018-005/2021 Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

Številka: 018-005/2021-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev zasebnega varovanja v devetih sklopih« - sklopi 2, 6, 7, 8 in 9, na podlagi zahtevkov za revizijo, ki sta ju vložili družbi Varovanje Galekom d.o.o., Podjetniško naselje 1, Kočevje - v sklopih 2, 7, 8 in 9 (v nadaljevanju: prvi vlagatelj) in SSO d.o.o., Kresnice 17 A, Kresnice - v sklopu 6 (v nadaljevanju drugi vlagatelj), ki ju zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 2. 2021

ODLOČILA


1. Obravnavanje zahtevkov prvega in drugega vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2. Zahtevek za revizijo prvega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

3. Zahtevek za revizijo drugega vlagatelja se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva prvega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

5. Zahteva drugega vlagatelja za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev


Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 20. 10. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN006534/2020-B01 in dne 21. 10. 2020 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 205-499449.

Naročnik je z dokumentom Odločitev o oddaji / neoddaji javnega naročila št. 430-26/2020 (02320), z dne 14. 12. 2020, vse sodelujoče ponudnike obvestil, da javnega naročila v 2. in 8. sklopu ni oddal, ker ni prejel nobene dopustne ponudbe, v 6., 7. in 9. sklopu pa je javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Aktiva varovanje d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Ponudba prvega vlagatelja je bila v 2., 7., 8. in 9. sklopu izločena iz razloga, ker v Obrazec 6 (Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi) ni vpisal lokacije (lokacij), kjer ima organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo ter iz razloga, ker je v ponudbi navedel, da bo podizvajalec Protect Infra d.o.o. v celoti opravljal tehnično varovanje, pri čemer je v ponudbi predložil tudi pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja (ki v razpisni dokumentaciji ni bilo zahtevano), iz katerega je razvidno, da izvajanje tehnično požarnega varovanja lahko zagotavlja le družba Prosignal d.o.o., ki v ponudbi ni bila priglašena kot podizvajalec. Ponudba drugega vlagatelja je bila v 6. sklopu izločena iz razloga, ker v Obrazec 6 (Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi) ni vpisal lokacije (lokacij), kjer ima organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo.

