018-014/2021 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.

Številka: 018-014/2021-16

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev betonske varnostne ograje H4b v ločilnem pasu na AC/A1 0053 in 0653 Vrhnika - Logatec«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil DELTABLOC, varnostne in protihrupne ograje d.o.o., Kroška ulica 58, Murska Sobota, ki ga zastopa odvetnik Dejan Guček, Kozje 141 b, Kozje (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 3. 2021

ODLOČILA


1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 9. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 26.824,00 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 19. 6. 2020, št. objave JN003920/2020-B01.

Naročnik je dne 23. 9. 2020 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku PETRIČ Proizvodnja in trgovina d.o.o., Goriška cesta 57, Ajdovščina, v skupnem nastopu s ponudnikom GP KRK d.d., Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Hrvaška (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudba vlagatelja (oddana v skupnem nastopu) je bila, glede na merilo za izbor ponudb, uvrščena na drugo mesto in je naročnik ni ocenjeval.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 21. 12. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN003920/2020-ODL01, v posledici česar se, na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 31. 12. 2020 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi, ker je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil kot dopustno in mu oddal javno naročilo. Predlaga, da se mu odda javno naročilo in zahteva povračilo stroškov.

Vlagatelj najprej zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z 90. členom ZJN-3 in točko 27 Poglavja 1 – Navodila ponudniku za izdelavo ponudbe (v nadaljevanju: poglavje 1), saj je odločitev o oddaji naročila, ki je bila sprejeta dne 23. 9. 2020, na Portalu javnih naročil objavil skoraj tri mesece kasneje, dne 21. 12. 2020. Objava odločitve o oddaji naročila v času božično novoletnih praznikov je izvotlila njegovo pravico do vsebinskega pravnega sredstva, saj je bila zaradi kolektivnih dopustov v gradbeništvu komunikacija s pooblaščencem in med partnerji vlagatelja otežena.

Vlagatelj dalje, ob povzemanju petega odstavka 89. člena ZJN-3, zatrjuje, da je naročnik v točki 23 poglavja 1 in v točki 5 Poglavja 4 - Tehnični pogoji za izvedbo del (v nadaljevanju: poglavje 4) določil, da si v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb pridržuje pravico, da od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 poglavja 4, tj. dokumentacijo glede posebnih tehničnih zahtev, povezanih s postavitvijo varnostnih ograj, s katero morajo ponudniki razpolagati ob oddaji ponudbe (poročilo o uspešno opravljenem trku, dokumentacija za posebne elemente, dokumentacija o modifikaciji proizvoda, dokumentacija o uspešno opravljenem preskusu (crash testu)).

Ker je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel, da je (med drugim) po dopolnitvi ponudbe izbranega ponudnika ugotovil, da je njegova ponudba dopustna, je vlagatelj po opravljenem vpogledu pri naročniku dne 29. 12. 2020 preveril, ali mu je bila predložena vsa dokumentacija, npr. pozivi naročnika pri preverjanju ponudbe in s tem povezana dokazila izbranega ponudnika. Ker je naročnik vlagatelju istega dne odgovoril, da mu je bil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočen v skladu s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 in da dopolnjevanja ponudbe izbranega ponudnika ni bilo, vlagatelj zatrjuje, da
- če drži navedba iz odločitve o oddaji naročila, da je naročnik pridobival dokazila za preveritev podatkov iz ponudbe izbranega ponudnika, mu ta dokazila na vpogledu niso bila predložena, zaradi česar naj se mu omogoči vpogled predvsem v dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4 in s tem povezano korespondenco med naročnikom in izbranim ponudnikom ter omogoči, da zahtevek za revizijo dopolni
oz.
- če gre na podlagi odgovora naročnika sklepati, da naročnik predložitve dokumentacije iz točke 5 poglavja 4 od izbranega ponudnika ni zahteval, naročnik ni opravil potrebne ocene dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v fazi ocenjevanja ponudb, ker ni preveril, ali izbrani ponudnik razpolaga z zahtevano dokumentacijo.

Vlagatelj zatrjuje, da mu je, na nivoju visoke stopnje materialne resnice ter na podlagi poznavanja trga in njegovega strokovnega znanja znano, da izbrani ponudnik ne zadosti zahtevam iz točke 5 poglavja 4 in zahtevam zlasti glede dveh postavk popisa dela (S 6 4 336 in N 1 1 167). Ti dve postavki sta odločilnega pomena, saj brez njiju ni mogoče izvesti celotnega projekta skladno z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Po vlagateljevem vedenju izbrani ponudnik niti do dneva vložitve zahtevka za revizijo ne razpolaga s potrebno dokumentacijo, tj. z več poročili o preskusu trka, skladno z ustreznim SIST standardom, še toliko bolj z njo tako ni razpolagal ob oddaji ponudbe, kot je zahteval naročnik. Izbrani ponudnik naj naročniku izkaže vso dokumentacijo, ki je zahtevana v točki 5 poglavja 4, zahtevana dokumentacija pa naj se, poleg dokumentacije za 9 postavk iz točke 6.4 popisa del, predloži tudi vlagatelju na vpogled. Vlagatelj predlaga angažiranje ustreznega izvedenca, ki naj preveri predloženo dokumentacijo izbranega ponudnika z vidika zahtev iz točke 5 poglavja 4 in njihovo izpolnjevanje.

V primeru, da izbrani ponudnik z zahtevanimi dokumenti ni razpolagal že v trenutku oddaje ponudbe, vlagatelj zatrjuje, da je njegova izključitev utemeljena tudi na točki g) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, naročnik pa bi moral zaradi tega predlagati začetek prekrškovnega postopka. V primeru, da je izbrani ponudnik sporno dokumentacijo pridobil med oddajo javnega naročila in objavo odločitve o oddaji naročila, pa njegova ponudba ni bila izločena, je potrebno časovni razkorak šteti kot kršitev naročnika, ki je bistveno vplivala na oddajo javnega naročila, skladno s 16.a členom ZPVPJN.

Naročnik je izbranega ponudnika dne 7. 1. 2021 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 11. 1. 2021. Povračila stroškov ni zahteval.

Izbrani ponudnik kot neutemeljene zavrača navedbe vlagatelja o nedopustnosti njegove ponudbe in navaja, da vlagatelj za svoje navedbe ni predložil nobenih dokazov, pač pa je izvedbo dokazov naložil Državni revizijski komisiji. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna in da je v ponudbi predložil vso dokumentacijo, ki je bila v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahtevana.

V zvezi z očitkom vlagatelja o nerazumnem časovnem razmiku med sprejemom in objavo odločitve o oddaji naročila navaja, da za kršitev rokov iz 90. člena ZJN-3 niso predvidene nobene sankcije; v zvezi z očitkom o terminu objave v času božično novoletnih praznikov pa, da se rok za vložitev zahtevka za revizijo šteje v delovnih dnevih.

V zvezi z očitkom vlagatelja o nepredloženi dokumentaciji iz točke 5 poglavja 4 navaja, da naročnik ni določil, da je potrebno sporno dokumentacijo predložiti že v ponudbi, ampak si je na več mestih dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pravico zahtevati sporno dokumentacijo pridržal, po prostem preudarku, upoštevaje načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Predložitev sporne dokumentacije je relevantna in zahtevana po sklenitvi pogodbe, ob predložitvi tehnološkega elaborata, tako izhaja tudi iz naročnikove razdelitve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila na poglavje 1 (faza oddaje ponudbe) in poglavje 4 (faza izvedbe javnega naročila), neizpolnitev te obveznosti pa naročnik ustrezno sankcionira (unovčitev garancije, obračun pogodbene kazni, naročnikov odstop od pogodbe).

Očitke o nerazpolaganju z dokumenti, povezanimi z izpostavljenimi postavkami iz popisa del, izbrani ponudnik označuje za špekulacije, za katere vlagatelj ni predložil nobenih dokazov.

Izbrani ponudnik poudarja, da od naročnika ni prejel nobenega poziva za predložitev sporne dokumentacije, je pa prejel poziv za preverjanje podatkov v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-3, na podlagi katerega je naročniku posredoval dokazila o neobstoju izključitvenih razlogov iz 75. člena ZJN-3, o čemer je bil vlagatelj v okviru vpogleda v njegovo ponudbo seznanjen. Izključno na poziv Državne revizijske komisije bo izbrani ponudnik predložil sporno dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4, k njeni predložitvi pa naj se pozove tudi vlagatelja. V te dokumente vlagatelj ne bo mogel vpogledati zaradi oznake o poslovni skrivnosti.

Naročnik je dne 22. 1. 2021 sprejel Odločitev, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik najprej navaja, da je vpogled vlagatelju omogočil upoštevaje sklep o poslovni skrivnosti izbranega ponudnika in 35. člen ZJN-3, v svojo dokumentacijo pa vlagatelju vpogleda ni omogočil, saj za to ni zakonske podlage. Pojasnjuje, da v okviru pregleda in ocenjevanja ponudb od izbranega ponudnika ni zahteval drugih dokumentov, popravkov, sprememb ali pojasnil, niti ni zahteval, da mu predloži dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4. Izpolnjevanje vseh zahtev je ugotovil na podlagi dokumentov v ponudbi izbranega ponudnika, na podlagi preveritev v lastnih arhivih, vpogleda v e-Dosje in posredovanih dokumentih v okviru preverjanja podatkov v skladu s 77. členom ZJN-3. Ker z drugimi dokumenti ne razpolaga, vlagateljeva pravica do vpogleda ni bila kršena.

Dalje navaja, da roka za sprejem odločitve o oddaji naročila iz ZJN-3 ni kršil, objava pa je bila opravljena po prejemu soglasja nadzornega sveta družbe. Časovni zamik je rezultat objektivnih okoliščin in ne manever naročnika, da izbranemu ponudniku omogoči pripravo ustrezne dokumentacije, kot zatrjuje vlagatelj. Datum objave in praznično obdobje ni v ničemer vplivalo na vlagateljev pravni položaj ali njegovo pravico, da vloži zahtevek za revizijo (kar je pravočasno storil s pomočjo odvetnika), saj rok za vložitev zahtevka za revizijo teče v delovnih dnevih, komunikacija med vlagateljem in njegovimi partnerji pa je potekala, na kar kažejo elektronska sporočila.

Naročnik navaja tudi, da vlagatelj napačno razume vsebine, opredeljene v poglavju 1 in poglavju 4. Poglavje 1 namreč vsebuje pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki, da je njihova ponudba lahko ocenjena kot dopustna, in je podlaga za oceno ponudb v fazi pregleda in ocenjevanja. Poglavje 4 pa je temeljni dokument za izvedbo del, v katerem je opisano, katera dela bo moral izbrani ponudnik izvesti, na kakšen način in v skladu s katerimi predpisi. Način izvedbe del bo moral izvajalec/izbrani ponudnik predstaviti v tehnološkem elaboratu, ki je dokument izvedbene faze, takrat pa bo moral predložiti tudi vso dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4, katere imetništvo se zahteva že ob oddaji ponudbe. Enako velja tudi za dokumentacijo v zvezi s postavkama S 6 4 336 in N 1 1 167, ki ju izpostavlja vlagatelj, saj je predmet predložitve v tehnološkem elaboratu, torej v izvedbeni fazi. Na podlagi sklenjene pogodbe ima naročnik vrsto institutov, s katerimi lahko uspešno regulira spoštovanje pogodbenih obveznosti s strani izvajalca.

V fazi pregleda in ocenjevanja ponudbe izbranega ponudnika je naročnik na podlagi dokumentov iz ponudbe ter na podlagi preveritev v lastnih arhivih ugotovil, da izbrani ponudnik izpolnjuje vse pogoje glede tehnične usposobljenosti (referenčni posli, strokovni kadri), določene v točkah 4.2.(d) in 4.2.(e) poglavja 1. V točki 23 poglavja 1 in točki 5 poglavja 4 si je naročnik pridržal pravico, da določeno dokumentacijo, ki je sicer predmet izvedbene faze, zahteva že v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Izključna odločitev naročnika na podlagi prostega preudarka je, kdaj in če bo zahteval, da ponudniki sporno dokumentacijo predložijo, pri tem pa ga omejujejo le temeljna načela javnega naročanja. Vlagatelj mu očita, da ni postopal na način, ki ga v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sploh ni predvidel. V kolikor je vlagatelj menil, da je sporna zahteva neustrezna, bi moral njeno spremembo predlagati v času objave javnega naročila. Tolmačenje določbe na način, kot predlaga vlagatelj, tj. da je predložitev dokumentacije potrebno zahtevati pred oddajo javnega naročila, bi pomenilo, da naročnik izpolnjevanje zahteve presoja po drugačnih kriterijih, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar ni dopustno.

Dalje naročnik še opozarja, da pridržanje pravice zahtevati dokumentacijo ne gre enačiti z institutom dopustne dopolnitve, popravka, spremembe ali pojasnil ponudbe iz 89. člena ZJN-3, predlog za angažiranje izvedenca pa zavrača, saj vlagatelj ni navedel, izvedenca katere stroke naj se imenuje, niti do katerih spornih vprašanj naj se opredeli.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 27. 1. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 26. 1. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Zahteva povračilo stroškov. Vztraja pri svojih navedbah in dokazih iz zahtevka za revizijo in navaja, da je naročnik svoje zaključke napravil skozi napačno procesno gledanje konkretne situacije in skozi napačno percepcijo, da ima nepogojno diskrecijsko pravico. V potrditev svojih navedb predlaga vpogled v zapisnik nadzornega sveta in statut naročnika. Zahteva tudi izvedbo ustne obravnave.

Izpostavlja tudi, da je naročnik kršil načelo kontradiktornosti, ker mu ni predložil izjasnitve izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija je vlogo izbranega ponudnika z dne 11. 1. 2021, na podlagi 11. člena ZPVPJN, dne 2. 2. 2021 posredovala vlagatelju v seznanitev ter morebitno izjavo o navedbah. Vlagatelj se je do navedb v tej vlogi opredelil z vlogo z dne 4. 2. 2021. Zahteva povračilo stroškov. Vztraja pri dosedanjih navedbah in dodatno zatrjuje kršitev pravice do vpogleda zaradi neomogočenega vpogleda v poziv izbranemu ponudniku za preverjanje podatkov in odgovor izbranega ponudnika. Meni, da mu omenjena dokumentacija ni bila predložena zato, ker iz nje izhajajo tudi drugi izključitveni razlogi, četudi niso vezani na tehnično sposobnost izbranega ponudnika in zahteva vpogled vanjo. Predlaga, da Državna revizijska komisija od izbranega ponudnika zahteva predložitev sporne dokumentacije, jo pregleda in oceni. Vlagatelj vlogi dodaja katalog izbranega ponudnika in katalog proizvajalca, katerega proizvode ponuja izbrani ponudnik, iz katerih naj bi izhajalo, da izbrani ponudnik ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo glede spornih postavk. S tem v zvezi predlaga tudi zaslišanje zakonitega zastopnika.

