018-008/2021 Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje in Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-008/2021-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s pogarancijskim vzdrževanjem za obdobje 5 let in nakup diagnostičnega potrošnega materiala« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Roche, d. o. o., Stegne 13 g, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Gregor Zupančič, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnikov Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana, in Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnika), 18. 2. 2021

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnika sta v postopku oddaje javnega naročila (objava obvestila o javnem naročilu 27. 4. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-B01, in 28. 4. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 083-195532; v objavi je kot naročnik naveden le Univerzitetni klinični center Ljubljana, op. Državne revizijske komisije) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje), ki je bil 9. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-ODL01, obvestila ponudnike, da sta izbrala ponudbo ponudnika Salus, Veletrgovina, d. o. o., Litostrojska cesta 46 a, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Naročnika sta navedla, da je ponudba izbranega ponudnika, ki je bila po cenovnem merilu tudi najugodnejša, edina dopustna, za vlagateljevo ponudbo, ki je bila po cenovnem merilu tretja najugodnejša, pa sta navedla, da »ne ustreza vsem strokovnim zahtevam« in »s tehničnega pregleda n[i] ustrezna«.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 12. 2020, ki jo je poslal naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar je ta naročnik zavrnil (dopis št. 845080110-013-20/15 z dne 16. 12. 2020).

Vlagatelj je 18. 12. 2020 na portalu eRevizija vložil zahtevek za revizijo z dne 18. 12. 2020 in predlagal razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 izpolnjuje tudi zahtevo 28 Splošnih zahtev za ALS, ki se nanaša na predvideni čas (TAT), saj je naročnik definiral najdaljši povprečen čas ali mediano (TAT) časa, potrebnega za postavitev vzorca na ALS do izdaje rezultate na LIS, kar dokazujejo strokovni članki, ki so predloženi k zahtevku za revizijo, pri čemer naročnik ne sme po poteku roka za sprejem ponudb dopolnjevati ali spreminjati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj bi sicer kršil 6. in 7. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) ter tudi drugi odstavek 67. člen ZJN-3, sicer pa bi moral upoštevati najblažje tolmačenje nejasnih ali dvoumnih pojmov,
 njegove navedbe o izpolnjevanju zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS lahko potrdijo tudi njegovi predstavniki, ki naj se zaslišijo, potrdi pa lahko tudi izvedenec medicinske stroke s področja laboratorijske stroke, ki naj se ga imenuje,
 zahteve 12 Splošnih zahtev ni mogoče tolmačiti tako, da bi moral že v ponudbi predložiti certifikate serviserjev, temveč je treba to storiti ob primopredaji, prav tako je naročnik napačno navedel, da je mogoče to pomanjkljivost odpraviti na podlagi 89. člena ZJN-3, saj se institut iz 89. člena ZJN-3 uporablja za predložitev ali pojasnilo dokazil, ki jih je naročnik zahteval,
 ga naročnik ni enakopravno obravnaval kot izbranega ponudnika, saj maksimalni čas (TAT) pri izbranem ponudniku presega 60 minut za nujne preiskave,
 je naročnik za isti predmet že vodil postopek oddaje javnega naročila, vendar je bila odločitev o izbiri tedanjega izbranega ponudnika, ki je tudi sedanji izbrani ponudnik, razveljavljena zaradi številnih pomanjkljivosti,
 je naročnik opravil popolni pregled ponudb, vendar mu je neupravičeno zavrnil vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, saj je vlagatelj predložil dopustno ponudbo (prim zadevo št. 018-198/2019), zato bi bilo treba upoštevati peti odstavek 31. člena ZPVPJN.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 29. 12. 2020, vloženo 29. 12. 2020 na portalu eRevizija, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in navedel, da bi moral vlagatelj kot naročnika navesti oba naročnika, ne pa le naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, nadalje pa je predlagal zavrnitev zahtevka za revizijo in pojasnil, zakaj vlagateljevi očitki niso utemeljeni.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je s sklepom št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, ki je bil objavljen 11. 1. 2021 na portalu eRevizija, zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je navedel, da:
 »med strankama postopka ni spora glede ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika«,
 je TAT natančno določen čas, ki se meri za vsak rezultat posebej in je tudi opisno zahtevan na način, da ponudniki predložijo simulacijo proizvajalca na ponujenem ALS za podane skupine vzorcev in preiskav,
 je najdaljši TAT na ponujeni konfiguraciji ALS za nujne biokemične in imunokemične preiskave 58,88 minut, za nenujne pa 66,12 minut,
 je lahko na podlagi podatkov iz priloženih histogramov simulacije ocenil, da so le za 67 % vseh nujnih (STAT) vzorcev zaključene preiskave v 40 minutah oziroma je za eno tretjino nujnih vzorcev presežen čas 40 minut, ki je kot sprejemljiv določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kar presega kriterij za sprejemljivo število osamelcev,
 je določen najdaljši TAT za izvedbo nujnih in nenujnih biokemičnih in imunokemičnih preiskav na ALS, ne pa mediana ali srednji čas izvedbe preiskav,
 se maksimalni tat za nujne in nenujne preiskave v laboratorijski praksi uporablja kot eden od kazalnikov kakovosti z namenom nadzora in vrednotenja delovanja preiskovalnih procesov v laboratoriju,
 je vzpostavitev in sistematično spremljanje kazalnikov kakovosti v vseh kritičnih vidikih preiskovalnih procesov ena od zahtev standarda ISO 15189, cilj, ki ga želi doseči laboratorij, pa je, da za vse sprejete nujne in nenujne vzorce (torej 100 %) izda v predvidenem času,
 so zahtevo 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pravilno razumeli vsi trije vlagateljevi konkurenti, ki so predložili ponudbe,
 bi lahko vlagatelj postavil vprašanje na portalu javnih naročil, da bi razjasnil dilemo,
 so bile strokovne zahteve napisane jasno in nedvoumno, strokovno pravilno in v skladu s smernicami laboratorijske stroke,
 se lahko le na podlagi predloženih certifikatov v ponudbi sklepa in preveri, ali in s kolikimi usposobljenimi osebami razpolaga ponudnik za zagotavljanje tehnične podpore,
 je vlagatelj za podizvajalce predložil certifikate o usposobljenosti, zato je vedel, kdaj jih je treba predložiti,
 je vlagatelj predložil dokazila tudi pri zahtevah 8, 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), čeprav »naročnik ravno tako tega po [vlagateljevem] mnenju ni izrecno zahteval«,
 je zavajajoča navedba, da se certifikati predložijo ob primopredaji, pri čemer se v tistem trenutku predložijo samo certifikati, vezani na opremo,
 vlagateljevega stališča ne podpira niti odgovor na vprašanje št. 84,
 že ex lege ni dopustno posegati v dele ponudbene vsebine, med katere skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 spadajo tudi tehnične specifikacije,
 bi vlagatelja lahko v okviru instituta iz 89. člena ZJN-3 pozval na dopolnitev ali pojasnilo ponudbe glede zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), vendar to ne bi spremenilo tega, da vlagatelj ni izpolnil zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila),
 se izvaja nov postopek oddaje javnega naročila, v prejšnjem postopku oddaje javnega naročila pa je bilo tudi za vlagateljevo ponudbo ugotovljeno, da ni dopustna,
 je izbrani ponudnik ponudil zadostno količino reagentov za preiskave,
 vlagatelj ni predložil dopustne ponudbe, zato bi bil kršen peti odstavek 35. člena ZJN-3, če bi mu bil omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 1. 2021, ki jo je vložil 14. 1. 2021 na portalu eRevizija, opredelil do navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je zahteval povrnitev nadaljnjih stroškov.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je kot prilogo dopisu št. 845080110-013-19/20 z dne 14. 1. 2021 Državni revizijski komisiji 15. 1. 2021 prek portala eRevizija posredoval zahtevek za revizijo in del dokumentacije.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je 26. 1. 2021 prek portala eRevizija posredoval Državni revizijski komisiji in vlagatelju po pooblaščencu vlogo št. 845080110-013-19/21 z dne 26. 1. 2021, s katero je nasprotoval vlagateljevim navedbam iz vloge 14. 1. 2021.

Naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana je Državni revizijski komisiji 27. 1. 2021 prek portala eRevizija posredoval še del dokumentacije.

Državna revizijska komisija do dneva, ko je sprejela ta sklep, ni prejela morebitnega vlagateljevega odziva na vlogo št. 845080110-013-19/21 z dne 26. 1. 2021.

Čeprav je v obvestilu o javnem naročilu kot naročnik naveden le Univerzitetni klinični center Ljubljana, je že iz 4. točke sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 845080110-013-20/1 z dne 27. 2. 2020, ki ga je sprejel predstojnik naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, razvidno, da sta naročnika dva, pri čemer je ta drugi naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. To tudi izhaja že z naslovne strani dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila dostopna prek povezave iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu. Da sta naročnika dva, je jasno razvidno tudi iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje), ki je bil 9. 12. 2020 objavljen na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002625/2020-ODL01, saj sta oba naročnika v tem dokumentu izrecno navedena in tudi podpisala sta ga oba predstojnika (za Univerzitetni klinični center Ljubljana generalni direktor in za Republiko Slovenijo, Ministrstvo za zdravje minister za zdravje). Izbrani ponudnik je v vlogi z dne 29. 12. 2020 (str. 2, prvi odstavek točke II) sicer pravilno opozoril, da je vlagatelj navedel le enega izmed naročnikov (namreč le Univerzitetni klinični center Ljubljana), vendar je to pomanjkljivost sestavin zahtevka za revizijo, ki jo je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je obravnaval zahtevek za revizijo, smel spregledati. Državna revizijska komisija namreč opozarja, da zaradi pomanjkljive sestavine iz 2. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN (tj. ime naročnika) naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana ni (bilo) treba pozvati vlagatelja, da dopolni zahtevek za revizijo, saj iz prve povedi iz četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN izhaja, da se naročnik lahko opre tudi na dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila, ta pa, kot že ugotovljeno, vsebuje sestavino iz 2. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN. Državna revizijska komisija dodaja, da izbranemu ponudniku že glede na zapis v drugem odstavku besedila pred točko I vloge z dne 29. 12. 2020 (str. 1) niti ni bilo nejasno, da je vlagatelj izpodbijal odločitev o oddaji javnega naročila, to pa ni bilo nejasno niti naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, niti to ni nejasno Državni revizijski komisiji. Upoštevajoč vlagateljevo sklicevanje na podatke o javnem naročilu (gl. zahtevek za revizijo, str. 1) in podatke o objavi odločitve o oddaji javnega naročila na portalu javnih naročil 9. 12. 2020 (zahtevek za revizijo, str. 2, točka 2), je očitno, da je vlagatelj izpodbijal odločitev, ki je ni sprejel le naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, temveč tudi naročnik Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevo sklicevanje na naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana obravnavala kot sklicevanje na oba naročnika, torej na naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana in naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN (kar tudi pomeni prvega odstavka 26. člena ZPVPJN), je sprejela zahtevek za revizijo v (vsebinsko, meritorno) obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je zaradi nepotrebnosti za rešitev zadeve zavrnila vlagateljeva predloga za zaslišanje vlagateljevih predstavnikov in imenovanje izvedenca medicinske stroke za področje laboratorijske medicine (zahtevek za revizijo, str. 6–7, točka 30), saj je kot bistveno za rešitev zadeve treba ugotoviti, kaj sta naročnika določila do poteka roka za prejem ponudb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za konkretno javno naročilo, ne pa, kako se nek pojem tolmači ali uporablja v stroki. Naročnika namreč lahko nek pojem, ki se ga uporablja v stroki (le) v določenem pomenu, za potrebe oddaje javnega naročila opredelita drugače oziroma mu za namen oddaje javnega naročila določita drugačen pomen. Četudi bi se po zaslišanju vlagateljevih predstavnikov in pridobitvi mnenja izvedenca medicinske stroke za področje laboratorijske medicine lahko potrdilo, da se v stroki »predvideni čas (TAT)« ne tolmači na način, da bi pomenil maksimalni čas, temveč se upoštevata povprečje ali mediana, to ne bi odgovorilo na vprašanje, kateri pomen sta spornemu pojmu določila naročnika do poteka roka za prejem ponudb v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Glede na to, kaj je bistveno za rešitev zadeve, tudi ni bistveno, kateri pomen spornemu pojmu oziroma delom spornega pojma dajejo Veliki splošni leksikon (zahtevek za revizijo, str. 3–4, točka 14) in strokovni članki, na katere se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3–5, točke 14–17), ali Zbornica laboratorijske medicine Slovenije (gl. vlogo z dne 14. 1. 2021, str. 4, točka 14), prav tako pa ni bistveno, da naj bi bilo notorno dejstvo, da se pojem »predvideni čas (TAT)« nanaša na mediano oziroma povprečje (zahtevek za revizijo, str. 3, točka 13). Ob taki ugotovitvi za rešitev zadev ni treba ugotavljati, ali je vlagatelj izpolnil trditveno in dokazno breme v zvezi s sklicevanjem na notorno dejstvo. Vlagateljevo sklicevanje na vire iz splošne in strokovne literature ter notorno dejstvo, pa tudi Zbornico laboratorijske medicine Slovenije, bi postalo lahko relevantno šele, če bi bilo treba šteti, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki sta jo naročnika pripravila do poteka roka za prejem ponudb in sta z njo seznanila ponudnike (gl. točko I.3 obvestila o javnem naročilu), ne izhaja pomen spornega pojma v vsebini, ki bi pomenila maksimalni čas, oziroma to ne bi bilo jasno, natančno in nedvoumno, kar je vlagatelj tudi uveljavljal (zahtevek za revizijo, str. 5, točka 22), saj bi v takem primeru morala naročnika zagotoviti, da zaradi lastne opustitve spoštovanja načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ne bremenita ponudnika, ki se je zanesel na možno tolmačenje takega pojma, ki je drugačno od tistega, ki sta ga uveljavljala naročnika ob pregledu vlagateljeve ponudbe. Naročnik (kot splošni pojem) je namreč tisti, ki določi zahteve, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi in nato predložitvi ponudb, zato mora naročnik nositi tudi odgovornost za njihovo skrbno pripravo. Oženje oziroma širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve šele po roku za prejem ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in s tem nedopustno določanje konkretne vsebine te zahteve oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnika torej posamezni zahtevi po poteku roka za prejem ponudb ne moreta dajati ožje, širše ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje ne izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način, saj bi to pomenilo ravnanje, ki je v nasprotju z načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), pomenilo pa bi tudi kršitev prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, kar je vlagatelj pravilno navedel (zahtevek za revizijo, str. 5, točka 22).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je obravnaval zahtevek za revizijo, je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnika sta v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku (točka IV.1.1 obvestila o javnem naročilu) prejela štiri ponudbe in jih pregledala, pri čemer sta ugotovila, da je ponudba izbranega ponudnika, ki je sicer tudi najcenejša, edina dopustna ponudba (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ponudbe vseh drugih ponudnikov (med njimi vlagateljeva) pa niso dopustne (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj je med drugim navedel, da je predložil ponudbo, ki je dopustna in je naročnika ne bi smela zavrniti, da mu naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je prejel zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne bi smel onemogočiti vpogleda vanjo in da nista enakopravno obravnavala ponudnikov, čemur je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je obravnaval zahtevek za revizijo, nasprotoval.