Zoper navedeno odločitev v 2., 7., 8. in 9. sklopu je prvi vlagatelj dne 22. 12. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da je njegova ponudba dopustna. Prvi vlagatelj ugotavlja, da predstavljajo zahteve, ki se nanašajo na zagotavljanje intervencij v odzivnem času 15 minut ter pripravljanje pisnih mesečnih in letnih poročil o požarno - varnostnem stanju, tehnične zahteve, usposobljenost ponudnika za izvajanje storitev v skladu s temi tehničnimi zahtevami, pa spada pod domet pogojev za sodelovanje. Navaja, da mu naročnik očita, da v Obrazcu 6 ni navedel lokacij, kjer ima organizirane intervencijske službe, zaradi česar ni mogel preveriti, ali bo sposoben zagotavljati intervencijo v odzivnem času 15 minut. Prvi vlagatelj se strinja z naročnikom, da je (v točki 2.2.1.2.2) zahteval od ponudnikov, da bodo morali intervencijo na sprožen alarm izvesti najkasneje v 15 minutah po prejemu alarmnega signala, vendar opozarja, da naročnik ni določil, kako bo navedeno preveril oziroma ni določil, na kakšen način, naj bi ponudniki izkazali sposobnost za izpolnitev te zahteve. Navaja tudi, da v razpisni dokumentaciji tudi ni določbe, ki bi od ponudnikov zahtevala, da navedeno sposobnost izkažejo s tem, da imajo v določenem kraju že organizirano intervencijsko službo. Ponudniki bi zato lahko intervencijsko službo organizirali do začetka izvajanja pogodbe, saj naročnik ni določil, da bi jo morali imeti že v fazi oddaje ponudbe. Prvi vlagatelj zatrjuje, da ga naročnik, ne glede na to, kaj bi vpisal v Obrazec 6, ne more izključiti iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila, saj z navedbo lokacij intervencijske službe ne dokazuje izpolnjevanje nobene zahteve (pogoja) iz razpisne dokumentacije. Zgolj zapis v navodilih za izpolnjevanje enega izmed obrazcev, ne da bi bilo ob tem navedeno, da naročnik s navedbo dopolnjuje zahteve iz pogoja ali ga na novo ustvarja, ne zadostuje za razlago, da je naročnik s tem določil vsebino pogoja. Prvi vlagatelj še navaja, da od ponudnikov ni mogoče zahtevati, da na podlagi kombinacije določb in različnih zapisov na obrazcih ugibajo o tem, kakšna je prava vsebina pogoja oziroma kakšen je pravi namen naročnika (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-132/2018). Prvi vlagatelj še navaja, da iz izpodbijane odločitve zgolj izhaja, da je razlog za izključitev njegove ponudbe v tem, da iz Obrazca 6 niso razvidni vsi podatki, ne pa tudi iz katerega razloga vsebinsko ni ustrezna (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-066/2019). Prvi vlagatelj tudi navaja, da bo moral izbrani ponudnik zahtevano intervencijo zagotavljati, naročnik pa sposobnosti v zvezi s tem v tej fazi nima pravice preverjati. Tudi sicer, še zatrjuje prvi vlagatelj, je že s predložitvijo podpisanega in žigosanega Obrazca 6 izjavil, da bo navedeno zahtevo izpolnil. Prvi vlagatelj ugotavlja, da je bila njegova ponudba izločena tudi zato, ker naj bi iz pooblastila za izvajanje požarnega varovanja, ki ga je prostovoljno priložil v ponudbi, izhajalo, da naj bi tehnično varovanje lahko izvajal le s podizvajalcem Prosignal d.o.o., ki v njegovi ponudbi ni vključen, družba Pretect Infra d.o.o., ki je priglašena kot podizvajalec za izvajanje tehničnega varovanja, pa naj za to ne bi bila pooblaščena. Navaja, da iz tehničnih specifikacij sicer izhaja, da je naročnik tako v okviru fizičnega, kakor tudi v okviru tehničnega varovanja razpisal izvajanje storitev požarnega varovanja, vendar pa naročnik ni določil, da bo preveril, ali je subjekt, ki bo požarno varovanje prevzel v izvajanje, za to ustrezno usposobljen. V naročnikovi dokumentaciji ni nobene določbe, ki bi od ponudnikov zahtevala, da morajo izkazati ustrezno pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Naročnik je od ponudnikov zahteval le, da imajo licenco za varovanje ljudi in premoženja ter licenco za upravljanje z VNC, v 2. sklopu pa še, da morajo imeti veljavno licenco za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk. Navedeno sicer ne pomeni, da izbranemu ponudniku razpisanih storitev ne bo treba opravljati v skladu z veljavnimi predpisi, pač pa pomeni, da naročnik dejstva, ali ponudnik z navedenim pooblastilom razpolaga že v fazi oddaje javnega naročila, ne more preveriti oziroma na tej podlagi ponudbe ne sme izločiti. Navaja še, da se lahko pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje spremeni, če se spremenijo dejstva, vezana na izdajo pooblastila, zato bi lahko v primeru, če bi bil izbran, na Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje podal vlogo, da se kot izvajalca, ki za nosilca pooblastila izvaja tehnično požarno varovanje, doda še drugo podjetje. Prvi vlagatelj še navaja, da ni samo po sebi umevno, da tisto, kar za izvajanje nekega naročila določajo predpisi, predstavlja tudi pogoj za priznanje sposobnosti, saj mora za to (z ustrezno razpisno dokumentacijo) poskrbeti naročnik. Prvi vlagatelj opozarja, da je naročnik v tem delu druge ponudnike pozval k dopolnitvi ponudbe, zato ga je neenakopravno obravnaval. Poleg tega iz Seznama pooblaščenih izvajalcev požarnega zavarovanja izhaja, da je družba Protect Infra d.o.o. vanj vpisana, in sicer pod zaporedno št. 26, iz katere je razvidno, da ji je za izvajanje požarnega varovanja izdano pooblastilo št. 8450-252/2012-10, z dne 18. 3. 2016. Prvi vlagatelj še navaja, da bi naročnik prostovoljno predloženo pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja lahko morebiti upošteval, vendar bi ga v zvezi s tem lahko izključil le, če bi vsebina dokumenta vplivala na izpolnjevanje zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije.

