018-010/2021 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-010/2021-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup ortopedskih implantov« v sklopih 15 in 22, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil J.S. EVRO-MEDICAL COMPANY družba za trgovino, proizvodnjo in storitve d.o.o., Jarnikova ulica 7, Maribor (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 11. 2. 2021

ODLOČILA


1. Zahtevku za revizijo v sklopu 15 se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot za sklop 15 izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 12. 2020.

2. Zahtevek za revizijo v sklopu 22 se zavrne kot neutemeljen.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 5.712,74 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika v sklopu 15 za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 6. 8. 2020, št. objave JN004957/2020-B01, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 14. 10. 2020, št. objave JN004957/2020-K07); dne 7. 8. 2020 je bilo obvestilo objavljeno tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 2020/S 152-370527, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 14. 10. 2020, št. objave 2020/S 200-485125).

Naročnik je dne 8. 12. 2020 sprejel Odločitev o oddaji naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je javno naročilo v izpodbijanih sklopih, tj. Sklopu 15: KOLENSKA TOTALNA ENDOPROTEZA TIP 2 (v nadaljevanju: Sklop 15) oddal ponudniku MARK MEDICAL trgovina in storitve d.o.o., Partizanska cesta 109, Sežana, v Sklopu 22: TOTALNA ENDOPROTEZA GLEŽNJA (v nadaljevanju: Sklop 22) pa ponudniku PRO MEDENS, trgovina z medicinskimi materiali d.o.o., Partizanska cesta 123B, Sežana. Iz odločitve o oddaji naročila izhaja še, da je bila vlagateljeva ponudba v obeh sklopih po merilu za izbor ponudb sicer najugodnejša, a strokovno neustrezna.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 9. 12. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN004957/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Vlagatelj je pravočasno vložil Zahtevek za revizijo odločitve o oddaji JN (za sklop 15 in sklop 22) z dne 21. 12. 2020 (v nadaljevanju: zahtevek za revizijo). Zatrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo v Sklopu 15 in Sklopu 22 označil za strokovno neustrezno in jo zavrnil. Predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila v navedenih sklopih spremeni v njegovo korist. Zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je izbrana ponudnika v Sklopu 15 in Sklopu 22 dne 24. 12. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik v Sklopu 15 se je o navedbah vlagatelja izjasnil po pooblaščencu, Odvetniški družbi Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ljubljana, v vlogi z dne 30. 12. 2020. Izbrani ponudnik v Sklopu 22 se o vloženem zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je dne 11. 1. 2021 sprejel Sklep, s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo v obeh sklopih zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18. 1. 2021, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil dne 22. 1. 2021 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo v Sklopu 15 in v Sklopu 22 označil za nedopustno in jo zavrnil.

Revizijske navedbe vlagatelja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, po tem, ko preveri da so izpolnjeni naslednji pogoji:
- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3, ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. ter 83. člena ZJN-3, če so ta bila določena.

I.

Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v Sklopu 15 zavrnil kot strokovno neustrezno, ker iz nje »ni razvidno, da bi bila ponujena tudi asimetrična-anatomska tibialna komponenta.«.

Vlagatelj zatrjuje, da je v prospektu, priloženem v svoji ponudbi, pod pozicijo 1220 jasno označil, da ponuja leve in desne tibialne komponente, torej asimetrične-anatomske (če bi bile simetrične, bi bile univerzalne). S tem v zvezi v zahtevku za revizijo dodatno prilaga še potrdilo proizvajalca z dne 16. 12. 2020. Vlagatelj meni, da bi ga v fazi ocenjevanja ponudbe naročnik lahko zaprosil za pojasnila ali dodatne vzorce, v kolikor ni razvidel ustreznosti ponujenih tibialnih komponent.

Izbrani ponudnik v Sklopu 15 v izjasnitvi o navedbah vlagatelja navaja, da se do vprašanja o tem, kaj iz ponudbe vlagatelja je oz. ni razvidno, ne more opredeljevati, ker mu vpogled vanjo ni bil omogočen, meni pa, da naročnik predloženih dokazil upravičeno ni upošteval, ker niso bila predložena v zahtevanem jeziku in posledično izpolnjevanje izpostavljene tehnične zahteve ni bilo razvidno. Naročnikovo pozivanje ponudnikov na dopolnitev oz. pojasnilo njihove ponudbe je v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnikova pravica in ne dolžnost. Izbrani ponudnik v nadaljevanju zatrjuje še druge pomanjkljivosti, s katerimi naj bi bila obremenjena ponudba vlagatelja, vezane na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, pa jih naročnik v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila ni vključil. Ob sklicevanju na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-182/2020 in 018-183/2020 zatrjuje, da četudi bi se naročnikov edini očitek v obravnavanem sklopu izkazal za neutemeljenega, bo naročnik vlagateljevo ponudbo zakonito izključil na podlagi teh, drugih zatrjevanih pomanjkljivosti. Vlagatelju na podlagi obstoječih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila to naročilo ne bo moglo biti oddano, to pa, v skladu z navedenima odločitvama Državne revizijske komisije, predstavlja zadosten razlog za zavrnitev tega zahtevka za revizijo. Zadosten razlog za zavrnitev zahtevka za revizijo predstavlja že zgolj možnost, da bi naročnik to pomanjkljivost lahko določil v novem postopku, vlagateljeva ponudba pa, če bi v novem postopku oddal enako, ne bi bila dopustna. Vlagatelj si z uspehom v tem postopku ne more izboljšati pravnega položaja, saj pomanjkljivosti v ponudbi, ki se vežejo na tehnične specifikacije, ne bo mogel več odpraviti, zato je obravnavani zahtevek za revizijo potrebno zavrniti.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v Sklopu 15 najprej povzema navedbe izbranega ponudnika glede naročnikove pravice pozivati ponudnike na dopolnitev oz. pojasnilo ponudb ter navedbe v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka v povezavi z odločitvama Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-182/2020 in 018-183/2020. Zatrjuje, da je v delu, ki se nanaša na femoralno komponento, med drugim, zahteval, da morata biti kondila asimetrično oblikovana tako, da je radius lateralnega kondila večji od radiusa medialnega kondila, iz dokumentacije vlagatelja pa nedvoumno izhaja, da so femoralne konture vedno enake v AP in ML dimenziji, zaradi česar navedena zahteva ni izpolnjena.

V zvezi z opisano pomanjkljivostjo, vezano na zahtevo za femoralni del endoproteze, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni izpostavil (izpostavil je (le) pomanjkljivost, vezano na zahteve za tibialni del endoproteze). Ker vlagatelj v postopku pravnega varstva po tem, ko naročnik že odloči o njegovem zahtevku za revizijo, praviloma ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN), tudi naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne sme navajati novih razlogov za utemeljitev svoje odločitve o (ne)oddaji javnega naročila vlagatelju, ki jih ni navedel že v sami izpodbijani odločitvi, saj bi bil vlagatelj s tem onemogočen v možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva. Navedeno pomeni, da argumentov, ki jih je naročnik v zvezi s pomanjkljivostjo, vezano na zahteve za femoralni del endoproteze, prvič navedel šele v odločitvi o zahtevku za revizijo, pri odločanju o zahtevku za revizijo ni mogoče upoštevati.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo sicer opredelil, a šele po poteku za to določenega roka. Skladno s prvo povedjo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena ZPVPJN opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, ne sme pa navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Po vpogledu na portal eRevizija Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bila vlagatelju odločitev o zahtevku za revizijo vročena dne 12. 1. 2021 (prim. zadnji stavek četrtega odstavka 13.a člena ZPVPJN, v skladu s katerim šteje informacija ali dokument za vročenega z dnem objave na portalu eRevizija), vlagatelj pa je opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo na portal eRevizija vložil dne 22. 1. 2021. V skladu s pravili o računanju rokov iz drugega odstavka 111. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se skladno s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku, je začel rok za opredelitev vlagatelja do navedb naročnika teči dne 13. 1. 2021, iztekel pa se je dne 15. 1. 2021. Ker je vlagatelj opredelitev do navedb naročnika v zahtevku za revizijo na portal eRevizija vložil dne 22. 1. 2021, kar je po izteku roka iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN (tj. po preteku treh delovnih dni), je njegova opredelitev prepozna, Državna revizijska komisija pa navedb v njej zato ni upoštevala.

Naročnik opiše predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, ob upoštevanju določb 68. člena ZJN-3, s katerimi opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. V obravnavanem primeru je naročnik tehnične specifikacije predmeta javnega naročila določil v dokumentu Splošne in strokovne zahteve naročnika – popravek (zadnji, s tehničnimi zahtevami povezan popravek je bil na Portalu javnih objavljen dne 1. 10. 2020, št. objave JN004957/2020-K03; v nadaljevanju: Splošne in strokovne zahteve). V Sklopu 15 je naročnik zahteve glede kolenske totalne endoproteze v delu, ki se nanaša na »TIBIJALNI DEL« določil:

»[…] Ponudi naj se tudi varianta z asimetrično – anatomsko tibialno komponento in domala enakimi lastnostmi. […]«.