Državna revizijska komisija, tako kot vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 2, točka 3), ugotavlja, da iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) izhaja, da je bila vlagateljeva zavrnjena zaradi dveh razlogov. Naročnika sta tako štela, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ker ponujeni predmet ni skladen s tehničnimi specifikacijami (zahteva 28 Splošnih zahtev za ALS; str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in ker vlagatelj ni predložil certifikatov za usposobljenost serviserjev (zahteva 12 Splošnih zahtev). Da bi vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o zavrnitvi svoje ponudbe, bi moral uspeti izpodbiti oba razloga, ki sta ju naročnika uveljavljala v prid tej odločitvi. Že v primeru, če vlagatelj ne bi uspel izpodbiti enega izmed njiju, ne bi mogel uspeti izpodbiti odločitve naročnikov o zavrnitvi svoje ponudbe.

Naročnika sta kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pripravila poglavje »Splošni opis tehničnih in strokovnih zahtev sonaročnika, ki velja za javno naročilo "Dobava in namestitev avtomatiziranega laboratorijskega sistema (ALS) za izvajanje biokemičnih in imunokemičnih preiskav s preventivnim vzdrževanjem za obdobje petih (5) let in nakup diagnostičnega potrošnega materiala za obdobje sedmih (7) let"« (str. 27–35) (v nadaljevanju: poglavje Splošni opis), pri čemer so na str. 36 navedena kakovostna merila, ki so utežena s 30 % (gl. tudi točko 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, str. 9–11, v kateri sta naročnika opisala uporabo merila ekonomsko najugodnejša ponudba). Naročnika sta v poglavju Splošni opis opisala predmet javnega naročila ter navedla zahteve in tehnične specifikacije, ki sta jih vključila pod posamezne naslove:
 str. 27 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:
• »Biokemične in imunokemične preiskave v serumu, plazmi in urinu, opredeljene v Prilogi 1, se izvajajo na ALS, ki ga sestavljajo centralni sistem vodenja (CSV), transportni modul (TM) in v celoti povezani analitski sistemi (programska in strojna oprema) ter sistem za avtomatizirano shranjevanje vzorcev. Predmet javnega naročila je tudi predanalitski podsistem (modul), ki je namenjen avtomatizirani obdelavi vseh vstopnih vzorcev in je povezan z ALS tako, da sklopljen sistem omogoča najkrajši možni čas od registracije vzorca na ALS do sprostitve rezultata v LIS (TAT) ob največji možni avtomatizaciji poti vzorca. V javno naročilo sta vključena še dva samostojna analizatorja, ki nista povezana v ALS. Na enem se bodo izvajale biokemične preiskave v pediatričnih vzorcih vzetih iz mikroepruvete, v punktatih telesnih votlin in drugih matriksih (problematični vzorci), na drugem pa osnovne biokemične preiskave v serumu, plazmi, urinu in punktatih telesnih votlin v dislocirani laboratorijski enoti (Priloga 1). V javno naročilo so vključene še osnovne toksikološke preiskave v urinu (Priloga 2), ki se izvajajo ločeno od ostalih preiskav na dodatnem samostojnem analizatorju, ki ni vključen v ALS.«
 Osnovne definicije (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), točka 1:
• »Nujna analiza je tista, ki jo izvršimo prednostno pred ostalimi analizami.«
 Osnovne definicije (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), točka 2:
• »TAT je čas od postavitve vzorca na ALS do izdaje rezultata v LIS.«
 zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
• »Ponudnik mora zagotavljati s strani proizvajalca pooblaščeno in usposobljeno tehnično podporo (z uradnimi certifikati proizvajalca za ponujene analitske sisteme) za montažo analitskih sistemov (z navedbo udeležbe pri vsaj eni montaži). Zagotoviti mora tudi izvajanje rednih vzdrževalnih servisov analitskih sistemov po priporočilih proizvajalca ter odpravo napak v celotnem pogodbenem obdobju.«
 zahteva 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila):
• »Predviden čas (TAT) mora biti za nujne biokemične in imunokemične preiskave, izvajane na ALS do 40 minut, za nenujne preiskave pa največ 60 minut. Če se v pogodbenem obdobju od 5 % rasti števila preiskav v praksi izkaže, da zahtevani TAT niso doseženi, mora ponudnik brezplačno na obstoječem prostoru nadgraditi ALS sistem tako, da bodo ciljni TAT doseženi. Ponudnik priloži simulacijo proizvajalca na ponujenem ALS sistemu ter izjavo proizvajalca kot jamstvo v primeru potrebne nadgradnje sistema. Zahtevan je prikaz morebitne nadgradnje na tlorisu.«

Naročnika sta v zvezi z zahtevami in tehničnimi specifikacijami iz poglavja Splošni opis dala dodatne informacije na portalu javnih naročil. Naročnika sta tako med drugim
– na vprašanje (vprašanje št. 32):
»Ponudniki moramo pri preračunu potrebnih količin upoštevati 5% letno rast testov, kar je lepo prikazal že naročnik.
Ali moramo enako 5% rast testov/vzorcev upoštevati tudi pri ponujeni opremi, kjer naročnik navaja zmogljivosti? Ali pa je v navedenih zmogljivostih že upoštavana ta rast?«
13. 5. 2020 ob 9.40 odgovorila:
»Navedene zmogljivosti opreme so opredeljene za začetek pogodbenega obdobja. Vendar pa morajo ponudniki upoštevati, da v času največje obremenjenosti izkoriščenost posameznih modulov vključenih v ALS ne sme presegati 70% njihove zmogljivosti. Zahtevana je tudi simulacija proizvajalca na ponujeni konfiguraciji.
Če se v pogodbenem obdobju ob 5 % rasti števila preiskav v praksi izkaže, da v razpisni dokumentaciji zahtevani TAT niso doseženi, mora ponudnik brezplačno na obstoječem prostoru nadgraditi ALS sistem tako, da bodo ciljni TAT doseženi. Ponudnik priloži simulacijo proizvajalca na ponujenem ALS sistemu ter izjavo proizvajalca kot jamstvo v primeru potrebne nadgradnje sistema. Zahtevan je prikaz morebitne nadgradnje na tlorisu.«,
– na vprašanje (vprašanje št. 75):
»Ali je potrebno upoštevanje 5 % letnega povečanja števila testov tudi pri podatkih za izračun TAT v excelovih tabelah, ki so v Prilogi 3?«
18. 5. 2020 ob 9.51 odgovorila:
»V prilogi 3 imate podatke, ki vam prikazujejo vse vstopne vzorce, ki se trenutno sprejemajo v različnih laboratorijih, kot je navedeno. Na novi lokaciji se bodo sprejemali na enem mestu in se vstavljali na vhodno/izhodno enoto najmanj za namen registracije in sortiranja za posamezna delovišča (hematologija, hemostaza) vzorci namenjeni biokemičnim in imunokemičnim analizam pa tudi nadaljni obravnavi na ALS. Služijo vam kot informacija za čas največje obremenjenosti z vzorci v laboratoriju. To potrebujete za predvidenje zadostnega števila in zmogljivosti modulov in analitskih sistemov na ALS, ki morajo biti v začetku pogodbenega obdobja v času največje obremenjenosti izkoriščeni do 70 %. Zahtevana je simulacija proizvajalca na ponujeni konfiguraciji. Predviden čas (TAT) mora biti za nujne biokemične in imunokemične preiskave, izvajane na ALS do 40 minut, za nenujne preiskave pa največ 60 minut. Če se v pogodbenem obdobju ob 5 % rasti števila preiskav v praksi izkaže, da zahtevani TAT niso doseženi, mora ponudnik brezplačno na obstoječem prostoru nadgraditi ALS sistem tako, da bodo ciljni TAT doseženi. Ponudnik priloži simulacijo proizvajalca na ponujenem ALS sistemu ter izjavo proizvajalca kot jamstvo v primeru potrebne nadgradnje sistema. Zahtevan je prikaz morebitne nadgradnje na tlorisu«,
– na zaprosilo (vprašanje št. 79):
»Za izračun TAT potrebujemo podatke o (pred)pripravi vzorcev na predanalitskem sistemu, ki so namenjeni analizam na samostojnih analizatorjih.«
18. 5. 2020 ob 9.51 odgovorila:
»Predviden čas (TAT) do 40 minut za nujne in največ 60 minut za nenujne biokemične in imunokemične preiskave, je predviden za preiskave izvajane na ALS. Naročnik meni, da ima ponudnik v razpisni dokumentaciji in vse potrebne informacije za simulacijo«,
– na zaprosilo (vprašanje št. 84):
»Spoštovani; naročnik v točki 12 splošnih zahtev določa pogoje za tehnično podporo. Naročnika prosimo, da potrdi, da za dokazovanje navedene točke zadostuje krovna izjava proizvajalca, kjer proizvajalec potrjuje, da bo za omenjeno javno naročilo nudil pooblaščeno in usposobljeno tehnično podporo za montažo analitskih sistemov. V izjavi bo proizvajalec prav tako potrdil, da bo zagotavljal izvajanje rednih vzdrževalnih servisov analitskih sistemov po priporočilih proizvajalca ter odpravo napak v celotnem pogodbenem obdobju. Prosimo za potrdilo, da izjava z navedeno vsebino zadostuje za dokazovanje točke 12 splošnih zahtev«
19. 5. 2020 ob 10.47 odgovorila:
»Naročnikova zahteva ostaja nespremenjena«,
– na zaprosilo (vprašanje št. 157):
»Glede na to, da nikjer v 12.točki Splošnih zahtev ni navedeno število serviserjev, Vas prosimo, da dovolite navedbo le enega serviserja v ponudbeni dokumentaciji, s tem da seveda ponudnik spoštuje zahtevo glede odzivnega časa za odpravo od makisimalno 4 ure, vse dni v letu, od uporabnikovega obvestila o napaki. V tem času se mora vzdrževalec izvajalca javiti pri odgovorni osebi naročnika in da čas za odpravo napak mora biti največ 24 ur od prejema uporabnikovega obvestila o napaki.«
in
– na zaprosilo (vprašanje št. 160):
»Naročnik v 12.točki Splošnih zahtev ne navaja števila serviserjev. Ponudnik izpolnjuje vse zahteve naročnika glede odzivnega časa za odpravo okvare v maksimalno 4 urah, vse dni v letu, od uporabnikovega obvestila o napaki in je čas za odpravo napak največ 24 ur od prejema uporabnikovega obvestila o napaki z enim serviserjem. Prosimo za potrditev, da zadostuje navedba enega pooblaščenega serviserja.«
19. 5. 2020 ob 18.59 oziroma 20. 5. 2020 ob 8.08 enako odgovorila:
»Naročnik ne specificira števila serviserjev za tehnično podporo, vendar pa naročnik meni, da je potrebna za podporo zahtevanega pogona gotovo več kot ena oseba. Naročnik zahteva od proizvajalca pooblaščeno in usposobljeno tehnično podporo (z uradnimi certifikati proizvajalca za ponujene analitske sisteme) za montažo analitskih sistemov (z navedbo udeležbe pri vsaj eni montaži), ki mora izvajati tudi redne vzdrževalne servise analitskih sistemov po priporočilih proizvajalca ter odpravo napak v celotnem pogodbenem obdobju. Ponudnik mora zagotavljati tehnično podporo, ne glede na to, kje so pooblaščeni serviserji zaposleni«,
s čimer so ti odgovori postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala zahtevek za revizijo v delu, ki se nanaša na zahtevo 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija je vpogledala v prilogo k zahtevku za revizijo (»Priloga Splošne zahteve za ALS SKUPNO, stran 56«), ki je enaka tisti, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbo kot priponko v formatu .pdf, poimenovano »Splošne zahteve za ALS SKUPNO«, str. 56. V tej prilogi se nahajata grafikona, pri čemer so:
 pri tistem, ki je označen kot »TAT per sample (to last results)«, navedeni podatki za »TAT to last results (minutes)«: »Min[:] 23,77«, »Avg[:] 37,49«, »Max[:] 66,12« in »Median[:] 37,43«,
 pri tistem, ki je označen kot »TAT STAT samples«, pa navedeni podatki za »TAT to last results (minutes)«: »Min[:] 23,77«, »Avg[:] 37,98«, »Max[:] 58,88« in »Median[:] 37,66«.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) izhaja, da sta naročnika pri označitvi vlagateljeve ponudbe, da ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 29. člena ZJN-3), upoštevala podatka »Max[:] 58,88« (kot čas za nujne preiskave) in »Max[:] 66,12« (kot čas za nenujne preiskave), vlagatelj pa je po drugi strani navedel (zahtevek za revizijo, str. 3, točka 12), da bi morala naročnika upoštevati, da »je predviden čas (TAT) za nujne preiskave (STAT sample) 37,98 minut, predviden čas za vse preiskave, skupaj z nujnimi, pa 37,49 minut«. Vlagatelj je tako navedel, da bi morala naročnika upoštevati podatka, ki sta na str. 56 dokazila iz priponke v formatu .pdf, poimenovane »Splošne zahteve za ALS SKUPNO«, vključena za oznako »Avg« (tj. Average; povprečje), ki ne presegata časovnih zahtev, ne pa »Max« (tj. Maximum; maksimum). Vlagatelj se je tudi skliceval (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 25) na podatke za mediano in uveljavljal, da so tudi ti skladni z zahtevo 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj je tako navedel, da bi morala naročnika upoštevati, da niti podatka, ki sta na str. 56 dokazila iz priponke v formatu .pdf, poimenovane »Splošne zahteve za ALS SKUPNO«, vključena za oznako »Median« (mediana), ne presegata časovnih zahtev.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 28) ne more šteti, da bi morala naročnika tolmačiti opis »najkrajši možni čas od registracije vzorca na ALS do sprostitve rezultata v LIS (TAT)«, ki se nahaja na str. 27 (ne 28, kot je navedel vlagatelj) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na način, da bi iz njega izhajalo, da bosta upoštevala minimalni čas. Celotna poved, ki vsebuje sporni opis in se glasi »Predmet javnega naročila je tudi predanalitski podsistem (modul), ki je namenjen avtomatizirani obdelavi vseh vstopnih vzorcev in je povezan z ALS tako, da sklopljen sistem omogoča najkrajši možni čas od registracije vzorca na ALS do sprostitve rezultata v LIS (TAT) ob največji možni avtomatizaciji poti vzorca«, glede na sobesedilo jasno, natančno in nedvoumno sporoča, da mora ponujeni predmet zagotavljati časovno čim bolj ugodno obdelavo vzorcev; da obdelava vzorcev torej traja čim manj časa. Vlagateljevo tolmačenje o upoštevanju minimalnega časa ne more vzdržati že zato ne, ker bi morala biti določena tudi konkretna minimalna časovna vrednost, pod katero se obdelava vzorcev ne sme spustiti. Vlagatelj take konkretne minimalne časovne vrednosti ni navedel, kar je razumljivo, saj je naročnika nista določila. Za vzdržnost stališča o upoštevanju minimalnega časa bi moral biti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila sicer pred konkretno minimalno časovno vrednostjo naveden predlog od. Konkretna časovna vrednost je določena v zahtevi 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer sta pred vrednostma 40 in 60 minut navedena predloga do. Predlog do označuje mejo, ki ne sme biti presežena.

Opis na str. 27 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naveden pred vsemi nadaljnjimi izpostavljenimi deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. Osnovne definicije, str. 28, točka 2 in zahteva 28 Splošnih zahtev za ALS, str. 32) in predstavlja logičen pristop za tolmačenje zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da ponujeni predmet zagotovi časovno čim bolj ugodno obdelavo vzorcev.

Državna revizijska komisija v nasprotju z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 24) ne more zaključiti, da bi morala naročnika izpostavljene dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tj. Osnovne definicije, str. 28, točka 2 in zahteva 28 Splošnih zahtev za ALS, str. 32) tolmačiti, da se ugotavlja »povprečni čas oziroma mediana časov v simulaciji«. Iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč razvidno, da sta naročnika, čeprav sta uporabila pojem, ki se pojavlja v stroki, temu pojmu določila pomen, ki je uporabljiv za oddajo konkretnega javnega naročila, razložiti pa ga je treba tudi upoštevaje sobesedilo, v katerega sta ga vključila. Ob upoštevanju zagotavljanja časovno čim bolj ugodne obdelave vzorcev (gl. opis na str. 27 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) in Osnovne definicije, str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, točka 2, ki pojem TAT veže na vsak vzorec (uporaba ednine), sta naročnika upravičeno smela tolmačiti, da pojem »predvideni čas (TAT)« iz zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS, str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pomeni najdaljši dopustni čas, v katerem morajo biti obdelani vsi vzorci, s tem pa tudi vsak vzorec. Tako izhodišče podpirajo tudi odgovori, objavljeni 13. 5. 2020 ob 9.40 (vprašanje št. 32) in 18. 5. 2020 ob 9.51 (vprašanji št. 75 in 79) na portalu javnih naročil, ki so sicer postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Državna revizijska komisija se zato ne strinja z vlagateljem, da sta naročnika tolmačila zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v vsebini, ki je nista določila. Na ta zaključek tudi ne more vplivati dejstvo, da naročnika v opis nista vključila pojma »maksimalni čas« (prim. zahtevek za revizijo, str. 6, točka 6), saj je bistveno, da pojem »maksimalni čas«, kot ga je uporabil vlagatelj, po vsebini jasno, natančno in nedvoumno izhaja iz zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Niso utemeljene niti nadaljnje vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 26) o potrebi po ločevanju med »najdaljšim časom predvidenega časa in maksimalnim časom«, saj je bistveno to, da sta naročnika posameznim pojmom, ki se sicer uporabljajo v stroki, dala avtonomen pomen za potrebe oddaje konkretnega javnega naročila.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da vlagatelj priznava obstoj osamelcev v rezultatih simulacije (zahtevek za revizijo, str. 6, točka 27), vendar jih opisuje kot izjemno redke in jih ne šteje za take, da bi lahko vplivali na predvideni čas (TAT). Vendar to ne spremeni tega, da sta naročnika smela upoštevati, da se osamelci nahajajo v območju nad 40 minut za nujne preiskave in območju nad 60 za nenujne preiskave. Temu priča že dejstvo, da sta naročnika v prilogi v vlagateljevi ponudbi (tj. priponka v formatu .pdf, poimenovana »Splošne zahteve za ALS SKUPNO«, str. 56) ugotovila podatka v razdelku »Max« pri grafikonih »TAT per sample (to last results)« in »TAT STAT sample«, ki presegata ti časovni meji.

Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, str. 8, točka 44), da »naročnik ni enakopravno obravnaval ponudbe izbranega ponudnika in vlagatelja, v zvezi z naročnikovo samovoljno interpretacijo najdaljšega predvidenega časa TAT, saj po vedenju vlagatelja maksimalni čas TAT presega 60 minut za nujne preiskave«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz vlagateljeve navedbe (zahtevek za revizijo, str. 8, točka 44) treba razumeti, da vlagatelj očita naročnikoma kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) pri pregledu ponudb. Iz te vlagateljeve navedbe je treba razbrati, da se besedilo »saj po vedenju vlagatelja maksimalni čas TAT presega 60 minut za nujne preiskave« nanaša na ponudbo izbranega ponudnika. Iz citiranega dela vlagateljeve navedbe je razvidno, da vlagatelj uveljavlja, da nekaj ve (… po vedenju vlagatelja …) o proizvodu izbranega ponudnika. Vlagateljeva navedba, da vlagatelj nekaj ve o proizvodu izbranega ponudnika, omogoča sklepanje, da je vlagatelju znan proizvod izbranega ponudnika (kar implicira, da vlagatelju niti ne bi bil potreben vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, da bi lahko uveljavljal, v čem ponujeni predmet ne ustreza tehničnim specifikacijam), vendar ga vlagatelj ni konkretiziral, niti ni dokazoval, da je to, kar je navedel o proizvodu izbranega ponudnika, resnično, niti ni dokazoval, kako je to mogoče ugotoviti. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da čeprav bi bilo iz te vlagateljeve navedbe mogoče sklepati, da vlagatelj očita naročnikoma, da sta njegovo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika, ker bi bilo dejansko stanje v zvezi z njima primerljivo, neupravičeno obravnavala različno, je treba opozoriti, da vlagateljeva navedba ni jasna. Iz zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) namreč izhaja, da sta naročnika določila prag 60 minut za nenujne, ne pa nujne preiskave. Če je treba to vlagateljevo navedbo razumeti, da je vlagatelj zaradi sklicevanja na 60 minut želel izpostaviti nenujne preiskave, iz prilog k ponudbi izbranega ponudnika (gl. priponko »28-Splošne zahteve za ALS TAT simulation« v formatu .pdf) noben čas za »Routine IA TAT« pod oznako »Max« ne dosega 60 minut, izbrani ponudnik pa tudi s podpisano izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca z dne 2. 6. 2020 (priponka »28-Splošne zahteve za ALS točka 28« v formatu .pdf) dokazuje, da predviden čas (TAT) za nenujne preiskave znaša največ 60 minut. Če pa je treba to vlagateljevo navedbo razumeti, da je vlagatelj zaradi sklicevanja na nujne preiskave želel izpostaviti preseganje 40 minut, iz prilog k ponudbi izbranega ponudnika (gl. priponko »28-Splošne zahteve za ALS TAT simulation« v formatu .pdf) noben čas za »STAT CC TAT« ali »STAT IA TAT« pod oznako »Max« ne dosega 40 minut, izbrani ponudnik pa tudi s podpisano izjavo pooblaščenega zastopnika proizvajalca z dne 2. 6. 2020 (priponka »28-Splošne zahteve za ALS točka 28« v formatu .pdf) dokazuje, da predviden čas (TAT) za nujne preiskave znaša največ 40 minut. Naročnika sta torej v ponudbi izbranega ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) našla podatke, zaradi katerih je dejansko stanje v ponudbi izbranega ponudnika drugačno od dejanskega stanja v vlagateljevi ponudbi.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel ne utemeljiti ne dokazati, da sta naročnika neupravičeno štela, da vlagatelj ni izpolnil zahteve 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) v delu, ki se nanaša na predvideni čas (TAT), ali da bi ga v zvezi s to zahtevo pri pregledu ponudb obravnavala v nasprotju z načelom iz 7. člena ZJN-3.

Ker vlagatelj zaradi predhodno ugotovljenega v zvezi z zahtevo 28 Splošnih zahtev za ALS (str. 32 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne bi uspel izpodbiti obeh razlogov, zaradi katerih sta naročnika štela, da vlagatelj ni predložil ponudbe, ki bi bila dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), vlagatelj tudi ob ugotovitvi, da naročnika ne bi bila upravičena šteti, da vlagateljeva ponudba ni skladna z zahtevo 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ne bi uspel izpodbiti odločitve naročnikov o zavrnitvi svoje ponudbe. Kljub navedenemu se je Državna revizijska komisija opredelila tudi do tega dela zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) sestavljena iz dveh povedi, pri čemer je iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) razvidno, da sta se naročnika pri označitvi, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), oprla le na prvo poved. Državna revizijska komisija se je zato omejila le na utemeljevanje odločitve glede na prvo poved zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnika nista uvrstila zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v točko 8 z naslovom Ugotavljanje sposobnosti (str. 5–9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), še bolj natančno pa v točko 8.4 z naslovom Tehnična in strokovna sposobnost (str. 9 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), temveč v samostojno poglavje, ki obravnava »tehnične in strokovne zahteve sonaročnika« (str. 27–35 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Državna revizijska komisija opozarja, da le umestitev sporne zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne odgovori še na vprašanje, ali je zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, po vsebini res povezana s tehničnimi specifikacijami v smislu druge povedi iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 v povezavi s podtočko b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, kot je mogoče razumeti naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, ko je v sklepu št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 16) opozoril na omejitve poseganja v ponudbo v delu, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (druga alinea šestega odstavka 89. člena ZJN-3), ali pa bi jo bilo mogoče razumeti v povezavi z izvedbenimi pogoji v smislu prvega odstavka 93. člena ZJN-3, kot bi bilo mogoče razumeti vlagatelja (zahtevek za revizijo, str. 7–8, točki 36 in 39), ko se je skliceval na njihovo predložitev v izvedbeni fazi, ali pa bi to bila v resnici zahteva, ki je povezana s pogojem za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire. Ne glede na siceršnjo opredelitev, kateri institut iz ZJN-3 je tisti, s katerim je povezana zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, Državna revizijska komisija ugotavlja, da bi bili certifikati v primeru vseh treh izpostavljenih institutov iz ZJN-3 dokazilo, kar med vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7, točke 33–37) in naročnikom Univerzitetni klinični center Ljubljana (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 15, predzadnji odstavek) niti ni sporno.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, kar enako potrjujeta odgovora, objavljena 19. 5. 2020 ob 18.59 oziroma 20. 5. 2020 ob 8.08 na portalu javnih naročil, jasno, natančno in nedvoumno razvidno le, da mora imeti tehnična podpora »uradne certifikate proizvajalca za ponujene analitske sisteme«, ne izhaja pa tudi, da morajo ponudniki že v ponudbi dokazati, da ima tehnična podpora pridobljene te certifikate. To ne izhaja niti iz druge povedi iz zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). To pomeni, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi morali ponudniki te certifikate predložiti že v ponudbi. Ali bi bilo treba te certifikate predložiti kdaj kasneje, kot je to navedel vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 7–8, točki 36 in 39), za rešitev zahtevka za revizijo ni bistveno, saj sta naročnika v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) označila vlagateljevo ponudbo, da ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ker vlagatelj ni predložil teh certifikatov že v ponudbi.

Neutemeljeni so obsežni argumenti naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 15–16), s katerimi utemeljuje, da bi morali ponudniki predložiti sporne certifikate že v ponudbi. Naročnika namreč ne v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ne kasneje v odgovorih, objavljenih na portalu javnih naročil, kar tudi velja za odgovor št. 84, objavljen 19. 5. 2020 ob 10.47 na portalu javnih naročil, nista jasno, natančno in nedvoumno določila, da morajo ponudniki predložiti te certifikate že v ponudbi. Državna revizijska komisija ni mogla priti do drugačnega odgovora niti na podlagi ZJN-3.

Argument naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 15, tretji odstavek) o potrebi po »preverti[tvi], ali in s kakšnim številom usposobljenega osebja, bi v primeru, da bi bil kot ponudnik izbran, razpolagal za zagotavljanje tehnične podpore naročniku« se premika v sfero ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire. Dokazovanje pogojev za ugotavljanje sposobnosti je podvrženo ureditvi iz 77. člena ZJN-3, pri čemer se na človeške vire lahko npr. nanašata podtočki c in f osmega odstavka 77. člena ZJN-3. Vendar skladno s točko b prvega odstavka 79. člena ZJN-3 ob predložitvi ponudb naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali tretje osebe, sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom ZJN-3. Če je to potrebno, da se zagotovi pravilna izvedba postopka javnega naročanja, lahko naročnik ponudnike kadar koli med postopkom pozove, da predložijo vsa dokazila ali del dokazil v zvezi z navedbami v ESPD (šesti odstavek 79. člena ZJN-3). Čeprav naročnika nista vključila zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, v točko 8.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 9) in tako nista niti določila dokazila v tej točki (niti v drugi povedi), je iz obrazca ESPD (gl. v obrazec ESPD s povezave iz točke I.3 obvestila o javnem naročilu) razvidno, da sta naročnika v delu IV uporabila oddelek ɑ (Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje), ne pa oddelka C (Tehnična in strokovna sposobnost), zato sta določila možnost, da ponudniki izjavijo le z »Da« ali »Ne« na vprašanje »Izpolnjuje vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo«. Iz vpogleda v vlagateljevo ponudbo je razvidno, da je vlagatelj predložil obrazec ESPD in v njem z »Da« odgovoril na vprašanje iz dela IV, oddelek ɑ. Če bi bilo tako treba šteti, da naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana ali naročnika zahtevo 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, po vsebini uporablja(ta) kot zahtevo, povezano s pogojem za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire, v vlagateljevi ponudbi zaradi predložitve obrazca ESPD z vključeno splošno izjavo v delu IV, oddelek ɑ ne bi bilo pomanjkljivosti. Glede na navedeno za rešitev zadeve ne more biti relevantna navedba naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 15, tretji odstavek), da je vlagatelj predložil certifikate za podizvajalca. Čeprav je vlagatelj predložil nekatere certifikate, je za rešitev zadeve še vedno bistveno upoštevati, ali zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, če je usmerjena v ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire, res podpira zaključek, da je določala, da morajo ponudniki predložiti certifikate za zahtevo, zaradi katere sta naročnika štela, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Če bi bilo treba zaradi navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 15, tretji odstavek) razumeti zahtevo 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, v smeri ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire, sklicevanje na podizvajalce pa na odpiranje vprašanja uporabe zmogljivosti drugega subjekta v smislu 81. člena ZJN-3, ko mora ponudnik na podlagi tretje povedi iz prvega odstavka 81. člena ZJN-3 naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnika nista vlagatelju očitala, da ni dokazal, da ima na voljo potrebno tehnično podporo. Naročnika torej vlagatelju nista očitala, da mu druga oseba ne bi dajala na voljo tehnične podpore. Ob taki ugotovitvi Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali vlagatelj zagotavlja tehnično podporo res po drugih osebah ali pa jo morda sam. Da vlagatelj ne bi zagotavljal tehnične podpore, pa mu naročnika nista očitala.

Četudi naj bi vlagatelj predložil dokazila v zvezi z zahtevami 8, 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), čeprav »naročnik ravno tako tega po [vlagateljevem] mnenju ni izrecno zahteval« (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 15, četrti odstavek), to ne spremeni že podanih ugotovitev. Čeprav se Državni revizijski komisiji pri obravnavi navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021 (str. 15, tretji odstavek) ni bilo treba izrecno opredeliti, ali se zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, razume v smeri ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 v zvezi s prvo povedjo iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3 v delu, ki ureja človeške vire, se sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 15, četrti odstavek sklicuje na zahteve:
 8 (Vsa pakiranja reagentov morajo biti ob sprejemu v laboratorij že opremljena s RFID kodo, ki omogoča računalniško vodenje zalog reagentov ter avtomatični (ne ročni) sprejem in izpis reagentov iz laboratorijskega skladišča, za kar mora ponudnik pridobiti uradno izjavo pooblaščenega distributerja v RS in jo predložiti v ponudbi. Prav tako mora ponudnik ponuditi celoten sistem s programom za vodenje zalog z RFID tehnologijo, ki omogoča tudi vodenje zalog reagentov drugih proizvajalcev.)
 10 (Vsi analizni sistemi morajo prepoznati vzorce označene s črtno kodo Interleaved 2 od 5 s kontrolno številko. Koda mora biti (skupaj s kontrolno številko) dvanajstmestna.),
 13 (Analizatorji morajo stabilno delovati na temperaturnem območju od 18 do 30°C.)
in
 14 (Napajanje za vse analizne sisteme mora biti 220 V.)
Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ki niso povsem primerljive zahtevi 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved.

Čeprav je treba upoštevati, da je v zahtevi 8 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) glede elementov iz prve povedi izrecno zahtevana predložitev dokazila v ponudbi, to ne spremeni tega, da za elemente iz druge povedi zahteve 8 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter tudi zahteve 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni izrecno zahtevana predložitev dokazila v ponudbi.

Če bi bilo treba elemente iz druge povedi zahteve 8 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter zahteve 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) razumeti kot zahteve, povezane z ugotavljanja tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3, ki se jih dokaže z dokazili iz podtočke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3, tudi za tako dokazovanje veljajo izhodišča, ki jih je Državna revizijska komisija že predstavila v zvezi z zahtevo 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, pri obravnavi navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz tretjega odstavka na str. 15 sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021.

Če bi bilo treba elemente iz druge povedi zahteve 8 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter tudi zahteve 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) razumeti kot izvedbene pogoje, bi njihovo dokazovanje lahko bilo odloženo v izvedbeno fazo, saj o tem prvi odstavek 93. člena ZJN-3 ne določa omejitev.

Če pa bi bilo treba elemente iz druge povedi zahteve 8 Splošnih zahtev (str. 28 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ter tudi zahteve 10, 13 in 14 Splošnih zahtev (str. 28–29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) razumeti kot tehnične specifikacije, po analogiji s tem sklicevanjem naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana nanje pa tako, da uveljavlja, da je tudi zahteva 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, tehnična specifikacija, se mora Državna revizijska komisija opredeliti, ali ta dejansko predstavlja tehnično specifikacijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da ta to ni, saj je že na podlagi navedbe »v točki 12 pa ni priloženih certifikatov o usposobljenosti serviserjev«, kot sta naročnika v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) utemeljila razlog, zakaj sta štela, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), razvidno, da sta naročnika s to zahtevo določila nivo tehnične in strokovne sposobnosti v smislu točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 glede človeških virov v smislu prve povedi iz desetega odstavka 76. člena ZJN-3. Za tako dokazovanje pa veljajo izhodišča, ki jih je Državna revizijska komisija že predstavila v zvezi z zahtevo 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, pri obravnavi navedb naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz tretjega odstavka na str. 15 sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021.

Ob upoštevanju prejšnjega odstavka obrazložitve tega sklepa Državne revizijske komisije se tudi izkaže, da niso pomembne ne vlagateljeve navedbe v zvezi z dokazovanjem v izvedbeni fazi ne navedbe naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana iz četrtega odstavka na str. 15, ki se nadaljuje na str. 16, sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, s katerimi nasprotuje vlagateljevemu sklicevanju na izvedbeno fazo (tj. 9. člen osnutka pogodbe, str. 40 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; gl. tudi četrto alineo točke 19 vloge z dne 14. 1. 2021, str. 5).

Državna revizijska komisija sicer pritrjuje naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 16, drugi odstavek), da sta naročnika odgovorila na vprašanje št. 84 (gl. odgovor, objavljen 19. 5. 2020 ob 10.47 na portalu javnih naročil), vendar se odgovor, s katerim sta sporočila le to, da ne spreminjata »zahteve« (očitno zahteve 12 Splošnih zahtev, str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ne izrecno ne neizrecno niti ne sklicuje na certifikate. Izrecno ne, ker v odgovoru niso omenjeni, neizrecno pa tudi ne, ker se niti vprašanje ne sklicuje nanje, temveč se nanaša na izjavo proizvajalca. Državna revizijska komisija še dodaja, da niti iz vprašanja št. 84 ne izhaja, da bi spraševalec uveljavljal, da je treba dokazilo predložiti že v ponudbi.

Državna revizijska komisija v zvezi z navedbami naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 16, tretji odstavek) o načinu pregleda ponudb opozarja, da je razloge za morebitno pomanjkljivo možnost »celovit[ega] ovrednot[enja] ponudb[e]« treba pripisati pomanjkljivo določenim zahtevam v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri čemer naročnika ne moreta tega sanirati z razširjajočim tolmačenjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila po poteku roka za prejem ponudb, saj bi to sicer pomenilo kršitev 6. in 7. člena ZJN-3 ter prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 (v tem smislu prim. zahtevek za revizijo, str. 5, točka 22).

Zaradi vsega predhodno navedenega se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7, točki 38–39), ki je opozoril, da v danih dejanskih okoliščinah ni relevantno, da sta se naročnika v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) sklicevala na institut dopolnitve ali popravka ponudbe iz 89. člena ZJN-3. Zaradi dokazil, ki jih vlagatelju ni bilo treba predložiti v ponudbi, njegova ponudba namreč ni vsebovala pomanjkljivosti. Tako tudi ni pomembno, kot je vlagatelj sicer pravilno opozoril (vloga z dne 14. 1. 2021, str. 3, točka 6), da je iz sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 16, tretji odstavek razvidno nasprotno stališče, kot je bilo navedeno v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) glede možnosti uporabe instituta dopolnitve ali popravka ponudbe iz 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, česar vlagatelj sicer v vlogi z dne 14. 1. 2021 ni omenil, da sta si nasprotni že stališči iz tretjega in petega odstavka na str. 16 sklepa št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je vlagatelj uspel utemeljiti in dokazati, da sta naročnika neupravičeno štela, da bi moral vlagatelj na podlagi zahteve 12 Splošnih zahtev (str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), prva poved, predložiti certifikate serviserjev v ponudbi, vendar tudi ta ugotovitev ne vpliva na to, da vlagatelj ni uspel izpodbiti obeh razlogov, ki sta ju naročnika uveljavljala, da vlagateljeva ponudba ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato vlagatelj ni uspel izpodbiti odločitve naročnikov o zavrnitvi svoje ponudbe.

Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, str. 8–9, točke 47–50), da mu naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je prejel zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, ne bi smel onemogočiti vpogleda vanjo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj z vlogo z dne 14. 12. 2020, ki jo je poslal naročniku Univerzitetni klinični center Ljubljana, zahteval vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar je ta naročnik zavrnil (dopis št. 845080110-013-20/15 z dne 16. 12. 2020) s sklicevanjem na uporabo prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 in označitev vlagateljeve ponudbe kot »nedopustne«.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz 6. točke dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) razvidno, da sta naročnika navedla, da sta sprejela odločitev, da bosta pregledala vse prejete ponudbe, v 7. točki tega dokumenta pa sta se izrecno sklicevala na prvi odstavek 89. člena ZJN-3 in navedla, da sta »preveril[a] vse ponudbe«. Da sta naročnika izvedla popoln pregled vseh ponudb v smislu prve povedi iz 35. člena ZJN-3, izhaja tudi iz posredovane dokumentacije (tretji odstavek 29. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija je med drugim prejela dokument »Končni zapisnik- Poročilo razpisne komisije« št. 845080110-013-20/12 z dne 12. 11. 2020 s prilogami (dokumenti »Poročilo o pravnoformalnem pregledu ponudb« z dne 20. 10. 2020, »Poročilo o pregledu ponudb […]« z dne 19. 10. 2020, »Poročilo o pregledu ponudb […]« z dne 23. 10. 2020 in »Komercialni pregled ponudb« z dne 1. 9. 2020), iz katerih je razvidno, da so se člani strokovne komisije, ki je bila imenovana s sklepom št. 845080110-013-20 z dne 5. 2. 2020, opredelili do elementov iz vsake izmed ponudb. Iz posredovane dokumentacije tudi izhaja, da je naročnik preveril podatke v aplikaciji e-Dosje za udeležene v vseh štirih ponudbah. To, da naročnika nista pravilno upoštevala zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. zahteve 12 Splošnih zahtev, str. 29 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, prva poved), ne vpliva na tolmačenje, kaj je treba šteti, da naročnik (kot splošni pojem) izvede popoln pregled vseh ponudb v smislu prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3. Pojem »popoln pregled vseh ponudb« iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 namreč pomeni institut, ki se nanaša na obseg ravnanja naročnikov s ponudbami.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da sta naročnika izvedla popoln pregled vseh ponudb v smislu pojma iz prve povedi iz petega odstavka 35. člena ZJN-3, sta morala skladno s prvo povedjo iz petega odstavka 35. člena ZJN-3 po objavi odločitve o oddaji javnega naročila in torej dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 845080110-013-20/13 z dne 27. 11. 2020 (podatki za naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana) in 4110-15/2018/914 z dne 8. 12. 2020 (podatki za naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje) omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3). Vlagatelj ni predložil dopustne ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana z dopisom št. 845080110-013-20/15 z dne 16. 12. 2020 zakonito zavrnil vlagateljevo zahtevo za vpogled v ponudbo izbranega ponudnika. Kršitev pravice do vpogleda v dokumentacijo ni podana, zato Državna revizijska komisija ne more vlagatelju glede na drugo poved iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN dovoliti ne vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ne tega, da dopolni ali spremeni zahtevek za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi, ki bi jih pridobil pri vpogledu, kot je uveljavljal vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 9, točki 51–52).

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (vloga z dne 14. 1. 2021, str. 3, točka 7), da je treba točko 47 zahtevka za revizijo (str. 8) razumeti, da je vlagatelj navajal, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), in sicer tudi zaradi drugih pomanjkljivosti, kot je tista, ki jo je uveljavljal že v zahtevku za revizijo in je povezana s predvidenim časom (TAT) (gl. zahtevek za revizijo, str. 8, točka 44), zato se ne strinja z naročnikom Univerzitetni klinični center Ljubljana (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 12, četrti odstavek), ki je navedel, da »med strankama postopka ni spora glede ustreznosti ponudbe izbranega ponudnika«. Vendar vlagatelj teh drugih pomanjkljivosti ni navedel, za kar zavrnitev vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika ne more biti odločilna, kot je Državna revizijska komisija že predhodno ugotovila v obrazložitvi tega sklepa, ko je obravnavala vlagateljeve navedbe iz točke 44 zahtevka za revizijo.

Čeprav je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 8, točka 45), da »utemeljeno dvomi, da je izbrani ponudnik podal pravilne količine za sečno kislino in albumin«, to pa je naročnik Univerzitetni klinični center Ljubljana obravnaval (sklep št. 845080110-013-20/18 z dne 8. 1. 2021, str. 17, prvi odstavek), da se nanaša na sedanji postopek oddaje javnega naročila, in navedel, da je izbrani ponudnik ponudil za vse navedene preiskave zadostne količine reagentov, pa je iz celotne točke 45 zahtevka za revizijo (str. 8), v kateri je vlagatelj navedel:
»Dodati še gre, da je naročnik v preteklosti že vodil postopek za isti predmet naročila, kjer je najprej izbral ponudbo istega ponudnika Salus d.o.o.3 [3 Gl. odločitev DKOM v zadevi 018-077/2019-12] Odločitev naročnika je bila na podlagi zahtevka za revizijo razveljavljena zaradi številnih pomanjkljivosti v ponudbi, pri čemer do presoje o nepravilnem izračunu količin pakiranj za razpisane preiskave ni prišlo zaradi drugih že ugotovljenih nepravilnosti (umestitev v prostor), čeprav vlagatelj utemeljeno dvomi, da je izbrani ponudnik podal pravilne količine za sečno kislino in albumin.«
razvidno, da se ta vlagateljeva navedba nanaša na prejšnji, neuspešno zaključeni postopek oddaje javnega naročila, ne pa na sedanji postopek oddaje javnega naročila, kar je navedel tudi izbrani ponudnik (vloga z dne 29. 12. 2020, str. 4, točka III.). Da se točka 45 zahtevka za revizijo (str. 8) nanaša le na prejšnji, neuspešno zaključeni postopek oddaje javnega naročila, potrjuje vlagateljevo sklicevanje v vlogi z dne 14. 1. 2021 (točki 7 in 22) le na točko 47 zahtevka za revizijo. Tako se v postopku pravnega varstva v zvezi z oddajo sedanjega javnega naročila ni treba izrekati o že zaključenem postopku oddaje javnega naročila, in sicer že vsaj ne zato, ker bi bile podane časovne omejitve (prim. npr. četrti odstavek 25. člena ZPVPJN).

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


Pravni pouk:
Zoper odločitev o zahtevku za revizijo je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 18. 2. 2021

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije
Vročiti (na portalu eRevizija):
 naročnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje),
 naročnik (Univerzitetni klinični center Ljubljana),
 vlagatelj po odvetniku,
 izbrani ponudnik,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.