Izbrani ponudnik je z vlogo z dne 19. 2. 2021 zaprosil za posredovanje dokumentacije vlagatelja, vložene po naročnikovi odločitvi o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija je izbranemu ponudniku, na podlagi 11. člena ZPVPJN, dne 22. 2. 2021 posredovala vlagateljevi vlogi z dne 26. 1. 2021 in dne 4. 2. 2021.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja iz posredovanih vlog izjasnil z vlogo z dne 24. 2. 2021. Povračila stroškov ni zahteval. Vztraja, da so navedbe vlagatelja neutemeljene in opozarja, da vlagatelj v vlogah, ki sledijo zahtevku za revizijo, skladno z ZPVPJN, razen v zakonsko dopustnih primerih, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati dokazov.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagatelj naročniku najprej očita, da je zaradi časovnega razmika med dnevom sprejema odločitve o oddaji naročila in dnevom njene objave na Portalu javnih naročil ravnal v nasprotju z ZJN-3 ter da je objava odločitve o oddaji naročila v času božično novoletnih praznikov izvotlila njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva.

V skladu z 90. členom ZJN-3 mora naročnik, v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju, v skladu z 89. členom ZJN-3, obvestiti vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila (relevantni del drugega odstavka 90. člena ZJN-3). To odločitev mora sprejeti najpozneje v roku 90 dni od poteka roka za prejem ponudb (prvi del tretjega odstavka 90. člena ZJN-3).

V točki 27 poglavja 1 je naročnik določil:

»Naročnik bo po pregledu in ocenjevanju ponudb v roku iz 90. člena ZJN-3 sprejel odločitev o oddaji naročila. Naročnik bo podpisano odločitev o oddaji javnega naročila objavil na portalu javnih naročil. Odločitev o oddaji javnega naročila se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil.«.

Čeprav sta roka za sprejem odločitve o oddaji naročila in obveščanje ponudnikov določena z zakonom, gre za roka, ki sta po svoji naravi instrukcijska (ne prekluzivna), kar pomeni, da predstavljata navodilo naročniku, v kakšnem roku naj neko dejanje opravi. V konkretnem primeru se je rok za prejem ponudb iztekel dne 21. 7. 2020 (točka IV.2.2 Obvestila o naročilu), naročnik je odločitev o oddaji naročila sprejel dne 23. 9. 2020, na Portalu javnih naročil pa jo je objavil dne 21. 12. 2020. Tudi če je naročnik navedena roka prekoračil zaradi časovnega zamika objave (ne glede na razlog) in ravnal v nasprotju z 90. členom ZJN-3, Državna revizijska komisija ugotavlja, da zaradi prekoračitve instrukcijskega roka za naročnika niti po ZJN-3 niti po ZPVPJN ne nastopijo nobene pravne posledice. Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o naročnikovi kršitvi rokov iz 90. člena ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter s tem očitkom povezan dokazni predlog z vpogledom v zapisnik nadzornega sveta in statut naročnika (brez opredelitve do vprašanja, ali bi ga bilo, glede na to, da je bil predlagan šele v vlogi z dne 26. 1. 2021, sploh dopustno upoštevati), zavrača kot neutemeljenega.

Kot neutemeljenega v nadaljevanju Državna revizijska komisija zavrača tudi vlagateljev očitek o zakasneli objavi odločitve o oddaji naročila v času božično novoletnih praznikov kot »slepilnem manevru« naročnika, ki bi vlagatelja odvrnil od vložitve zahtevka za revizijo in očitek o izvotlitvi pravice do pravnega varstva. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da so roki za vložitev zahtevka za revizijo, skladno s 25. členom ZPVPJN, določeni v delovnih dnevih, le-ti pa so skladno s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN, v povezavi s 111. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporablja v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, le dnevi od ponedeljka do petka, razen dnevi, ki so v skladu z zakonom, ki ureja praznike in dela proste dneve v Republiki Sloveniji, opredeljeni kot dela prosti dnevi. Na kakšen način delo organizirajo gospodarski subjekti in kako v »prazničnih« in drugih obdobjih npr. odrejajo (kolektivni) dopust, je stvar odločitve vodstva posameznega gospodarskega subjekta, ne pa odločitve naročnika, ki bi lahko imela učinek na položaj vlagatelja in njegovo pravico do uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva.

Dalje vlagatelj naročniku očita kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo izbranega ponudnika in naročnikovo dokumentacijo.

ZJN-3 v petem odstavku 35. člena določa, v kakšnem obsegu naročnik dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Čeprav v ZJN-3 ni izrecne določbe, po kateri bi moral naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku dovoliti vpogled tudi v ostalo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno, skladno z večkrat zapisanim stališčem Državne revizijske komisije (npr. v zadevah št. 018-117/2019, 018-036/2020), navedeno določbo ZJN-3, upoštevaje prvi odstavek 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja), razlagati na način, da mora naročnik ponudniku omogočiti vpogled tudi v tisto dokumentacijo, ki je neločljivo povezana z vsebino ponudbe izbranega ponudnika in katere sestavni del so tudi njena pojasnila, dopolnitve oz. spremembe.

Vlagatelj zatrjuje, da mu naročnik na vpogled ni predložil dokumentacije iz točke 5 poglavja 4 izbranega ponudnika in s to dokumentacijo povezane korespondence med naročnikom in izbranim ponudnikom.

Državna revizijska komisija po vpogledu v odstopljeno dokumentacijo ugotavlja, da iz nje ne izhaja, da bi naročnik izbranega ponudnika pozival na spremembo, dopolnitev in pojasnilo ponudbe v delu, ki se nanaša na dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4, prav tako pa iz nje ne izhaja, da bi po poteku roka za prejem ponudb izbrani ponudnik v navedenem delu svojo ponudbo spreminjal, dopolnjeval ali pojasnjeval (niti na poziv naročnika niti samoiniciativno). Ker se torej dokumentacija, v zvezi s katero vlagatelj konkretizirano zatrjuje omejitev vpogleda, v odstopljeni dokumentaciji ne nahaja, Državna revizijska komisija vlagateljev očitek o kršitvi pravice do vpogleda v zvezi s to dokumentacijo zavrača kot neutemeljen.

Vendar pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz odstopljene dokumentacije izhaja, da je naročnik dne 12. 8. 2020 izbranemu ponudniku poslal poziv, v okviru katerega je preverjal podatke v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZJN-3 (na podlagi katerega lahko naročnik zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom ZJN-3), na katerega se je izbrani ponudnik dne 19. 8. 2020 odzval in predložil dokazila (to izpostavlja tudi izbrani ponudnik sam v vlogi z dne 11. 1. 2021). Vlagatelj v vlogi z dne 4. 2. 2021 zatrjuje kršitev pravice do vpogleda tudi v zvezi s tem pozivom in dopolnitvami, iz katerih bi lahko izhajali »drugi izključitveni razlogi, četudi te niso vezani na tehnično sposobnost«. Brez opredelitve do vprašanja, ali bi bilo ta očitek, glede na to, da je bil zatrjevan šele v vlogi z dne 4. 2. 2021, sploh dopustno upoštevati, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z njim ni presegel ravni pavšalnega zatrjevanja (ni konkretiziral suma domnevnih kršitev, ki bi lahko vplivale na oceno dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v zvezi z izključitvenimi razlogi oz. ni izpostavil (več ali enega) konkretnega izključitvenega razloga, ki naj ga izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval), zato Državna revizijska komisija tudi očitek o kršitvi pravice do vpogleda v to dokumentacijo zavrača kot neutemeljen.

Kot bistveno vlagatelj naročniku očita, da ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da je dopustna in mu oddal javno naročilo. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik opustil dolžno ravnanje v okviru ocenjevanja dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Te revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

Skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V obravnavanem primeru naročnik naroča postavitev betonske ograje v ločilnem pasu na avtocesti. V poglavju 4 razpisne dokumentacije (Tehnični pogoji za izvedbo del) je naročnik določil tehnične pogoje za izvedbo razpisanih del. V 4. točki poglavja 4 je naročnik določil posebne zahteve za izvedbo del, pri čemer je v točki 4.3 poglavja 4 določil zahteve glede vsebine in predložitve tehnološkega elaborata, njegove obvezne priloge, rok predložitve. V skladu s točkama 4.3.1 in 4.3.2 poglavja 4 mora tehnološki elaborat zajemati tehnološki del, terminski plan izvajanja (napredovanja) del ter finančni plan, izvajalec pa ga mora v roku 20 dni od prejema sklenjene pogodbe posredovati Inženirju v pregled in potrditev. Ob tem točka 4.3.2 poglavja 4 določa tudi, da je treba tehnološkemu elaboratu za varnostne ograje in druge elemente, ki se pri tem uporabljajo (zaključnice, elementi, ki omogočajo prehod preko ograj), priložiti poročila akreditiranih laboratorijev o preskusih v skladu s SIST EN 1317, in sicer:

»• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-1,2 za betonske in jeklene varnostne ograje vključno z zaključnicami za zahtevane nivoje zadrževanja in/ali tehnična specifikacija;
• dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v kolikor je zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih
ograj, ki jih bo ponudnik uporabil v primeru pridobitve tega naročila, skladno z določili standarda SIST EN 1317-1,2;
• dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente in prehode med različnimi varnostnimi ograjami;
• certifikat akreditiranega laboratorija, ki je pridobljen po certifikacijskem postopku produktnega standarda SIST EN 1317-5 in sicer tako za osnovni proizvod kakor tudi za morebitne modifikacije.«

Dalje je naročnik v točki 4.4.7 in točki 4.4.8 poglavja 4 določil:

»Ponudnik mora v času oddaje ponudbe razpolagati z vso potrebno dokumentacijo za ograje, ki so predmet javnega naročila in za posebne elemente, ki jih bo moral uporabiti pri izvedbi del (prehodni elementi, dilatacijski elementi,…).«

in

»Naročnik si pridružuje pravico, da od ponudnikov že v fazi izbora najugodnejšega ponudnika od ponudnika zahteva, da mu to dokumentacijo predloži. V vsakem primeru bo ponudnik moral vso dokumentacijo vključiti v tehnološki elaborat, ki ga mora nadzornik potrditi pred pričetkom del.«.

V točki 5 poglavja 4 z naslovom »Posebne tehnične zahteve povezane s postavitvijo varnostnih ograj« je naročnik določil zahteve za varnostne ograje in druge elemente, ki se pri tem uporabljajo (zaključnice, prehodni elementi, elementi ki omogočajo prehod preko ograj) in njihovo postavitev. Ob tem je naročnik določil:

»Ponudnik mora že ob oddaji ponudbe razpolagati:
- s Poročilom o uspešno opravljenem trku vozila skladno z določili standarda SIST EN 1317, CE certifikatom in Izjavo o lastnostih za vse tipe varnostnih ograj, ki so predmet javnega naročila in jih je vključil v svojo ponudbo,
- z dokumentacijo za posebne elemente, ki jih bo moral uporabiti pri izvedbi del (za prehodne elemente med različnimi tipi varnostnih ograj in za dilatacijske elemente), za katere je zahtevana vsaj računalniška simulacija),
- z dokumentacijo o modifikaciji proizvoda, v kolikor je zaradi sprememb pri izvedbi varnostnih ograj, ki jih bo ponudnik uporabil v primeru pridobitve tega naročila, skladno z določili standarda SIST EN 1317-1,2;
- z dokumentacijo o uspešno opravljenem preskusu (crash testu) skladno s standardom za preskušanje SIST EN 1317-4 za naletne zaključne elemente; s certifikatom akreditiranega laboratorija, ki je pridobljen po certifikacijskem postopku produktnega standarda SIST EN 1317-5 in sicer tako za osnovni proizvod kakor tudi za morebitne modifikacije.

[…]

Naročnik si pridržuje pravico, da že v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od najugodnejšega ali od vseh ponudnikov zahteva, da mu v prejšnjem odstavku navedeno dokumentacijo predložijo. V vsakem primeru bo moral izbrani ponudnik po podpisu pogodbe vso dokumentacijo vključiti v tehnološki elaborat.

[…].«

Tudi v točki 23 poglavja 1 je naročnik določil:

»[…] Prav tako si naročnik pridržuje pravico, da v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnika naknadno zahteva predložitev dokumentacije, navedene v točki 5 v Poglavju 4 – Tehnični pogoji za izvedbo del. […]«.

Iz citiranih delov razpisne dokumentacije je razvidno, da je naročnik v 4. poglavju določil tehnične pogoje za izvedbo del, pri čemer je predvidel, da mu bo moral izvajalec v pregled in potrditev posredovati tehnološki elaborat skupaj z vso zahtevano dokumentacijo, in sicer v roku 20 dni od prejema sklenjene pogodbe. Čeprav iz dejstva, da je predložitev tehnološkega elaborata z dokumentacijo predvidena po sklenitvi pogodbe, izhaja, da je treba predložitev tehnološkega elaborata obravnavati kot poseben pogoj v zvezi z izvedbo javnega naročila v smislu prvega odstavka 93. člena ZJN-3, pa tega glede na preostale določbe poglavja 4 ni mogoče trditi za vse njegove dele. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila namreč ni mogoče spregledati zahteve iz točke 5 poglavja 4, v skladu s katero je naročnik zahteval, da morajo ponudniki že ob oddaji ponudbe razpolagati z dokumentacijo, izrecno specificirano v štirih alinejah. Navedena zahteva se zelo jasno ne nanaša na izvedbeno fazo predmetnega naročila, temveč na fazo predložitve ponudbe. Čeprav je mogoče pritrditi naročniku in izbranemu ponudniku, da citirane določbe, v skladu s katero morajo ponudniki razpolagati z zahtevano dokumentacijo za varnostne ograje ob predložitvi ponudbe, glede na njeno umestitev v razpisno dokumentacijo ni mogoče obravnavati kot dokazila za priznanje tehnične sposobnosti ponudnikov (npr. v smislu točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3), pa jo je treba glede na umestitev v poglavje 4 vsekakor obravnavati kot tehnično specifikacijo, ki jo je treba presojati z vidika 68. člena ZJN-3 v povezavi s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ne glede na to, da jo je naročnik umestil v poglavje glede pogojev za izvedbo del, obravnavana zahteva glede razpolaganja s tehnično dokumentacijo, iz katere izhajajo tehnične lastnosti varnostnih ograj, dejansko določa tehnične zahteve predmeta javnega naročila, ki se z navedenimi dokumenti izkazujejo.

Ob navedenem je treba sicer pritrditi izbranemu ponudniku in naročniku, da ponudniki sporne dokumentacije iz točke 5 poglavja 4 niso bili dolžni predložiti (že) v fazi oddaje ponudbe, saj taka naročnikova zahteva iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja (prim. tudi točko 12 poglavja 1, v kateri so našteti sestavni deli ponudbe). Kot je bilo že pojasnjeno, je naročnik tako v poglavju 4 kot tudi v točki 23 poglavja 1 določil, da si pridržuje pravico, da specificirano tehnično dokumentacijo zahteva naknadno, v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Sklicevanje vlagatelja na peti odstavek 89. člena ZJN-3 glede dopolnjevanja manjkajoče dokumentacije je zato brezpredmetno. Vendar pa navedeno še ne pomeni, da naročnik ni imel dolžnosti preveriti izpolnjevanja tehnične zahteve, ki je bila v predmetni razpisni dokumentaciji jasno vezana na fazo predložitve ponudbe, oz. da je njegovo ravnanje, ko se je odločil, da bo obstoj dokumentacije iz točke 5 poglavja 4 in s tem izpolnjevanje tehničnih zahtev preverjal šele v fazi izvedbe naročila, skladno z določbami ZJN-3 in predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Kot prehodno že zapisano, mora naročnik, skladno s prvim in drugim odstavkom 89. člena ZJN-3, pred oddajo javnega naročila preveriti, da je ponudba ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo (med drugim) skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, preveriti pa mora tudi obstoj in vsebino podatkov oz. drugih navedb iz te ponudbe. Upoštevaje predstavljene določbe ZJN-3 in upoštevaje, da je v obravnavani zadevi naročnik (izrecno) zahteval, da ponudniki z dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4 razpolagajo že ob oddaji ponudbe, Državna revizijska komisija ugotavlja, da določbe o pridržani pravici v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnikov zahtevati predložitev dokumentacije iz točke 5 poglavja 4 ni mogoče razumeti na način, da naročnik prosto odloča, v kateri fazi postopka (pregleda in ocenjevanja ponudb oz. izvedbeni fazi) bo predložitev sporne dokumentacije zahteval in preverjal izpolnjevanje zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (kot to zatrjujeta izbrani ponudnik in naročnik), pač pa je potrebno ugotoviti, da določba o pridržani pravici (le) vnaprej definira enega od možnih načinov preverjanja skladnosti ponudbe (izbranega) ponudnika z naročnikovimi zahtevami v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb. Naročnik lahko namreč izpolnjevanje zahteve, da ponudniki z dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4 razpolagajo že ob oddaji ponudbe, preverja na različne načine. Poleg tega, da zahteva predložitev relevantne dokumentacije od ponudnikov, lahko to stori tudi npr. z vpogledom v svoje arhive (npr. v dokumentacijo predhodnih postopkov oddaje javnih naročil, v katerih bi se sporna dokumentacija relevantnega ponudnika morebiti že nahajala) ali v druge baze podatkov in evidentiranjem svojih ugotovitev v tem postopku. Glede na dikcijo točke 5 poglavja 4, da morajo ponudniki z zahtevano dokumentacijo, iz katere izhajajo zahtevane tehnične lastnosti varnostnih ograj, razpolagati že ob oddaji ponudbe, ni mogoče sprejeti zaključka, da si je naročnik pridržal diskrecijsko pravico odločati o tem, v kateri fazi bo preverjal izpolnjevanje zahteve, saj brez ugotovitve, ali ponudnik ob oddaji ponudbe razpolaga z zahtevano dokumentacijo (in ali iz nje izhajajo predpisane tehnične zahteve) naročnik sploh ne more sprejeti odločitve o dopustnosti ponudbe. Določba, da si naročnik pridržuje pravico zahtevati dokumentacijo, v tem konkretnem primeru naročnika ne odvezuje, da preveri izpolnjevanje zahteve, ki je bila jasno vezana na trenutek predložitve ponudbe, temveč jo je mogoče, kot je bilo že pojasnjeno, obravnavati le kot enega izmed možnih načinov preverjanja izpolnjevanja zahteve razpolaganja z dokumentacijo. Od presoje naročnika je torej odvisno, na kakšen način bo ponudbo (izbranega) ponudnika preverjal, v vsakem primeru pa bi, glede na predhodno opisane zakonske določbe in določbe predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, to moral storiti v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, torej pred oddajo javnega naročila. Navedbe naročnika o presoji ponudb po drugačnem kriteriju, kot izhaja iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in navedbe o potrebnem izpodbijanju ustreznosti obravnavane določbe v času objave javnega naročila, so glede na ugotovljeno neutemeljene.

Naročnik v konkretnem primeru preverbe, ali izbrani ponudnik izpolnjuje njegovo zahtevo, da že ob oddaji ponudbe razpolaga z dokumentacijo iz točke 5 poglavja 4, ni opravil niti na način, da bi to preveril npr. v svojih arhivih ali drugih bazah podatkov in ugotovitve evidentiral (iz odstopljene dokumentacije namreč tako naročnikovo ravnanje ne izhaja niti naročnik tega ne zatrjuje), niti na način, da bi izbranega ponudnika pozval k predložitvi te dokumentacije v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb (kar potrjujeta tako izbrani ponudnik kot naročnik v svojih vlogah). Naročnik ne zatrjuje niti, da izbrani ponudnik z zahtevano dokumentacijo razpolaga niti argumentirano ne nasprotuje nasprotnim navedbam vlagatelja, pač pa se sklicuje le na to, da bo moral izbrani ponudnik zahtevano dokumentacijo predložiti v izvedbeni fazi, ob oddaji tehnološkega elaborata, čemur pa, kot je bilo že zapisano, ni mogoče slediti.

