karakteristike, pač pa za jasno izraženo izjavo volje glede vsebine ter predložitev dokazil v obsegu, do katerega je imel dostop. V delu, do katerega ni imel dostopa, je vsebino potrdil v drugem dokumentu.

Opozarja še, da se naročnik do predlaganega vpogleda v ponudbe ostalih ponudnikov ni opredelil niti ga ni prerekal. Dokaz naj izvede Državna revizijska komisija in ugotovi, da tudi ponudniki v drugih sklopih nimajo tehnične dokumentacije npr. gasilnega aparata, nalepke za omejitev hitrosti ipd., pa je bila njihova ponudba kljub temu izbrana.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 15. 3. 2021, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN, podaljšala rok za sprejem odločitve.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil, ker ponujena predmeta v poziciji 8/1 in v poziciji 8/2 ne izpolnjujeta ene od zahtev iz tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Iz navedenega določila ZJN-3 je med drugim razvidno, da mora ponudba ustrezati (tudi) tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične specifikacije mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

V kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik, v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3, zahteva, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, ponudnik v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se le-ta spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena, ponudbe v okviru meril, tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitvi v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, tj. ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov. Kot prehodno opisano, je namreč ponudnikom, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen izjemoma, tj. pod pogoji, določenimi z ZJN-3), izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po roku za oddajo ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oz. so dolžni pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo.

Tehnične specifikacije predmeta javnega naročila je naročnik opredelil v tabeli v ponudbenem predračunu (že omenjeni dokument Ponudbeni predračun s specifikacijo tehničnih zahtev).

Ena od zahtev (v delu Opis nadgradnje), ki se je v obeh pozicijah glasila enako, je določala »na sprednji čelni kabini (maski) nameščene dodatne Led utripalke rumene barve -4 kom (L in D) ter 2 kom na zadnji strani vozila - kesona (L in D)«, z »da« pa so morali ponudniki označiti, ali jo ponujeni predmet izpolnjuje. V obeh pozicijah se je enako glasila tudi zahteva po predložitvi dokazil (v delu Priložiti ob oddaji ponudbe), ki je določala, da morajo ponudniki ponudbi (med drugim) priložiti »slike ponujenega vozila z tehničnimi karakteristikami vozila, motorja in pnevmatik«. Glede na predstavljeno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija že na tem mestu kot neutemeljeno zavrača vlagateljevo zatrjevanje, da naročnik načina izkazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev ni določil in da je bil način dokazovanja prepuščen posameznemu ponudniku.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja in ugotavlja, da je vlagatelj v dokumentu Ponudbeni PREDRAČUN SKLOP 8/1 (list 2) in v dokumentu Ponudbeni PREDRAČUN SKLOP 8/2 (list 2) pri sporni tehnični zahtevi glede LED utripalk obkrožil »da« in s tem izjavil, da ponujeno blago tehnično zahtevo izpolnjuje.

Dalje ugotavlja, da je vlagatelj v ponudbi v izkaz izpolnjevanja tehničnih zahtev predložil tehnično dokumentacijo, med drugim tudi prospekt oz. konfigurator (dokument SI202017660 - PONUDBA in TEHNIČNI OPIS NADGRADNJE SKLOP 8-1 in dokument SI202019055 - PONUDBA in TEHNIČNI OPIS NADGRADNJE SKLOP 8-2) v katerem je glede LED utripalk navedeno »LED BLISKAVKE - LED B LED Oranžne bliskavke 2. kos na maski kabine 2 kos. na zadnjem previsu« (v prvi postavki na strani 13/16 v poziciji 8/1 oz. v zadnji postavki na strani 11/15 v poziciji 8/2). Da sta v prospektu (konfiguratorju), ki ga je priložil ponudbi, navedeni le po dve utripalki (bliskavki) v zahtevku za revizijo priznava tudi vlagatelj.

Iz navedenega izhaja, kot je ugotovil že naročnik, da podatki o LED utripalkah iz konfiguratorja (dve oranžni utripalki na sprednjem delu vozila in dve na zadnjem delu vozila) niso skladni s tehnično zahtevo iz ponudbenega predračuna (štiri rumene utripalke na sprednjem delu vozila in dve na zadnjem delu vozila). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s tem, ko je v svoji ponudbi predložil ponudbeni predračun in v njem izrecno označil, da izpolnjuje sporno zahtevo glede LED utripalk (obkrožil »da«), hkrati pa predložil konfigurator s podatki, ki s sporno tehnično zahtevo niso skladni, v svoji ponudbi povzročil nepravilnost, zaradi katere, brez dodatnih (z ZJN-3 prepovedanih) posegov v obstoječo ponudbeno vsebino v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ni mogoče ugotoviti, ali vlagatelj ponuja zahtevano število in barvo LED utripalk. Pojasnjevanje obstoječe ponudbene vsebine in ugotavljanje, koliko utripalk je vlagatelj ponudil (dve ali štiri na sprednji strani vozila) in kakšne barve so (rumene ali oranžne; v kolikor bi bilo potrebno ugotoviti, da naročnik kot razlog za neustreznost ponudbe vlagatelja izpostavlja tudi ta del tehnične zahteve) bi pomenilo nedovoljeno spremembo ponudbe po poteku roka za prejem ponudb. V smislu predhodno citiranega določila šestega odstavka 89. člena ZJN-3 ugotovljene nepravilnosti v ponudbi vlagatelja zato ni mogoče spregledati niti je uvrstiti med očitne napake (saj ne gre za napako, ki jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, neposredno, ampak šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oz. s preverjanjem pravilnosti le-tega; prim. npr. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-151/2019, 018-046/2020). Upoštevaje navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je ponudbo vlagatelja zaradi ugotovljene pomanjkljivosti ponudbe v delu, ki se nanaša na dodatne LED utripalke, zavrnil kot nedopustno.

Na ugotovljeno ne vplivajo navedbe vlagatelja, da je v ponudbenem predračunu z »da« jasno označil, da sporno zahtevo glede LED utripalk izpolnjuje in da konfiguratorja ni mogoče obravnavati ločeno od ponudbenega predračuna. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da ponudbenega predračuna in tehnične dokumentacije (konfiguratorja) ni mogoče obravnavati ločeno, saj je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določala, da mora ponudnik izpolnjevanje v ponudbenem predračunu določenih tehničnih zahtev izraziti z izpolnitvijo tabele (»da«), navedeno pa tudi izkazati na opredeljen način (slike vozila), pa se ne strinja z njegovo razlago, da ponudniki s ponudbenim predračunom glede dodatne opreme dopolnjujejo »standardni prospekt« oz. z razlago, da je dokumenta treba obravnavati kot »dopolnjujoča se dokumenta« na način, da vlagatelj nezadostno število ponujenih utripalk iz konfiguratorja (dve utripalki), »dopolnjuje« s še dvema utripalkama, zajetima v izjavi iz ponudbenega predračuna (»da« pri zahtevi za štiri utripalke). Taka razlaga v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila nima podlage in je neutemeljena.

Na ugotovljeno ne vplivajo niti navedbe vlagatelja, da zaradi sistemskih omejitev vsebine konfiguratorja ni mogoče prilagajati zahtevam naročnika, saj so ponudniki dolžni v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi (ne le npr. s konfiguratorjem proizvajalca), vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3, dokazati, da ponujeno blago izpolnjuje naročnikove zahteve (deveti odstavek 68. člena ZJN-3). Če gre te vlagateljeve navedbe razumeti na način, da vlagatelj z njimi zatrjuje neustrezno določen izkazovanja izpolnjevanja tehničnih zahtev, je s svojimi navedbami, glede na določbo tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN, prepozen. Vlagatelj namreč po preteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča ta zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom, tega pa vlagatelj niti ne zatrjuje.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da v obravnavani zadevi, kot zatrjuje vlagatelj, res ne gre za situacijo, kot so bile obravnavane v zadevah št. 018-115/2019 in 018-111/2018. V konkretnem primeru v ponudbi namreč ni bila predložena le (splošna krovna) izjava, brez spremljajoče tehnične dokumentacije (pač pa oboje), prav tako pa v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ko v predloženi tehnični dokumentaciji sploh ne bi bilo podatkov o izpolnjevanju tehničnih zahtev (pa so, a s sporno tehnično zahtevo niso skladni). Brezpredmetne so zato vlagateljeve navedbe, usmerjene v možne zaključke, ki bi jih lahko napravil naročnik za primer tistih tehničnih zahtev, ki naj iz konfiguratorja ne bi izhajale.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še naročnikovo kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov, ker naj bi naročnik v drugih sklopih pri izbranih ponudnikih kot ustrezne upošteval generične prospekte, kljub temu, da naj iz njih izpolnjevanje nekaterih zahtev ne bi bilo razvidno (npr. glede gasilnega aparata, nalepke glede omejitve hitrosti itd), njegovo ponudbo pa je zaradi tega zavrnil.

Ne da bi se Državna revizijska komisija opredelila do vprašanja, ali bi bilo o kršitvi načela enakopravne obravnave, v konkretnem primeru zatrjevane v povezavi z ravnanji naročnika v sklopih, ki znotraj posameznega naročila štejejo za zaključene celote in v katerih vlagatelj ni oddal ponudbe, sploh mogoče govoriti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj s temi navedbami ne bi mogel uspeti. Naročnik namreč vlagateljeve ponudbe ni zavrnil iz razloga, ker iz predloženega kataloga v njegovi ponudbi zahtevane informacije (sploh) ne bi izhajale, pač pa, kot že pojasnjeno, zaradi neskladnih podatkov, ki so v zvezi s konkretno tehnično zahtevo izhajali iz ponudbene dokumentacije.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo zatrjuje še nekatere druge pomanjkljivosti ponudbe vlagatelja, ki jih v odločitvi o oddaji naročila ni predstavil. Naročnik mora razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, navesti že v odločitvi o oddaji naročila. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala (npr. odločitev št. 018-223/2018, 018-173/2019), je namen odločitve o oddaji javnega naročila iskati zlasti v seznanitvi ponudnikov z zadostnimi informacijami, potrebnimi za učinkovito uveljavljanje pravnega varstva. Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve, ki jih ni navedel že v odločitvi o oddaji naročila, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska očitanih pomanjkljivosti v zvezi s čelno stranico, različnimi podatki glede skupne teže oz. največje dovoljene mase in mrežo za keson, ki jih je naročnik prvič navedel šele v okviru predrevizijskega postopka, pri odločanju o zahtevku za revizijo zato ni upoštevala.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati, da je naročnik kršil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je njegovo ponudbo kot nedopustno zavrnil, je Državna revizijska komisija, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 6. 4. 2021



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije


Vročiti (preko portala eRevizija):
- naročnik,
- vlagatelj,
- RS, MJU.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu