Na vsebino
EN
  • O DKOM
  • REVIZIJSKE ZADEVE
  • PREKRŠKOVNE ZADEVE
  • JAVNOST IN MEDIJI

    • 018-019/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje

    Številka: 018-019/2021-20
    Datum sprejema: 22. 3. 2021

    Sklep

    Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup hitrih antigenskih testov (HAGT) za diagnostiko COVID-19 (II.)«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika genEplanet d.o.o., Cesta na Poljane 24, Ljubljana - Šentvid, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 3. 2021

    odločila:


    1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

    2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.


    Obrazložitev:

    Naročnik je na portalu javnih naročil dne 21. 12. 2020 pod št. objave JN007911/2020-L01 objavil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, iz katerega je razvidno, da izvaja postopek s pogajanji brez predhodne objave zaradi skrajne nujnosti, izkazane z epidemijo COVID-19 in epidemiološko sliko v državi, nastale kot posledica dogodkov, ki jih ni bilo mogoče predvideti, zaradi česar rokov za odprti postopek ni bilo mogoče upoštevati; naročnik se je pri tem skliceval na razloge skrajne nujnosti iz točke č) prvega odstavka 46. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Dne 7. 1. 2021 je bilo na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007911/2020-C01, objavljeno še obvestilo o oddaji javnega naročila in »ODLOČITEV O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA« z dne 16. 12. 2020, iz katerih izhaja, da je bilo javno naročilo oddano ponudniku MAJBERT Pharm d.o.o., Stegne 21C, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnik je v dokumentu z dne 16. 12. 2020 tudi pojasnil, da je k sodelovanju preko portala e-JN povabil 42 ponudnikov, od katerih jih je 16 pravočasno oddalo ponudbe (13 od teh z zahtevanimi vzorci). Po pregledu ponudb in vzorcev je s štirimi ponudniki, katerih ponudbe so bile dopustne in ki so predložili ustrezne vzorce, izvedel pogajanja, ponudbe preostalih ponudnikov – med drugimi tudi vlagateljevo – pa zavrnil oz. izločil. V zvezi z zavrnitvijo vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, da enega ali več izmed pogojev ne izpolnjujejo vzorec, predložen k tej ponudbi, ter da: »[n]i priložen kontrolni material za negativno kontrolo za izvedbo notranje kontrole kakovosti. Pozitivna kontrola je v pakiranju, ki ne omogoča izvedbe pozitivne kontrole in je brez navodil. Negativna kontrola ni navedena v seznamu testnega kita v navodilih za uporabo testnega kita.« Vlagatelju je bil dokument z dne 16. 12. 2020 vročen dne 18. 12. 2020.

    Vlagatelj dne 30. 12. 2020 vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj naročnik oz. Državna revizijska komisija zahtevku ugodi ter razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila oz. podredno, naj razveljavi celoten postopek oddaje javnega naročila. Zatrjuje, da:
    - je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov ter ravnal diskriminatorno s tem, ko je nekaterim ponudnikom očitno omogočil več časa za oddajo ponudb – vlagatelj trdi, da je vabilo za sodelovanje v predmetnem postopku prejel šele 15. 12. 2020 ob 13.09, torej je imel le 2 uri in 51 minut za pripravo ponudbe in dostavo vzorca.
    - naročnik predmetnega javnega naročila ni vodil po pravilnem postopku, skladnem z ZJN-3, postopek (s pogajanji brez predhodne objave) pa je zlorabil z namenom nezakonitega privilegiranja izbranega ponudnika ter diskriminacije vlagatelja. Pri tem podrobneje navaja, da je glede na s strani Svetovne zdravstvene organizacije razglašeno pandemijo Covid-19 že od spomladi 2020 poponoma znano, da se bo pandemija nadaljevala v jesenskem in zimskem obdobju leta 2020 ter predvidoma tudi v letu 2021, ter da je nabava zaščitne opreme (torej tudi testov) že od začetka leta 2020 prioriteta vseh držav, zato je imel naročnik popolnoma dovolj časa za izvedbo transparentnega postopka za nabavo testov;
    - je naročnik neutemeljeno zavrnil njegovo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika; poudarja, da bi moral naročnik (ne glede na določbo 35. člena ZJN-3) dopustiti vpogled tudi ponudniku, ki je oddal po svoji presoji dopustno ponudbo, in sicer vsaj v delu, v katerem je bila njegova ponudba označena kot nedopustna;
    - je naročnik neupravičeno izločil njegovo ponudbo, pri čemer se podrobneje opredeljuje do vseh s tem povezanih navedb naročnika v odločitvi o oddaji javnega naročila;
    - ponudba izbranega ponudnika ni dopustna (in sicer zaradi neizpolnjevanja zahtev glede časovnega intervala za odčitanje rezultata, nejasno ponujenega predmeta, neskladnosti med navodili za uporabo in katalogom ter zaradi pomanjkljive dokumentacije izbranega ponudnika, saj naj bi bilo vprašljivo, ali so bila ponudbi sploh predložena navodila za negativno in pozitivno kontrolo), zaradi česar bi moral biti ta ponudnik izključen iz postopka.