Drugi vlagatelj je zahtevek za revizijo pravočasno vložil dne 22. 12. 2020, in sicer zoper naročnikovo odločitev v 6. sklopu. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Ponudba drugega vlagatelja je bila izločena iz razloga, ker v Obrazec 6 (Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi) ni vpisal lokacije (lokacij), kjer ima organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo. Drugi vlagatelj v zvezi s tem navaja enake očitke, kot prvi vlagatelj, zato jih Državna revizijska komisija ne navaja ponovno.

Naročnik je z dokumentom št. 430-26/2020 (02320), z dne 13. 1. 2021, zahtevek za revizijo prvega vlagatelja zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je tehnične specifikacije določil v skladu s pravili javnega naročanja. V Tehničnih zahtevah (točka 2.2.1.2.2) je opredelil značilnosti in način izvajanja razpisane storitve, v točki 3.3.1.6.1 je opozoril na Obrazec 6, v Obrazcu 6 pa je zahteval podatke, s katerimi bodo ponudniki izkazali tehnično ustreznost intervencij iz točke 2.2.1.2.2. Naročnik opozarja še na točko 3.4.6 (Oblika ponudbe), ki vsebuje navodila za izpolnjevanje obrazcev. Naročnik se ne strinja s prvim vlagateljem, da v razpisni dokumentaciji ni določbe, ki bi od ponudnikov zahtevala, da sposobnost za izvajanje intervencije izkažejo s tem, da imajo v določenem kraju že organizirano intervencijsko službo. Zatrjuje, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti Izjavo ponudnika o dežurni intervencijski službi (Obrazec 6), s katero ponudnik dokazuje izpolnjevanje zahteve naročnika po organizirani 24 urni intervencijski službi iz tehničnih zahtev. S podpisom te izjave je ponudnik potrdil da ima (in ne da bo imel) on sam, skupni ponudnik ali podizvajalec na določeni lokaciji (ki si jo morali ponudniki navesti) organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo, ki je v odzivnem času največ 15 minut po prejemu signala sposobna izvesti intervencijo z usposobljenimi varnostniki. Ponudniki so torej morali izkazati ne le, da bodo v teku izvajanja pogodbe sposobni zagotavljati intervencijo v zahtevanem odzivnem času, temveč tudi, da imajo v določenem kraju že ob oddaji ponudbe organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo z usposobljenimi varnostniki. Naročnik se strinja z vlagateljem, da kraja, v katerem bi morala biti organizirana 24 urna dežurna intervencijska služba, ni določil, je pa zahteval, da kraj, v katerem ima gospodarski subjekt dežurno službo, ponudniki vpišejo v Obrazec 6. Naročnik še navaja, da tudi Pravilnik o požarnem varovanju (Uradni list RS, št. 107/2007 s spremembami) določa, da izvajalec požarnega zavarovanja lahko požarno varuje samo objekte, za katere zagotovi ukrepanje, določeno z načrtom požarnega varovanja, najkasneje 15 minut po sprejemu signala VNC. Zato mora imeti izvajalec, ki izvaja intervencijsko službo, svojo poslovno enoto z intervencijsko posadko dovolj blizu naročnikove poslovne enote. Naročnik navaja, da s tem, ko prvi vlagatelj za nobenega izmed izpodbijanih sklopov ni navedel kraja, v katerem ima organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo, ni prejel podatka, ki je relevanten za presojo, ali prvi vlagatelj zagotavlja prisotnost intervencijske ekipe v kraju, ki je dovolj blizu naročnikovih varovanih prostorov. Naročnik nadalje navaja, da ima prvi vlagatelj pooblastilo za izvajanje požarnega varovanje skupaj z družbo Prosignal d.o.o., kar pomeni, da prvi vlagatelj z družbo Protect Infra d.o.o., ki jo je priglasil kot podizvajalca, ne more izvajati požarnega varovanja. Naročnik navaja, da je prvi vlagatelj pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja prostovoljno priložil v ponudbi, vsak dokument, ki je predložen v ponudbi, pa predstavlja del ponudbe. Naročnik priznava, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo izvajalci požarnega varovanja razpolagati z ustreznim pooblastilom Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, pri čemer opozarja na povezavo med licenco za upravljanje z VNC in pooblastilom za požarno zavarovanje ter na tehnične zahteve in zahteve, ki se nanašajo na priglasitev podizvajalcev. Zatrjuje, da je v razpisni dokumentaciji navedel, da izvaja postopek oddaje predmetnega javnega naročila v skladu z relevantno zakonodajo, ta navedba pa se ne more razumeti na način, da bodo našteti predpisi relevantni šele v fazi izvajanja pogodbe. Naročnik še zatrjuje, da je prvi vlagatelj s podpisom Obrazca 3 potrdil, da izpolnjuje vse pogoje in ostale zahteve iz razpisne dokumentacije, torej tudi tiste, ki niso eksplicitno navedeni med pogoji za sodelovanje. Ponudniki so morali že v ponudbi priglasiti vse sodelujoče gospodarske subjekte, zato je razumljivo, da so morali sposobnost izkazati že ob oddaji ponudbe. Prvi vlagatelj je s predloženim pooblastilom izkazal, da ob oddaji ponudbe lahko izvaja požarno zavarovanje le skupaj z gospodarskim subjektom Prosignal d.o.o. in ne za podjetjem Protect Infra d.o.o., ki ga je nominiral za podizvajalca za celotno izvedbo tehničnega varovanja. Naročnik še navaja, da v obravnavanem primeru ni izpostavljena neusposobljenost podizvajalca, temveč je prvi vlagatelj sam v položaju, ko ne more izkazati, da lahko skupaj z v ponudbi priglašenim podizvajalcem zagotovi izvajanje storitev varovanja, saj lahko storitve požarnega varovanja zagotavlja samo s podjetjem Prosignal d.o.o., ki pa bi ga moral priglasiti kot podizvajalca. Naročnik se strinja s prvim vlagateljem, da je nekatere ponudnike pozval na predložitev pooblastila za izvajanje požarnega varovanja, pri čemer navaja, da je položaj prvega vlagatelja drugačen, saj je pooblastilo predložil že v ponudbi.

Naročnik je z dokumentom št. 430-26/2020 (02320), z dne 13. 1. 2021, zavrnil tudi zahtevek za revizijo, ki ga je vložil drugi vlagatelj in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. V zvezi z neizpolnitvijo Obrazca 6 naročnik navaja enake navedbe kot pri prvem vlagatelju, zato jih Državna revizijska komisija ponovno ne povzema. Naročnik še navaja, da je drugi vlagatelj pri vseh ostalih sklopih, za katere je kandidiral, v celoti izpolnil vse rubrike v Obrazcu 6, zato so njegove navedbe o tem, da njegova ponudba iz tega razloga ne more biti nedopustna, nesprejemljive.

Prvi vlagatelj se je z vlogo, z dne 18. 1. 2021, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Navaja, da naročnik tudi v primeru pomanjkljive dokumentacije, ki se nanaša na pogoje za sodelovanje, nima dolžnosti (temveč le pravico), da ponudnikom omogoči dopolnjevanje ponudb, v konkretnem primeru pa je bistveno, da naročnik pogojev, katerih neizpolnjevanje mu očita, sploh ni določil. Prvi vlagatelj ponovno poudarja, da zahteve (pogoja) o tem, da se z lokacijo intervencijske službe dokazuje kakršnakoli sposobnost za izvedbo obravnavanega javnega naročila, v razpisni dokumentaciji ni. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje le na bežno navodilo iz Obrazca 6, ne da bi bilo ob tem jasno navedeno, da naročnik s tem dopolnjuje zahteve iz pogoja (oziroma pogoj celo na novo ustvarja), takšno navodilo pa ne zadostuje za razlago, da je naročnik s tem določil vsebino pogoja (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-132/2018). Zato je kljub navodilu iz Obrazca 6 potrebno šteti, da naročnik pogoja, ki bi določal, da so ponudniki javno naročilo usposobljeni izvesti le, če imajo v bližini lokacije izvajanja javnega naročila organizirano intervencijsko službo, ni postavil. Poleg tega iz razpisne dokumentacije ni razvidno, ali bo naročnik ustreznost lokacije intervencijske službe preverjal glede na oddaljenost od svojih poslovalnic v kilometrih ali v dolžini vožnje. Če bi to storil glede na dolžino vožnje, ni jasno, kakšno sredstvo prevoza bo štel kot relevantno pri presoji, ali je še mogoče pravočasno priti do njegove lokacije, prav tako tudi ni jasno, s katerim orodjem bo preverjal dolžino vožnje (google maps, razdalje med kraji itd.). Zgolj to, da je naročnik določil neko tehnično specifikacijo predmeta javnega naročila, mu ne daje pravice, da sposobnost za izpolnjevanje te tehnične zahteve kakorkoli preverja. (vlagatelj se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-114/2018). Takšne vrzeli naročnik ne more sanirati niti s sklicevanjem na dejstvo, da ponudniki v zvezi z Obrazcem 6 niso zastavljali vprašanj. Niti v primeru navedbe kateregakoli kraja niti v primeru, da kraj sploh ni naveden, naročnik v razpisni dokumentaciji nima podlage, da ponudnika izključi, saj v zvezi s tem podatkom ni določil nobene zahteve. V zvezi s pooblastilom za požarno varovanje prvi vlagatelj zatrjuje, da ga je naročnik izključil zaradi neizpolnjevanje zahteve, ki v razpisni dokumentaciji ni bila določena. Ugotavlja, da se naročnik sklicuje na povezavo med licenco za upravljanje z VNC in pooblastilom za požarno delovanje, vendar opozarja, da bi moral naročnik takšno povezavo (če obstaja) v razpisni dokumentaciji navesti, a tega ni storil. Ob upoštevanju, da naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil, da mora imeti ponudnik podizvajalca že v trenutku oddaje ponudbe navedenega v svojem pooblastilu za izvajanje požarnega zavarovanja, njegova ponudba ni nedopustna. Zgolj v enega od ponudbenih obrazcev vključena izjava, da ponudniki izpolnjujejo »ostale zahteve« pa tudi ne more konstituirati neobstoječe zahteve. Drži sicer, da so ponudniki s podpisom Obrazca 3 izjavili, da izpolnjujejo vse pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije, vendar se takšna izjava lahko nanaša izključno na pogoje in zahteve, ki so v razpisni dokumentaciji navedeni. Tega ne more spremeniti niti naročnikovo sklicevanje na pravico, da od ponudnikov zahteva dodatno dokumentacijo. Tudi naročnikova določba, v skladu s katero bo moral izbrani ponudnik razpisane storitve izvajati ob upoštevanju veljavnih predpisov, ne pomeni, da bi moral ponudnik že ob oddaji ponudbe izkazati izpolnjevanje pogojev, ki jih naročnik ni določil.

Drugi vlagatelj se je z vlogo, z dne 18. 1. 2021, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. V delu, ki se nanaša na nevpis lokacije (lokacij), navaja enake navedbe, kot prvi vlagatelj, zato jih Državna revizijska komisija tudi v tem delu ne navaja ponovno.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb obeh vlagateljev in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V skladu s prvim odstavkom 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem., v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja, uporabljajo v revizijskem postopku, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da sta prvi in drugi vlagatelj vložila zahtevek za revizijo v istem postopku oddaje javnega naročila, zato je, zaradi pospešitve obravnavanja, obravnavanje zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in sprejela skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

V obravnavanem primeru prvi in drugi vlagatelj očitata naročniku, da sta njuni ponudbi dopustni, zato sta bili nezakonito izločeni iz postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Prvi očitek prvega vlagatelja in edini očitek drugega vlagatelja sta enaka. Oba vlagatelja sicer priznavata, da v Obrazec 6 (in sicer prvi vlagatelj v 2., 7., 8. in 9. sklopu, drugi vlagatelj pa v 6. sklopu) nista vpisala podatka o lokaciji/lokacijah, kjer imata organizirano 24 urno intervencijsko službo (navedeno potrjuje tudi pregled obeh ponudb), vendar zatrjujeta, da iz razloga, ker se z navedbo lokacij intervencijske službe ne izkazuje izpolnjevanje nobene zahteve iz razpisne dokumentacije, njuni ponudbi nista nedopustni.

Naročnikovo ravnanje je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam ter zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega njegovih zagotovljenih sredstev. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril po tem, ko preveri izpolnjevanje naslednjih pogojev: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekti kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost predloži med drugim izjavo o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Predmet obravnavanega javnega naročila je izvajanje storitev zasebnega varovanja (v devetih sklopih). V okviru razpisanega javnega naročila se bodo izvajala naslednje vrste varovanja: 1. fizično varovanje in obhodi, 2. tehnično varovanje, intervencije in reševanje iz dvigal, 3. varnostno-tehnične storitve in 4. prevoz in varovanje dokumentacije (točka 2.2.1 - Skupne tehnične zahteve za vse sklope).

Naročnik je storitve intervencij opisal v točki 2.2.1.2.2 (Intervencije) razpisne dokumentacije, in sicer:

»Intervencije se izvaja v okviru 24 urne dežurne intervencijske službe z usposobljenimi varnostniki z veljavno licenco, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja. Intervencije obsegajo naslednje naloge:

- takojšnji odziv in prihod na lokacijo sproženega alarma,
- odkrivanje vzrokov za sprožitev alarma,
- ustrezno ukrepanje v primeru požara (gašenje začetih požarov, opravljanje požarne straže, izvajanje evakuacije skladno s Požarnim redom, obveščanje VNC in po potrebi centra za zaščito, reševanje in pomoč),
- ustrezno ukrepanje v primeru vloma (obveščanje VNC in policije),
- ustrezno ukrepanje v primeru sproženega »panik« stikala,
- zadržanje storilca kaznivega dejanja, ki se ga zaloti na varovanem območju, v skladu s pooblastili,
- neposredno ukrepanje z vsemi pooblastili iz Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011; v nadaljevanju: ZZasV-1), da se na varovanem območju prepreči nastajanje škode,
- po potrebi izklapljanje sistemov za javljanje vloma ob prihodih na lokacije,
- po potrebi vklapljanje sistemov za javljanje vloma ob odhodih iz lokacij.

Intervencijo na sprožen alarm je potrebno izvesti v odzivnem času največ 15 minut po prejemu signala alarma. O vsakokratni izvedeni intervenciji se takoj obvesti naročnika (ustno ali pisno na telefonske številke oziroma elektronske naslove, navedene v pogodbi). Po opravljeni intervenciji se naročniku posreduje pisno sporočilo.«

Naročnik je v točki 3.3.1.6.1 zahteval od ponudnikov, da v ponudbi predložijo:

»Izpolnjen obrazec »Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi« (Obrazec 6), s katero ponudnik dokazuje izpolnjevanje zahteve naročnika po organizirani 24 urni dežurni intervencijski službi iz Tehničnih zahtev.

V primeru ponudbe s podizvajalcem ali skupne ponudbe več ponudnikov mora biti iz zgornje izjave razvidno, da ima tisti gospodarski subjekt, ki bo v predmetnem javnem naročilu, ne glede na obseg, dejansko izvajal storitve intervencije, organizirano 24 urno intervencijsko službo. Če bosta torej v prejšnjem stavku navedene storitve dejansko izvajala dva ali več gospodarskih subjektov, mora imeti vsak od njih organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo, s katero bo izpolnjeval tehnične zahteve naročnika.

Gospodarski subjekt, ki ni ponudnik ali ni skupni ponudnik, in bo v tem javnem naročilu izvajal storitve intervencije, se šteje kot podizvajalec, ki ga mora ponudnik priglasiti v Seznamu podizvajalcev (Obrazec 16) in zanj predložiti vso dokumentacijo, ki se zahteva v primeru ponudbe s podizvajalci:«

V razpisni dokumentaciji je priložen tudi Obrazec 6 (Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi), ki so ga morali ponudniki (za vsak sklop posebej) izpolniti s podatki o njihovem nazivu ter nazivih morebitnih skupnih ponudnikov in podizvajalcev ter z navedbo lokacij (krajev), kjer imajo organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo. S podpisom navedenega obrazca so ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavili, da imajo (bodisi ponudniki sami, njihovi soponudniki ali podizvajalci) »organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo na naslednjih lokacijah« (lokacije/kraje intervencijske službe so morali ponudniki, kot že izhaja iz te obrazložitve, v obrazec vpisati sami) »ki je v odzivnem času največ 15 minut po prejemu signala sposobna izvesti intervencijo z usposobljenimi varnostniki z veljavno licenco, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja«.

Navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev izhajajo iz točke 3.4.6 (Oblika ponudbe) točke 3.4 (Ponudba), in sicer:

»Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki jih pripravi naročnik, in so sestavni del razpisne dokumentacije (v nadaljevanju obrazci) ter v ponudbi priloži te obrazce kot tudi vse druge zahtevane dokumente. Če ponudnik ne poda podatkov na obrazcih, ki jih je pripravil naročnik, lahko predloži dokument, izdelan s strani ponudnika oziroma drugih pristojnih oseb, ki vsebinsko ustreza obrazcu, ki ga je pripravil naročnik.

Obrazci morajo biti podpisani, v kolikor gospodarski subjekt posluje z žigom, pa tudi žigosani. Ne glede na navedeno, pa v primeru, da gospodarski subjekt obrazec podpiše elektronsko, žig na obrazcu ni potreben.«

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagateljema v tem, da morajo biti naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije določene jasno in nedvoumno oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ustrezajo njegovim zahtevam. Prav tako prvi in drugi vlagatelj pravilno opozarjata, da razpisna dokumentacija ne sme dopuščati različnih razlag, ki lahko vodijo v predložitev ponudb z različno ponudbeno vsebino ter po drugi strani omogoča arbitrarno odločanja naročnika ter s tem povezano neenakopravno obravnavo ponudnikov. Državna revizijska komisija pa se strinja tudi z naročnikom, da je zgoraj citirana razpisna dokumentacija dovolj pregledna in razumljiva. Kot pravilno zatrjuje naročnik, so zahteve in navodila, ki se nanašajo na storitve intervencij, navedene na treh različnih mestih v razpisni dokumentaciji. V prvem delu je naročnik navedel vse naloge, ki jih bo potrebno opraviti v okviru izvajanja intervencij. V drugem delu je v zvezi s tem zahteval od ponudnikov, da morajo v ponudbi predložiti izjavo (Obrazec 6 - Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi), s katero bodo dokazali zahtevo po 24 urni dežurni intervencijski službi (naročnik je v tem delu razpisne dokumentacije tudi navedel, da lahko intervencije izvajajo bodisi ponudniki sami bodisi njihovi partnerji ali podizvajalci ter zapisal, da v primeru, če bosta intervencije izvajala/izvajali dva ali več gospodarskih subjektov, mora imeti vsak izmed njih organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo, s katero bo izpolnjeval vse naročnikove zahteve). V razpisni dokumentaciji se nahaja tudi s strani naročnika vnaprej pripravljen Obrazec 6 (Izjava ponudnika o dežurni intervencijski službi). Ponudniki so morali Obrazec 6 v celoti izpolniti ter ga tudi podpisati. Le na ta način so ponudniki ravnali tudi v skladu z zgoraj citiranimi navodili iz točke 3.4.6 (Oblika ponudbe), ki se nanašajo na izpolnjevanje ponudbenih obrazcev, naročnik pa je v Obrazcu 6 še dodatno opozoril ponudnike, da ga morajo izpolniti oziroma ustrezno obkrožiti, kjer je to zahtevano ter da morajo navedeno storiti v vseh sklopih, v katerih bodo oddali ponudbo (»ustrezno obkrožiti in dopolniti, kjer je zahtevano, za vsak prijavljen sklop«).

Vlagatelja očitata naročniku, da v obravnavanem primeru ni navedel kraja, v katerem bi morala biti organizirana 24 urna dežurna služba, poleg tega tudi navajata, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, ali bo naročnik oddaljenost posamezne intervencijske službe od njegovih objektov preverjal v kilometrih ali v trajanju vožnje. Če bi to storil glede na dolžino vožnje, pa po mnenju obeh vlagateljev tudi ni ni jasno, kakšno sredstvo prevoza bo štel kot relevantno pri presoji, ali je še mogoče pravočasno priti do njegove lokacije, prav tako pa vlagatelja tudi opozarjata, da naročnik ni navedel, s katerim orodjem bo preverjal trajanje vožnje (google maps, razdalje med kraji itd.).

Naročnik v konkretnem primeru v razpisni dokumentaciji res ni navedel krajev, v katerih bi morala biti organizirana 24 urna dežurna služba, pač pa je navedbo (vpis) teh krajev zahteval od ponudnikov. Ponudniki so morali v Obrazec 6 vpisati lokacijo (lokacije), kjer imajo (bodisi ponudniki sami, njihovi soponudniki ali podizvajalci) organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo, ki je v odzivnem času največ 15 minut po prejemu signala sposobna izvesti intervencijo z usposobljenimi varnostniki z veljavno licenco, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja. Iz naročnikovih zahtev je torej razvidno, da so morali ponudniki v Obrazec 6 vpisati lokacijo (lokacije), v katerih imajo organizirane 24 urne dežurne službe, ki omogoča(jo) intervencijo v odzivnem času največ 15 minut po prejemu signala. Kot pravilno navaja naročnik, je predmetna zahteva skladna tudi s Pravilnikom o požarnem varovanju, ki določa, da izvajalec požarnega varovanja lahko požarno varuje le tiste objekte, za katere zagotovi ukrepanje, določeno z načrtom požarnega varovanja, najkasneje 15 minut po sprejemu signala VNC (prvi odstavek 4. člena Pravilnika o požarnem varovanju). Zato mora imeti izvajalec intervencijske službe svojo poslovno enoto z intervencijsko ekipo dovolj blizu naročnikove poslovne enote, ki jo varuje.

Ob navedenem oziroma ob upoštevanju zgoraj citirane razpisne dokumentacije se ni mogoče strinjati z vlagateljema, da gre v obravnavanem primeru »za kombinacijo določb in različnih zapisov, na podlagi katerih lahko le ugibata o pravi vsebini pogoja oziroma o pravem namenu naročnika« in da gre pri zahtevi, ki se nanaša na vpis kraja zgolj za »bežno navodilo«. Naročnik je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvomno zahteval od ponudnikov, da v Obrazec 6 vpišejo tiste lokacije (kraje), kjer imajo organizirane 24 urne intervencijske službe. Ponudniki so torej morali v obravnavanem primeru (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) izkazati, da imajo v določenem kraju že ob oddaji ponudbe organizirano 24 urno dežurno intervencijsko službo z usposobljenimi varnostniki.

Ne glede na to pa vlagatelja s svojimi očitki tudi sicer ne moreta uspeti. Z izpostavljenimi navedbami namreč vlagatelja zatrjujeta nedorečenost in s tem nezakonitost razpisne dokumentacije. Ker pa Državna revizijska komisija v konkretnem primeru odloča o zahtevku za revizijo, ki je vložen zoper odločitev o oddaji javnega naročila, sta prvi in drugi vlagatelj z navedbami, uperjenimi zoper vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v tej fazi postopka že prepozna. Ob opisanem dejanskem stanju sta imela vlagatelja možnost na naročnika nasloviti zahtevo za dodatno pojasnilo (na navedeno možnost sta bila opozorjena v točki 3.1.1 Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe - Vprašanja v zvezi z vsebino naročila in s pripravo ponudbe) in (v kolikor sta menila, da bi moral naročnik sam določiti lokacije, v katerih bi morale biti organizirane 24-urne dežurne intervencijske službe oziroma da bi moral vsaj natančneje definirati, kako, na kakšen način in s katerimi orodji bo preverjal oddaljenost lokacije posamezne intervencijske službe od njegovih objektov) vložiti zahtevek za revizijo, vendar sta bila to dolžna storiti v rokih, ki jih za vložitev zahtevka za revizijo (ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila) določa 25. člen ZPVPJN. Po poteku teh rokov namreč vsebinska presoja navodil in zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni več dopustna, zaradi česar lahko Državna revizijska komisija le še preveri, ali ponudbi prvega in drugega vlagatelja izpolnjujeta naročnikove zahteve na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Nenazadnje bi lahko vlagatelja morebitno nedorečenost in nejasnost naročnikovih zahtev v spornem segmentu navajala zgolj v kolikor bi v Obrazec 6 vpisala lokacije (kraje) intervencijske službe, pa bi ju naročnik v tem (hipotetičnem) primeru zaradi domnevne prevelike oddaljenosti izločil iz postopka. A to se v obravnavanem primeru ni moglo zgoditi, saj lokacij (krajev) intervencijskih služb v ponudbeni obrazec sploh nista vpisala.

Ob vsem navedenem Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbi prvega in drugega vlagatelja zavrnil kot nedopustni. Zato je Državna revizijska komisija oba zahtevka za revizijo za revizijo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN kot neutemeljena zavrnila.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe prvega vlagatelja ni mogoče obravnavati kot dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ni vsebinsko obravnavala njegovega (drugega) očitka, ki se nanaša pooblastilo za izvajanje požarnega varovanja. Tudi morebitna ugotovitev utemeljenosti tega očitka namreč ne bi mogla več vplivati na položaj prvega vlagatelja (oziroma na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. in 3. točke izreka tega sklepa.

Prvi vlagatelj in drugi vlagatelj v zahtevkih za revizijo zahtevata povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelja z zahtevkoma za revizijo nista uspela, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zahtevo prvega vlagatelja in zahtevo drugega vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. in 5. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

Ljubljani, dne 11. 2. 2021



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:

- Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana,
- Aktiva varovanje d.d., Kraljeviča Marka ulica 5, Maribor,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., Ajdovščina 4. Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.