Ker naročnik sploh ni preverjal vsebine ponudbe izbranega ponudnika v obravnavanem delu in se posledično tudi ni opredelil do ustreznosti zahtevanih dokumentov v smislu skladnosti z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik (še) ni imel podlage za zaključek, da ponudba izbranega ponudnika v celoti ustreza zahtevam in pogojem, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnikov zaključek o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika je zato preuranjen.

Enak zaključek gre napraviti tudi v zvezi z očitki vlagatelja, da naročnik ni preveril, ali izbrani ponudnik razpolaga z dokumentacijo, vezno na zahteve postavk S 6 4 336 in N 1 1 167 iz popisa del, in sicer v delu, v katerem s temi zahtevami povezana dokumentacija izhaja iz točke 5 poglavja 4.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ter prvim in drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno in mu oddal javno naročilo, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 23. 9. 2020.

Ker je že navedena ugotovitev nezakonitega ravnanja naročnika narekovala razveljavitev izpodbijane odločitve, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni obravnavala navedb vlagatelja, naj sporno dokumentacijo od izbranega ponudnika zahteva Državna revizijska komisija; navedb, da izbrani ponudnik z zahtevano sporno dokumentacijo ne razpolaga oz. navedb, da z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal v trenutku poteka roka za prejem ponudb in s tem povezanih zatrjevanih nadaljnjih kršitev naročnika. Naročnik je namreč tisti, ki mora v postopku pregleda in ocenjevanja ponudb ugotoviti izpolnjevanje posameznih zahtev ter izvesti potrebne dopolnitve oz. preveritve ponudb, saj lahko šele po izvedenem popolnem postopku pregleda in ocenjevanja ponudb sprejme oceno o dopustnosti ponudbe. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni obravnavala s temi navedbami povezanih dokaznih predlogov in vprašanja njihove pravočasnosti in ustrezne substanciranosti (angažiranje izvedenca, vpogled v kataloge proizvodov, zaslišanje direktorja vlagatelja). Obravnava navedenega namreč ne bi v ničemer vplivala na drugačno odločitev Državne revizijske komisije. Ob tem je treba poudariti, da je bila za odločitev Državne revizijske komisije ključna ugotovitev, da naročnik s tem, ko v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb ni preverjal izpolnjevanja razpolaganja s sporno dokumentacijo varnostnih ograj v trenutku predložitve ponudbe, ni ravnal skladno z določbami ZJN-3 in lastnimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato Državna revizijska komisija v tem postopku pravnega varstva tudi ni ugotavljala, ali izbrani ponudnik s to dokumentacijo dejansko razpolaga oz. ali izpolnjuje tehnično zahtevo – kot izhaja iz prej zapisanega, je to primarno naloga naročnika, v postopku pravnega varstva pa bo lahko to predmet presoje šele, ko bo naročnik v postopku oddaje javnega naročila preveril izpolnjevanje zahteve in v zvezi s tem podal konkretne ugotovitve.

Čeprav skladno s prvim odstavkom 35. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija na pobudo (med drugim) vlagatelja lahko izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku, v konkretnem primeru Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dejansko stanje v obravnavanem delu mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi odstopljene dokumentacije, zato je pobudo vlagatelja (tudi sicer nesubstancirano) zavrnila.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa. V kolikor bo naročnik nadaljeval s postopkom oddaje predmetnega javne naročila, naj pri pregledu in ocenjevanju ponudb upošteva zlasti prvi in drugi odstavek 89. člena ZJN-3.

V zvezi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, ki ga naslavlja na naročnika in Državno revizijsko komisijo, v katerem predlaga, da se mu javno naročilo odda, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da postopek oddaje javnega naročila izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil). To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev (le) razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila (ta odločitev še vedno ostaja v pristojnosti naročnika).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo ter v vlogah z dne 26. 1. 2021 in dne 4. 2. 2021 zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR;
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 1.800,00 EUR;
- materialne stroške v višini 40 točk (tretji odstavek 11. člena OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 24,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroškov odvetniških storitev za pripravo vlog z dne 26. 1. 2021 in dne 4. 2. 2021, saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v teh vlogah niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Upoštevaje predhodno že opisana pravila o teku rokov (delovni dnevi) Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala niti stroška za povečanje nagrade za sestavo zahtevka za revizijo skladno s 5. členom OT (tudi sicer v konkretnem primeru ni izkazano, da bi odvetniku stranka naložila pripravo zahtevka za revizijo ob dela prostih dnevnih).

Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN, kot potrebne in opredeljeno navedene priznala stroške v višini 26.824,00 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 3. 3. 2021



Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
- Odvetnik Dejan Guček, Kozje 141 b, 3260 Kozje
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Petrič d.o.o., Goriška cesta 57, 5270 Ajdovščina

Vložiti:
- v spis zadeve, tu