    Izbrani ponudnik, ki ga v tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Natalija Drožina, se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 11. 1. 2021. Meni, da je imel tudi vlagatelj že predhodno sklenjena poslovna razmerja v zvezi z dobavami hitrih antigenskih testov, zato posledično vprašanje časovne dostave vzorca ne more biti odločilni dejavnik, če naj je slediti razlogovanju vlagatelja o tem, kaj bi moral naročnik vedeti in kako bi moral v tem okviru načrtovati in ravnati. Iz razloga, ker vlagatelj očitno namiguje, ugiba in razpolaga s podatki, ki so očitno nasprotni s predloženo ponudbo (izbranega ponudnika) v prijavi na razpis v tej fazi, izbrani ponudnik vztraja, da zatrjevane nepravilnosti njegove ponudbe niso resnične, kaj naj bi bilo v celoti tudi razvidno iz ponudbe, ki je del dokumentacije pri naročniku. Izbrani ponudnik predlaga, naj naročnik zahtevek za revizijo bodisi zavrže zaradi neizpolnjevanja procesnih pogojev bodisi zavrne kot neutemeljenega.

    Vlagatelj je dne 12. 1. 2021 naročniku posredoval še dopolnitev zahtevka za revizijo; pojasnjuje, da se je v času po vložitvi zahtevka za revizijo preko medijev (oddaje Tarča z dne 7. 1. 2021 idr.) seznanil še z drugimi dokazili o neizpolnjevanju pogojev vlagatelja, vsled česar v roku od seznanitve z novimi dejstvi in dokazi ter skladno z ZPVPJN dopolnjuje svoj zahtevek za revizijo. Poudarja, da so druga podjetja dobila povabilo k oddaji ponudb dne 11. 12. 2020, izbrani ponudnik pa tedaj ni razpolagal ne z vzorci ne z denarjem za nakup hitrih testov, zato je moral najeti privatno letalo in odpotovati po vzorec. Obenem je zastopnik izbranega ponudnika podal izjavo, da so bili vzorci pri naročniku že ob 9.20, torej kar 6 ur in 40 minut pred rokom. Na drugi strani vlagatelj o samem obstoju postopka ni vedel ničesar vse do 2 ur in 51 minut pred rokom za oddajo ponudb. Vlagatelj v nadaljevanju še dodatno utemeljuje in dokazuje nezakonitost izbranega postopka s pogajanji brez predhodne objave, izpostavlja pa tudi napake dobavljenih hitrih antigenskih testov izbranega ponudnika, ki so se izkazale po dobavi, tekom uporabe (dobavljeni testi naj ne bi ustrezali pričakovani kvaliteti in pogojem iz razpisne dokumentacije).

    Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil z dokumentom »Odločitev« z dne 13. 1. 2020, ki je bil vlagatelju vročen dne 28. 1. 2021. Pojasnjuje, da je iz priloženega dnevnika dogodkov razvidno, da je bila dokumentacija s povabilom za oddajo ponudb za predmetno javno naročilo na portalu e-JN objavljena 11. 12. 2020 ob 17.37 in posredovana vsem ponudnikom hkrati, tudi vlagatelju. Kot izhaja iz izpisa dnevnika dogodkov pošiljanja iz strežnika SMTP, je bilo avtomatsko generirano povabilo iz naslova ejn@gov.si na elektronski naslov vlagatelja posredovano 11. 12. 2020 ob 17.37. Dne 15. 12. 2020 ob 13.12 je bil na seznam vabljenih ponudnikov dodan še ponudnik MM SUGICAL d.o.o., o čemer so bili obveščeni vsi do tedaj vabljeni ponudniki; (zgolj) ta informacija je bila na vlagateljev elektronski naslov posredovana 15. 12. 2020 ob 13.12. Naročnik v nadaljevanju obširno utemeljuje zakonitost izvedbe postopa s pogajanji brez predhodne objave iz razlogov nujnosti. Zavrača očitke glede vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer izpostavlja, da je določba 35. člena ZJN-3 jasna in določna, vpogled pa je bil (ob upoštevanju, da je bil izveden popoln pregled vseh prejetih ponudb) dolžan omogočiti le tistim ponudnikom, ki so oddali popolno ponudbo. Glede revizijskih navedb v zvezi z (ne)dopustnostjo vlagateljeve ponudbe naročnik meni, da je iz navedb vlagatelja mogoče razbrati tudi nerazumevanje zahtev in nepoznavanje področne zakonodaje. Sklicujoč se na določbe dokumentacije v zvezi z oddaj javnega naročila glede predložitve vzorca, predpisov EU (Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih) in Zakona o medicinskih pripomočkih (Uradni list RS, št. 98/2009) poudarja, da mora biti in vitro medicinski pripomoček (kamor se uvršča hitri antigenski test in pripadajoči kontrolni material) opremljen z ustreznimi navodili, vlagatelj pa bi moral dostaviti tak vzorec, ki bi moral vsebovati navodila, ki se nanašajo tako na hitri antigenski test, kot tudi na kompatibilni kontrolni material za pozitivno in negativno kontrolo za izvedbo notranje kontrole kakovosti. Ob pregledu vzorca pa je bilo ugotovljeno, da se ponudba (ponudbena dokumentacija) in predloženi vzorec razhajajo, saj je bilo iz ponudbene dokumentacije razvidno, da se kot negativna kontrola uporablja lizirni pufer (priložena so bila navodila proizvajalca W.), ob pregledu vzorca pa je bilo ugotovljeno, da vzorcu priložena navodila nikjer ne omenjajo negativne kontrole, niti tega, kaj je notranja kontrola in posledično tudi ne tega, kako se izvaja. Navedeno naj bi pomenilo, da z vidika vzorca in vzorcu priloženih navodil notranje kontrole v vzorcu ni, v ponudbeni dokumentaciji opredeljena negativna kontrola in priložena navodila pa ne morejo nadomestiti manjkajočih navodil v vzorcu. Negativna kontrola v vzorcu ni navedena v seznamu testnega kita – naveden je sicer lizirni pufer, vendar nikjer ni opredeljeno, da je lizirni pufer tudi negativna kontrola. Naročnik še pojasnjuje, da vzorec pozitivne kontrole ni ustrezen, ker ne omogoča izvedbe notranje pozitivne kontrole, saj vzorcu niso priložena navodila za izvajanje tovrstne kontrole. V ponudbeni dokumentaciji priložena navodila za izvedbo pozitivne in negativne kontrole ne morejo nadomestiti manjkajočih navodil v vzorcu. Dodatno naročnik še navaja, da je vlagatelj v vzorcu priložil pozitivno kontrolo drugega proizvajalca (B.), različnega od proizvajalca ostalega dela testnega kita (W.), vendar pa priložena izjava proizvajalca B. v ničemer ne dokazuje kompatibilnosti in verodostojnosti izvajanja pozitivne kontrole ob uporabi testnega kita proizvajalca W. Naročnik zavrača tudi trditve vlagatelja glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

    Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 1. 2. 2021 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

    Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 2. 2. 2021. Prereka navedbo naročnika, da je bila dokumentacija s povabilom za oddajo ponudbe poslana vsem ponudnikom hkrati dne 11. 12. 2021; priložen dnevnik dogodkov ne dokazuje, da je ponudnik 11. 12. 2020 dejansko dobil povabilo za oddajo ponudbe, dokazuje zgolj, da je bilo iz elektronskega naslova ejn@gov.si na naslov vlagatelja poslano avtomatsko generirano sporočilo, kar pa naj nikakor ne bi dokazovalo, da je naročnik vlagatelja dejansko pravočasno povabil k sodelovanju pri predmetnem javnem naročilu oz. predvsem ne dokazuje, da mu je omogočil dostop do razpisne dokumentacije in z njo povezanimi dokumenti. Izpostavlja, da je vabilo za sodelovanje v javnem naročilu prejel 15. 12. 2020 ob 13.09 in ne 15. 12. 2020 ob 13.12, kot to zmotno zatrjuje naročnik – več kot očitno naj bi bilo, da naročnik meša dva časovno različna dogodka (15. 12. 2020 ob 13.09, ko je povabilo poslal vlagatelju in 15. 12. 2020 ob 13.12, ko je povabilo poslal ponudniku MM SURGICAL d.o.o.). Vlagatelj ocenjuje, da je naročnik izbral nujni postopek izvedbe javnega naročila le zaradi namena preferiranja izbranega ponudnika, saj za ta postopek naročnik ni imel izkazanih pravnih podlag, je pa ta postopek edini, ki je naročniku omogočal različno obravnavno posamičnih ponudnikov ter še posebej diskriminatorno ravnanje do vlagatelja. Vlagatelj nadalje meni, da je naročnik v svoji odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo nedopustno širil navedbe glede vlagateljeve ponudbe iz odločitve o oddaji javnega naročila, te dodatne navedbe (tj. glede nekompatibilnosti pozitivne kontrole) pa tako ne morejo biti predmet presoje v revizijskem postopku. Zahteva, »da bi vlagatelj moral dostaviti naročniku tak vzorec hitrega antigenskega testa, ki bi moral vsebovati navodila, ki se nanašajo tako na hitri antigenski test kot tudi na kompatibilni kontrolni material za pozitivno in negativno kontrolo za izvedbo notranje kakovosti« nima nikakršne podlage v razpisni dokumentaciji in je tudi dejansko neizvedljiva, saj je pri dobavi medicinskih pripomočkov ključnega pomena, da se ne posega v samo embalažo (ki mora biti zapečatena), naročnik pa tudi ni nikjer v razpisni dokumentaciji določil, da bi bilo vso dokumentacijo treba priložiti tudi samemu vzorcu oz. da bo dostavljen vzorec in dokumentacijo, ki jo bo pridobil na portalu javnih naročil, obravnaval ločeno. Izpostavlja tudi sum, da je izbrani ponudnik brez pooblastil proizvajalca posegel v testni kit. Vlagatelj končno še obširno opozarja na razloge za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika. Pri tem primarno izpostavlja, da se naročnik ni opredelil do enake označitve dveh popolnoma različnih vzorcev, v nadaljevanju pa poudarja, da se je po dobavi izkazalo, da testi ne ustrezajo pričakovani kvaliteti in pogojem razpisne dokumentacije, zato bi izbrani ponudnik moral biti izključen.

    Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN z dopisom dne 13. 3. 2019 zaprosila Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) kot avtorja, lastnika in upravljalca portala e-JN za pojasnila glede delovanja tega portala. Pridobljeno pojasnilo MJU (dopis, št. 430-62/2021/3 z dne 18. 2. 2021) je Državna revizijska komisija dne 19. 2. 2021 poslala v opredelitev vlagatelju (ki je pisanje prevzel dne 2. 3. 2021), naročniku in izbranemu ponudniku. Do pojasnila MJU se je z vlogo z dne 5. 3. 2020 opredelil zgolj vlagatelj.

    Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.


    I.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z zatrjevano kršitvijo načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) kot bistveno izpostavlja, da je povabilo k oddaji ponudb prejel šele 15. 12. 2020 ob 13.09 in ne 11. 12. 2020, kot preostali povabljeni subjekti, pri čemer se sklicuje na zaslonsko sliko z elektronskega portala e-JN, ki naj bi nazorno prikazovala omenjen dan in čas povabila.

    Med strankama ni (več) sporno, da je naročnik s postopkom oddaje javnega naročila začel 11. 12. 2020, ter da je o javnem naročilu preko portala e-JN z avtomatsko generiranim sporočilom seznanil 41 potencialnih ponudnikov, med drugim tudi vlagatelja. Navedeno je izkazano z izpisom dnevnika dogodkov iz strežnika SMTP, s katerega so bila poslana elektronska sporočila, prejem tega sporočila pa v vlogi z dne 5. 3. 2021 navsezadnje potrjuje tudi sam vlagatelj – v tej vlogi namreč priznava, da je 11. 12. 2020 po elektronski pošti prejel povabilo. Ob upoštevanju navedb (očitka) iz zahtevka za revizijo zato kršitve načela enakopravne obravnave (še) ni mogoče ugotoviti. Ker v obravnavanem primeru ni sporno dejstvo, da je naročnik s postopkom javnega naročanja začel že dne 11. 12. 2020 in o tem preko sistema e-JN seznanjal gospodarske subjekte, Državna revizijska komisija kot nepotrebno zavrača izvedbo dokazov z vpogledom v posnetek oddaje Tarča z dne 7. 1. 2021 ter z zaslišanjem zakonitega zastopnika izbranega ponudnika, s čimer naj bi vlagatelj dokazal navedbe o tem, da so bili drugi subjekti – še zlasti pa izbrani ponudnik – o javnem naročilu seznanjeni že pred 15. 12. 2020 (Državna revizijska komisija se pri tem niti ne opredeljuje do vprašanja pravočasnosti izvedbe predlaganega dokaza, ki jo je vlagatelj podal v dopolnitvi zahtevka za revizijo dne 12. 1. 2021).

    V zvezi z navedbo vlagatelja iz zahtevka za revizijo, kjer je zatrjeval, da mu je bilo povabilo posredovano šele 15. 12. 2020 ob 13.09, kar je dokazoval z zaslonsko sliko s portala e-JN, Državna revizijska komisija na tem mestu pojasnjuje, da je od MJU kot avtorja, lastnika in upravljalca portala e-JN pridobila pojasnila o:
    ‒ vsebini elektronskega sporočila, posredovanega 41 subjektom dne 11. 12. 2020, o čemer je MJU pojasnilo, da »[s]istem deluje tako, da imajo uporabniki povabljenih poslovnih subjektov potem, ko naročnik objavi javno naročilo v sistemu e-JN in sistem samodejno posreduje elektronsko sporočilo o objavljenem javnem naročilu, možnost vpogleda v objavljeno javno naročilo v sistemu. To pomeni, da so imeli vsi povabljeni poslovni subjekti po objavi javnega naročila dne 11. 12. 2020 od 17:37 ure v sistemu omogočen dostop do vse objavljene dokumentacije in možnost oddaje ponudbe. Iz izpisa dogodkov na SMTP strežniku, ki ste nam ga poslali v prilogi 2 vašega dopisa (izpis podatkov strežnika, kot ga je posredoval naročnik) je razvidno, da je bilo povabilo dne 11. 12. 2020 od 17:37 poslano tudi na elektronski naslov info@geneplanet.com.«;
    ‒ pomenu zapisa »15. 12. 2020 13:09« pod rubriko »Datum povabila« na zaslonski sliki, zajeti s portala e-JN, na katero se sklicuje vlagatelj (»[…] ali ta zapis pomeni, da je bil vlagatelju šele tedaj omogočen dostop do povabila ter razpisne dokumentacije in z njo povezanimi dokumenti?«), o čemer je MJU pojasnilo, da »[z]apis, ki je razviden iz zaslonske slike, […] predstavlja zadnjo spremembo, ki jo je naročnik v sistemu izvedel v predmetnem javnem naročilu in je zavedena v seznamu povabil. Datum vabila »15. 12. 2020 13:09« je datum začetka spremembe javnega naročila, ki jo je naročnik zaključil ob 13:12 uri, ob zaključku pa so vsi povabljeni subjekti prejeli elektronsko obvestilo o spremembi, kar je razvidno iz izpisa dogodkov na SMTP strežniku. To ne pomeni, da je bil uporabnik šele s prejemom tega elektronskega sporočila obveščen o povabilu na premetno javno naročilo in s tem dobil dostop do vse objavljene dokumentacije in možnost oddaje ponudbe, ampak mu je bil dostop omogočen že dne 11. 12. 2020 od 17:37 ure naprej.«

    Ne glede na to, da vlagatelj v vlogi z dne 5. 3. 2021 (s katero se je opredelil do posredovanih mu pojasnil MJU) poudarja, da v konkretnem primeru dostopa do javnega naročila na portalu e-JN pred 15. 12. 2020 ni imel (pojasnilo naj bi se po mnenju vlagatelja nanašalo le na to, kako bi sistem moral delovati, ne pa kako je deloval v konkretnem primeru), pa po oceni Državne revizijske komisije pojasnilo MJU prepričljivo odgovarja vsaj na vprašanje o pomenu zapisa »15. 12. 2020 13:09« na zaslonski sliki, na katero se sklicuje vlagatelj – navedba tega datuma in ure je tudi skladna z navedbami naročnika, ki zatrjuje, da je 15. 12. 2020 ob navedenem času zgolj posredoval povabilo k oddaji ponudb še 42. gospodarskemu subjektu, tj. družbi MM SURGICAL d.o.o., o čemer so bili po elektronski pošti seznanjeni že povabljeni subjekti, med drugim tudi vlagatelj; Državna revizijska komisija po vpogledu v dnevniške zapise strežnika SMTP ugotavlja, da je navedeno razvidno tudi iz teh zapisov. Pri tem niti niso relevantne navedbe vlagatelja iz vloge z dne 5. 3. 2021 o nelogičnosti pomena besedne zveze »datum povabila«, ki naj po mnenju vlagatelja nikakor ne bi mogla pomeniti »datum[a] začetka spremembe javnega naročila« – tudi v kolikor je namreč mogoče strinjati z vlagateljem o pomenski razliki teh pojmov ter nedoslednosti njihove uporabe v (npr.) navodilih za uporabo informacijskega sistema e-JN, pa pravilnost uporabljene terminologije ter dodelanost sistema e-JN nista predmet tega postopka pravnega varstva in se Državna revizijska komisija do teh vprašanj zato ne opredeljuje.

    Kot že omenjeno, vlagatelj v vlogi z dne 5. 3. 2021 drugače kot v zahtevku za revizijo zatrjuje oz. priznava, da je povabilo za sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (elektronsko sporočilo o objavljenem javnem naročilu) dne 11. 12. 2020 vendarle prejel, pri čemer pa zatrjuje, da naj mu s tem prejetim sporočilom z dne 11. 12. 2020 ne bi bil omogočen vpogled v objavljeno naročilo oz. dostop do relevantnih dokumentov na portalu e JN. Državna revizijska komisija se v nadaljevanju ni opredeljevala do vprašanja, od katerega trenutka naprej je bila vlagatelju dejansko zagotovljena možnost seznanitve z objavami na portalu e-JN in ali je portal deloval pravilno (vlagatelj se pri tem v vlogi z dne 5. 3. 2021 sklicuje na zaslonsko sliko o tehnični napaki, ki naj bi bila zajeta v času pred 15. 12. 2020, z vsebino »Zgodila se je napaka v delovanju sistema. Obrnite se na skrbnika sistema.«, ter na izjavo zaposlene pri vlagatelju), saj to na odločitev Državne revizijske komisije to ne bi vplivalo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, za rešitev spornih vprašanj v tem delu pa je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga in bi bilo tako za razjasnitev relevantnega dejanskega stanja potrebno pridobiti strokovno mnenje. Ne glede na vprašanje pravočasnosti trditev in s tem povezanih dokazanih predlogov glede neustreznega delovanja portala e-JN (ki jih je vlagatelj podal šele v vlogi z dne 5. 3. 2021) Državna revizijska komisija v zvezi z omenjeno nezmožnostjo vpliva spornega vprašanja na rešitev zadeve pojasnjuje, da vlagatelj tako v zahtevku za revizijo kot v vseh kasnejših vlogah navaja zgolj to, da je bil neenakopravno obravnavan v primerjavi s preostalimi ponudniki, pri čemer pa niti ne zatrjuje niti ne dokazuje, v čem naj bi bil zaradi neenakopravne obravnave prizadet oz. v slabšem položaju od preostalih ponudnikov. Tudi v kolikor bi se za utemeljene izkazale navedbe, da mu dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. druge dokumentacije na portalu e-JN ni bil omogočen istočasno kot ostalim povabljenim subjektom, pa je vlagatelj ponudbo (z vzorcem) v predmetnem postopku naročniku pravočasno predložil, pri čemer v tem postopku pravnega varstva tudi zatrjuje, da je bila ponudba dopustna oz. po drugi strani ne navaja ničesar v smeri, da bi bila ponudba kakorkoli drugačna, v kolikor bi imel na razpolago več časa za njeno pripravo.

    V povzetku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da na podlagi navedb v zahtevku za revizijo ni mogla ugotoviti kršitev načela enakopravne obravnave ali diskriminacije vlagatelja, po drugi strani pa tudi na podlagi navedb v kasnejših vlogah ni mogla ugotoviti, kako naj bi zatrjevana kršitev naročnika, ki naj bi se odražala v vlagateljevi nezmožnosti pravočasnega dostopa do vsebin na portalu e-JN, posegla v njegov pravni položaj v postopku oddaje javnega naročila oziroma kakšna škoda mu je nastala oziroma bi mu lahko nastala (prvi odstavek 14. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija zato izpostavljenih navedb vlagatelja vsebinsko ni presojala, kot nepotrebne pa je zavrnila tudi s tem povezane dokazne predloge, ki jih je podal vlagatelj.


    II.

    Tudi v zvezi z navedbo vlagatelja, da naročnik predmetnega javnega naročila ni vodil po pravilnem postopku, skladnem z ZJN-3, ter oceno vlagatelja, da je naročnik predmetni postopek izbral z namenom nezakonitega privilegiranja izbranega ponudnika ter diskriminacije vlagatelja, gre poudariti, da mora vlagatelj z namenom izkazovanja predpostavk za vsebinsko obravnavo kršitev, navedenih v zahtevku za revizijo, verjetno izkazati, da konkretno (domnevno nezakonito) naročnikovo ravnanje posega v njegov položaj ali bi vanj lahko poseglo (gl. 14. člen ZPVPJN). Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz konkretnih okoliščin primera ni razvidno (vlagatelj pa tudi ne pojasni niti ne izkaže), kako bi lahko domnevna kršitev naročnika vplivala na pravni položaj vlagatelja v konkretnem postopku oddaje naročila oziroma kakšna škoda bi mu lahko nastala, sploh ob upoštevanju (kot že pojasnjeno), da je vlagatelj bil povabljen k predložitvi ponudbe, da je ponudbo in vzorec ponujenega hitrega antigenskega testa pravočasno predložil, pri čemer v tem postopku pravnega varstva zatrjuje, da je bila njegova ponudba dopustna oz. po drugi strani ne navaja ničesar v smeri, da bi bila ponudba kakorkoli drugačna, v kolikor bi naročnik vodil (npr.) odprti postopek, za kar se sicer zavzema vlagatelj. Posledično vlagatelju v tem delu ni mogoče priznati aktivne legitimacije (gl. 14. člen ZPVPJN), zato Državna revizijska komisija revizijskih navedb v izpostavljenem delu ni vsebinsko presojala.


    III.

    Vezano na vlagateljev očitek v zahtevku za revizijo, da mu je naročnik neutemeljeno zavrnil zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da mora skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 naročnik v primeru, če je izvedel popoln pregled vseh ponudb, po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom.

    Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku v tem, da je bil v konkretnem primeru opravljen popoln pregled vseh prejetih ponudb – temu vlagatelj argumentirano ne oporeka, navedeno pa izhaja tudi iz izpodbijane odločitve, iz katere je razvidno, da se je naročnik opredelil do dopustnosti vseh prejetih ponudb. Ker je pri tem ugotovil, da ponudba vlagatelja ni dopustna in ker (kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju) Državna revizijska komisija s tem v zvezi ni ugotovila naročnikovih kršitev ZJN-3 ali določil dokumentacije v zvezi z oddaji javnega naročila, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik kršil določbo petega odstavka 35. člena ZJN-3 s tem, ko vlagatelju ni omogočil vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika. ZJN-3 tudi ne nalaga naročniku, da bi moral »[…] dopustiti vpogled tudi ponudniku, ki je oddal po svoji presoji dopustno ponudbo, in sicer vsaj v delu, v katerem je bila njegova ponudba označena kot nedopustna, saj bi naročnik s tem spoštoval namen vpogleda in zlasti ravnal z načelo, hitrosti postopka in načelom gospodarnosti«, kot to meni vlagatelj; prav tako ZJN-3 za primer postopka s pogajanji brez predhodne objave ne vsebuje drugačnih določb glede dolžnosti omogočanja vpogleda, za kar se je vlagatelj zavzemal v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika.


    IV.

    Med strankama je nadalje spor glede zakonitosti naročnikovega ravnanja v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zaradi neustreznega predloženega vzorca izločil oz. zavrnil kot nedopustno, v posledici česar vlagatelja ni pozval k oddaji končne ponudbene cene – v dokumentaciji v zvezi z oddaji javnega naročila je namreč naročnik predvidel izvedbo pogajanj v elektronski obliki v enem krogu s tistimi ponudniki, ki bodo v vseh elementih (razen glede cene) oddali dopustno ponudbo.

    Naročnik sme javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna, zato je vlagateljeve revizijske navedbe treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN 3, ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
    ‒ ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
    ‒ ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

    Naročnik predmet javnega naročila opredeli s tehničnimi specifikacijami. Tehnične specifikacije oziroma lastnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila, mora naročnik v skladu s 68. členom ZJN-3 opredeliti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. S tehničnimi specifikacijami naročnik opiše predmet javnega naročila in s tem določi njegove zahtevane značilnosti. Tehnične specifikacije tako predstavljajo informacije, potrebne za pripravo dopustnih, medsebojno primerljivih in konkurenčnih ponudb ter so hkrati izhodišče za presojo o tem, ali je ponudnik ponudil takšen predmet javnega naročila, ki ustreza naročnikovim potrebam in pričakovanjem. Način in obseg opisa predmeta javnega naročila je odvisen od lastnosti in kompleksnosti samega predmeta. Ker je ponudnik tisti, ki mora v ponudbi dokazati, da ponuja blago z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti tudi način izkazovanja tehnične ustreznosti ponujenega blaga (npr. z opisom tehničnih lastnosti, predložitvijo skic, prospektov, izjav in druge tehnične dokumentacije itd.). Ob tem ZJN-3 v okviru ugotavljanja tehnične sposobnosti ponudnika predvideva, da lahko naročnik v zvezi s proizvodi, ki jih je treba dobaviti, od ponudnikov zahteva tudi predložitev vzorcev, opisov ali fotografij, katerih ustreznost mora biti potrjena, če to zahteva naročnik (1. alineja točke k) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

    Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddaji javnega naročila navedel:

    »Predmet naročila je podrobno opredeljen v prilogi št. 6 dokumentacije. Ponudbi predložite prospekte ter drugo dokumentacijo iz katere je razvidno izpolnjevanje tehničnih zahtev ter lasten predračun.

    Skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljnjem besedilu: dokumentacija) mora ponudnik najkasneje do 15. 12. 2020 do 16:00 ure, na naslov naročnika Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana – GLAVNA PISARNA, za preverjanje izpolnjevanja tehničnih zahtev dostaviti brezplačni vzorec hitrega antigenskega testa v nedeljivem pakiranju (1 škatlo z vsemi potrebnimi zapisi in oznakami v skladu z EU zakonodajo) ter v kolikor nedeljivo pakiranje (1 škatla) ne vsebuje kontrolnega materiala s kompatibilno pozivno in negativno za izvedbo notranje kontrole kakovosti, priložiti vzorec kompatibilne pozivne in negativne kontrole (z vsemi potrebnimi zapisi in oznakami v skladu z EU zakonodajo) za izvedbo notranje kontrole kakovosti za preverjanje izpolnjevanja tehničnih zahtev.«

    Tehnične zahteve, na katere se sklicuje citirana določba glede predložitve vzorcev, je naročnik opredelil v 20 točkah v prilogi št. 6 »TEHNIČNE ZAHTEVE HITREGA TESTA Ag-SARS-CoV-2 IN KONTROLNEGA MATERIALA«; za rešitev obravnavane zadeve so relevantne naslednje zahteve:

    »[…]
    10. Dobavitelj mora ponuditi kontrolni material s kompatibilno pozitivno in negativno kontrolo za izvedbo notranje kontrole kakovosti.
    […]
    13. Navodilo za uporabo testa morajo biti v slovenskem jeziku.
    14. Navodilo za izvedbo notranje kontrole morajo biti v slovenskem jeziku. […]«

    Iz odgovorov na vprašanja povabljenih gospodarskih subjektov, objavljenih na portalu e-JN, je mogoče ugotoviti, da je naročnik:
    - potrdil, da se lahko kot negativna kontrola smatra ekstrakcijski pufer, vendar pod pogojem, da je to nedvoumno navedeno v navodilih proizvajalca (objava 14. 12. 2020 ob 15.01);
    - dopustil, da ponudniki zahtevana navodila za uporabo testa ter za izvedbo notranje kontrole v slovenskem jeziku zagotovijo (šele) v primeru izbora ponudnika, ob prijavi pa zagotovijo (vsaj) navodila v angleškem jeziku (objava 14. 12. 2020 ob 15.48).

    Kot izhaja iz izpodbijane odločitve o oddaji javnega naročila z dne 16. 12. 2020, je naročnik kot razlog za neustreznost predloženega vzorca vlagatelja izpostavil naslednje pomanjkljivosti:
    - vzorcu ni priložen kontrolni material za negativno kontrolo za izvedbo notranje kontrole kakovosti;
    - pozitivna kontrola je v pakiranju, ki ne omogoča izvedbe pozitivne kontrole;
    - pozitivna kontrola je brez navodil (za uporabo);
    - negativna kontrola ni navedena v seznamu vsebine testnega kita v navodilih za uporabo testnega kita.

    Državna revizijska komisija soglaša z vlagateljem v tem, da je naročnik v obrazložitvi sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo podal še dodaten razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe, saj je še dodatno izpostavil, da je vlagatelj v vzorcu priložil pozitivno kontrolo drugega proizvajalca (B.), različnega od proizvajalca ostalega dela testnega kita (W.), pri čemer priložena izjava proizvajalca B. v ničemer ne dokazuje kompatibilnosti in verodostojnosti izvajanja pozitivne kontrole ob uporabi testnega kita proizvajalca W. Teh novih navedb naročnika pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za revizijo ni mogoče upoštevati, saj ne morejo predstavljati dopustnih argumentov v prid naročnikove odločitve.

    Izhajajoč iz navedb v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo z dne 13. 1. 2021 Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da naročnik vse v izpodbijani odločitve opredeljene razloge za nedopustnost vlagateljeve ponudbe v bistvu temelji na ugotovitvi, da vzorcu niso bila priložena zahtevana navodila za uporabo kontrolnega materiala: naročnik npr. v zvezi z (domnevno) nepredloženim kontrolnim materialom za negativno kontrolo v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo navaja, da vzorcu priložena navodila nikjer ne omenjajo negativne kontrole, prav tako pa predložen seznam vsebine testnega kita ne vsebuje navedbe o negativni kontroli z lizirnim pufrom, zaradi česar šteje, da z vidika vzorca in vzorcu priloženih navodil te kontrole v vzorcu sploh ni. Ne glede na to, ali bi bilo mogoče prvotno podano obrazložitev odločitve o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe zato šteti kot pomanjkljivo oz. ne glede na to, ali je naročnik morebiti naknadno širil svoje predhodne navedbe o razlogih za nedopustnost ponudbe (kot to naročniku očita vlagatelj v vlogi z dne 2. 2. 2021), pa je potrebno ugotoviti, da je naročnik (vsaj) v zvezi s pozitivno kontrolo kot razlog za izločitev oz. zavrnitev vlagateljeve ponudbe že v izpodbijani odločitvi z dne 16. 12. 2020 izrecno navedel, da je vzorec pozitivne kontrole brez navodil za uporabo. Navedeno med strankama niti ni sporno: vlagatelj ne zatrjuje, da je vzorcu priložil zahtevana navodila za uporabo kontrolnega materiala (pozitivne kontrole), pač pa zagovarja stališče, da to niti ni bilo zahtevano oz. da – tudi v kolikor bi bilo to zahtevano – take zahteve ne bi bilo mogoče izpolniti; obenem še izpostavlja, da je ta navodila predložil elektronsko preko sistema e-JN, kot del ponudbene dokumentacije.

    Upoštevaje vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče soglašati s stališčem vlagatelja, da naročnik sploh ni zahteval, da bi bilo sporno dokumentacijo (navodila) priložiti tudi samemu vzorcu in ne le s ponudbeno dokumentacijo. Že iz citirane zahteve po predložitvi vzorcev izhaja, da naročnik vzorce zahteva zaradi preverjanja izpolnjevanja tehničnih zahtev, ki se med drugim nedvoumno nanašajo tudi na navodila za uporabo kontrolnega materiala. Upošteven in prepričljiv je tudi naročnikov argument, da je predložitev vzorca zahteval zato, da se bo lahko tudi na tej podlagi predloženega vzorca lahko prepričal, da gre za hitri test, ki izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije in da bo s tem ponudnik tudi praktično izkazal, kaj bo dejansko dobavljeno, če bo prišlo do sklenitve pogodbe. Na predlog enega od povabljenih gospodarskih subjektov je naročnik zahtevo glede predložitve navodil za uporabo sicer omilil v smislu, da so za dopustnost ponudbe ob prijavi zadostovala že navodila v angleškem jeziku, vendar pa to za obravnavano zadevo niti ni ključno, saj je spor med strankama v tem, da navodila (ne angleška ne slovenska) vzorcu sploh niso bila priložena.

    Ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naj bi naročnik podal navedbo, »da bi vlagatelj moral poseči v testni kit« (vlagatelj v vlogi z dne 2. 2. 2021 tozadevno sicer obširno pojasnjuje razloge, zakaj bi bil poseg z dodajanjem dokumentacije v embalažo medicinskega pripomočka brez zakonske podlage, nerazumen in celo nevaren). Ne glede na to, da iz zahtev naročnika v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi morala biti navodila za uporabo vključena v embalažo (nedvoumno je namreč zahtevan le obstoj oz. zagotovitev navodil vsaj v angleškem jeziku, ne pa tudi način njihove vključenosti v prodajno embalažo ipd.), pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe o nezmožnosti izpolnitve take zahteve (v kolikor bi bila podana) nasprotujoče: vlagatelj po eni strani namreč zastopa stališče, da je (bi bila) taka zahteva dejansko neizvedljiva, po drugi strani pa v nadaljevanju pojasnjuje, da je poseg v medicinski pripomoček na podlagi strogega postopka vendarle dovoljen. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija kot nepotrebne zavrnila dokazne predloge za vpogled v mnenje Javne agencije Republike Slovenije za zdravila z dne 27. 1. 2021 in odgovor (dopis) Oddelka za carinjenje Letališča Brnik z dne 2. 2. 2021, ki naj bi dokazovala vlagateljeve navedbe glede posega v medicinski pripomoček ali njegovo embalažo (Državna revizijska komisija se pri tem niti ne opredeljuje do vprašanja pravočasnosti predlaganega dokaza, ki jo je vlagatelj podal v vlogi z dne 2. 2. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika).

    Ker upoštevaje vse navedeno Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti naročnikih kršitev ZJN-3 v zvezi z obravnavo vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi že iz obravnavanega razloga nepredložitve navodil za uporabo pozitivne kontrole vzorcu ponujenega hitrega antigenskega testa, se Državna revizijska komisija ni še posebej opredeljevala do preostalih izpodbijanih razlogov, ki jih je naročnik navedel v prid utemeljitve nedopustnosti vlagateljeve ponudbe – kršitve naročnika v že obravnavanem delu glede zavrnitve ponudbe vlagatelja kot nedopustne niso bile ugotovljene, zato tudi morebitna utemeljenost ostalih revizijskih očitkov ne bi več mogla vplivati na vlagateljev pravni položaj oziroma njegov interes v postopku oddaje predmetnega javnega naročila.


    V.

    Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje še, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna; tozadevno v dopolnitvi zahtevka za revizijo in v vlogi z dne 2. 2. 2021, s katero se je opredelil do navedb naročnika, še dodatno izpostavlja napake dobavljenih hitrih antigenskih testov izbranega ponudnika, ki so se izkazale po dobavi, tekom uporabe.

    Iz ustaljene prakse Državne revizijske komisije ob upoštevanju prvega odstavka 14. člena ZPVPJN izhaja, da ponudniku, katerega ponudba je bila v postopku oddaje javnega naročila spoznana kot nedopustna, v revizijskem postopku pa je bila ugotovljena zakonitost takšne odločitve, ni več mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode. Če ponudbe zaradi ugotovljenih nepravilnosti ni mogoče obravnavati kot dopustne, je v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni mogoče izbrati kot najugodnejše. To pomeni, da tak ponudnik (celo v primeru, če bi se njegove navedbe glede drugih kršitev v postopku oddaje javnega naročila izkazale za utemeljene) dejansko nima nobenih možnosti, da bi bil v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izbran kot najugodnejši, kar še posebej velja v obravnavanem primeru, kjer je naročnik na predložitev končne ponudbene cene poleg izbranega ponudnika pozval še tri ponudnike, ki so po njegovi presoji predložili dopustno ponudbo (in ustrezne vzorce), pri čemer vlagatelj sploh ne zatrjuje, da bi bile njihove ponudbe nedopustne ali da je naročnik kršil ZJN-3 s tem, ko je te ponudbe obravnaval kot dopustne in ponudnike pozval k predložitvi končne ponudbene cene. Posledično vlagatelju zaradi zatrjevanih domnevnih nepravilnosti v zvezi s predmetnim postopkom oddaje javnega naročila, ki se ne nanašajo na utemeljenost zavrnitve njegove ponudbe, ni nastala in mu tudi ne bi mogla nastati škoda. Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija izpostavljenih revizijskih navedb, ki se nanašajo na domnevno nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika (vključno z navedbami o problemih z dejansko dobavljenimi testi po sklenjeni pogodbi), ni vsebinsko obravnavala. Vlagatelj namreč za obravnavo teh navedb ne izkazuje pravnega interesa. Državna revizijska komisija je zato kot nepotrebne zavrnila tudi s tem povezane dokazne predloge vlagatelja.

    V povzetku zapisanega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru tega postopka pravnega varstva ni uspel izkazati nezakonitosti naročnikovih ravnanj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev revizijski zahtevek zavrnila kot neutemeljen.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


    Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

    S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


    Državna revizijska komisija je ob obravnavanju zadeve ugotovila, da je vlagatelj preplačal takso. V obravnavanem primeru znaša višina takse, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN, 19.820,00 EUR (dva odstotka od ponudbene cene izbranega ponudnika z DDV, vlagatelj pa je plačal takso v višini 21.790,50 EUR (kot je v pravnem pouku izpodbijane odločitve napačno navedel naročnik) ter še posebej v višini 4.000,00 EUR. Državna revizijska komisija bo Ministrstvu za finance naložila vračilo preveč plačane takse v višini 5.970,50 EUR vlagatelju (četrti odstavek 72. člena ZPVPJN).


    Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.



    V Ljubljani, 22. 3. 2021



    Predsednik senata:
    mag. Gregor Šebenik,
    član Državne revizijske komisije






     
    Vročiti:
    - Odvetniška družba Cukrov o.p., d.o.o., Linhartova cesta 3, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
    - Natalija Drožina, OPD DROŽINA d.o.o., Trg republike 3, 1000 Ljubljana,
    - Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

    Vložiti:
    - v spis zadeve, tu.

    Natisni stran