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja v relevantnem delu in ugotavlja, da je v Sklopu 15, v poziciji 1220 »tibialna komponenta anatomska« ponudil tibialne komponente v levi in desni obliki (dokument 845080110-049-20_004 in katalog proizvajalca ponujene tibialne komponente stran 26 oz. stran 20, oznaka naročnika). Da navedeno pomeni, da vlagatelj ponuja asimetrične tibialne komponente (sicer bi bile univerzalne, simetrične) vlagatelj dodatno dokazuje še z izjavo proizvajalca. Državna revizijska komisija sledi prepričljivim vlagateljevim navedbam ter mu, ob vsebini predložene ponudbe ter upoštevaje, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ne nasprotuje oz. se sploh ne opredeli niti do vlagateljevih navedb, da opis o levi in desni obliki v katalogu pomeni, da gre za asimetrične tibialne komponentne niti do vsebine izjave proizvajalca, pritrjuje, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je ugotovil, da izpolnjevanje sporne zahteve v Sklopu 15 iz njegove ponudbe ni razvidno. Nadaljnje navedbe strank v zvezi s pozivanjem naročnika na pojasnilo ponudbe so glede na ugotovljeno brezpredmetne.

V zvezi z navedbami izbranega ponudnika o tem, da predmet, ki ga vlagatelj ponuja v Sklopu 15, ne izpolnjuje še nekaterih (drugih) tehničnih zahtev, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik teh pomanjkljivosti v odločitvi o oddaji naročila ni navedel (prim. prvo alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero je dolžan naročnik razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, navesti v odločitvi o oddaji naročila), zato navedb o pomanjkljivostih v ponudbi vlagatelja, ki jih zatrjuje izbrani ponudnik, ni obravnavala. Zatrjevanje izbranega ponudnika, da naj bi Državna revizijska komisija, predstavljeni zakonski določbi navkljub, v zadevah št. 018-182/2020 in 018-183/2020 ravnala drugače, je neutemeljeno, saj iz navedenih odločitev to ne izhaja. Državna revizijska komisija je v sklicevanih zadevah, tako kot v obravnavani, presojala pravilnost naročnikovih ravnanj le v povezavi z razlogi, ki jih je za zavrnitev ponudbe ponudnikov takratni naročnik navedel v odločitvi o priznanju sposobnosti.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo v Sklopu 15 zavrnil, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v Sklopu 15 ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot za Sklop 15 izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 12. 2020.

Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila v Sklopu 15 se postopek oddaje javnega naročila vrne v fazo pregleda in ocenjevanja ponudb. Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika, z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

V zvezi z delom vlagateljevega pravovarstvenega predloga, da Državna revizijska komisija spremeni odločitev o oddaji naročila za Sklop 15 v njegovo korist, Državna revizijska komisija pojasnjuje, da postopek oddaje javnega naročila izvaja in v njem odloča naročnik, Državna revizijska komisija pa ima v reviziji postopkov javnega naročanja pri odločanju o zahtevku za revizijo v skladu z 39. členom ZPVPJN zgolj kasatorična pooblastila (in ne reformatoričnih pooblastil). To pomeni, da lahko naročnikova ravnanja v primeru ugotovljenih kršitev (le) razveljavi, ne more pa namesto naročnika sprejemati odločitev v postopku oddaje javnega naročila (ta odločitev še vedno ostaja v pristojnosti naročnika).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

II.

Iz odločitve o oddaji naročila izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo v Sklopu 22 zavrnil kot strokovno neustrezno, ker »polietilenski vložek endoproteze nima centralnega stabilizatorja za polietilen na tibialno komponento – ni rotating mobile bearing; vstavitev talarne komponente zahteva preobsežno resekcijo površine talusa.«.

Vlagatelj zatrjuje, da naročnik zahteve glede centralnega stabilizatorja v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni določil; da ponujeni polietilenski vložek izpolnjuje vse naročnikove zahteve; da je iz priloženega prospekta razvidno, da je ponujena proteza rotating mobile bearing; da je očitek o potrebni preobsežni resekciji površine talusa subjektiven, koncept vgradnje ponujene proteze pa temelji na mini invazivni tehniki.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo v Sklopu 22 navaja, da ima ponujena proteza vlagatelja navadni mobile bearing dizajn (katalog proizvajalca, stran 2), in ne zahtevanega rotating mobile bearing dizajna, tj. dodatnega polkrožnega stabilizatorja, ki se usede v ustrezno odprtino na kovinski tibialni komponenti. Naročnik za lažjo predstavo prilaga kirurške tehnike endoproteze izbranega ponudnika in vlagatelja, s katerima prikazuje razlike v obeh dizajnih. Glede potrebne resekcije površine talusa navaja, da je minimalna resekcija bistvenega pomena za ohranitev strukture kosti in dolgoročno preživetje talarne komponente endoproteze pri pacientih in da zahtevana odstranitev 1/3 kupole talusa za primerno ležišče s strani vlagatelja ponujene komponente presega kriterij minimalne resekcije talusa.

Vlagateljeva opredelitev do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo je bila, glede na šesti odstavek 29. člena ZPVPJN, prepozna, zato Državna revizijska komisija navedb v njej ni upoštevala (ugotovitve o navedenem je Državna revizijska komisija zapisala že v šestem odstavku I. točke te obrazložitve in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje).

V dokumentu Splošne in strokovne zahteve je naročnik v Sklopu 22 glede endoproteze gležnja določil:

»[…]

2) Polietilenski vložek naj bo oblikovan tako, da omogoča rotacijo v sklopu s tibialno komponento (angl. rotating mobile bearing) in naj bo kongruenten s talarno komponento.
3) Implantat naj bo namenjen vgraditvi po principu preplastitve sklepa, z minimalno resekcijo subhondralne kostnine na mestu platoja tibije in kupole talusa.

[…]«

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo vlagatelja v relevantnem delu in ugotavlja, da je v Sklopu 22, v poziciji 1870, 1880 in 1890 ponudil »tibialno komponento«, »talarno komponento« in »vložek PE« (dokument 845080110-049-20_004), ponudbi pa priložil tudi katalog proizvajalca ponujene endoproteze gležnja in se skliceval na stran 19, iz katere izhajajo podatki o velikosti/višini posameznih ponujenih vsadkov v pozicijah 1870, 1880 in 1890.

V zvezi z očitkom naročnika, da ponujena endoproteza gležnja ne izpolnjuje zahteve, da je »rotating mobile bearing«, vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je zahtevana lastnost izpolnjena in se s tem v zvezi sklicuje na katalog iz ponudbe.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala v več svojih odločitvah (npr. v zadevah št. 018-009/2017, 018-062/2019), je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju pravno relevantnih dejstev in dokazov (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN) ter da je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika (trditveno breme), predlagati pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti (dokazno breme). Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora vlagatelj, da bi z zahtevkom za revizijo uspel, kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Ker se vlagatelj v zahtevku za revizijo v zvezi z izkazanim izpolnjevanjem sporne zahteve glede lastnosti »rotating mobile bearing« zgolj pavšalno sklicuje na katalog, predložen v ponudbi (»Ponujena proteza je rotating mobile bearing, kar je jasno razvidno iz priloženega prospekta v oddani ponudbi.«), ne navaja pa, iz katerega dela kataloga oz. iz katerega dela besedila kataloga (med drugim na strani 19) naj bi izpolnjevanje sporne zahteve izhajalo niti ne predloži drugih dokazov, ki bi izkazali nepravilnost naročnikovega zaključka o vlagateljevem neizpolnjevanju sporne zahteve, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil. V posledici navedenega, Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam o kršitvah naročnika, ko je ugotovil pomanjkljivost v tistem delu ponudbe vlagatelja, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (neskladnost ponujenega predmeta z zahtevo glede »rotating mobile bearing«) ni mogla slediti.

Državna revizijska komisija v nadaljevanju vsebinsko ni presojala vlagateljevih navedb o neobstoju (posebne, ločene) zahteve glede centralnega stabilizatorja in navedb o subjektivnosti naročnikove presoje glede minimalne resekcije površine talusa. Presoja teh navedb in ugotovitev njihove morebitne utemeljenosti namreč ne bi več mogla vplivati na vsebinsko drugačno ugotovitev Državne revizijske komisije (tj. da je vlagatelj ni uspel izkazati naročnikove kršitve ob ugotovitvi neskladnosti njegove ponudbe s tehnično zahtevo glede »rotating mobile bearing«, posledično pa tudi ne kršitve pri zavrnitvi njegove ponudbe), niti ne bi v ničemer izboljšala vlagateljevega pravnega položaja.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 89. člena ZJN-3 v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo v Sklopu 22 zavrnil, zato je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN vlagateljev zahtevek za revizijo v Sklopu 22 zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

III.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva (vplačano takso) v višini 6.917,24 EUR (5.712,74 EUR za Sklop 15 in 1.204,50 EUR za Sklop 22).

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo v Sklopu 15 ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN, kot potreben in opredeljeno naveden strošek priznala strošek plačane takse za zahtevek za revizijo za Sklop 15 v višini 5.712,74 EUR, ki ga mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo v Sklopu 22 ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v Sklopu 22 zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

IV.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o navedbah vlagatelja, zahteval tudi izbrani ponudnik v Sklopu 15. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, 11. 2. 2021



Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana
- J.S. EVRO-MEDICAL COMPANY d.o.o., Jarnikova ulica 7, 2000 Maribor
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana
- PRO MEDENS d.o.o., Partizanska cesta 123B, 6210 Sežana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu