018-001/2021 Splošna bolnišnica Dr. Franca Derganca

Številka: 018-001/2021-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev pranja perila ter najema čistih inkontinenčnih podlog za večkratno uporabo«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil ponudnik Salesianer Miettex Periteks, negovanje in izposoja tekstila, d.o.o., Blatnica 2, 1236 Trzin, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 1. 2021

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 22. 9. 2020 objavil na Portalu javnih naročil pod številko objave JN005836/2020-B01, dne 23. 9. 2020 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod številko objave 2020/S 185-447017.

Dne 18. 11. 2020 je naročnik sprejel Odločitev o izidu javnega naročila, iz katere je razvidno, da je predmetno javno naročilo oddal ponudniku PRALNICA PLAT, pralništvo in storitve, d.o.o., Ferrarska ulica 12, 6000 Koper - Capodistria (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), vlagateljeva ponudba pa se je glede na merilo uvrstila na tretje mesto. Odločitev o izidu javnega naročila je bila dne 18. 11. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil pod številko objave JN005836/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.
Zoper navedeno odločitev naročnika je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 27. 11. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka. Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, (1) da sta najugodnejši oz. izbrani ponudnik in drugi najugodnejši ponudnik sklenila protikonkurenčni dogovor, s katerim sta zmanjšala svoje stroške, potrebne za zagotavljanje rezervnih kapacitet, in tako oddala ponudbi, ki sta nižji od ponudb preostalih dveh ponudnikov na trgu, ter (2) da je najugodnejši ponudnik predložil referenco, ki je očitno neustrezna in prirejena za potrebe predmetnega javnega naročila.
V zvezi s prvim očitkom vlagatelj navaja, da je naročnik v dokumentciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ima ponudnik dovolj velike rezervne kapacitete na drugi lokaciji ali podpisano pogodbo s podizvajalcem za primer višje sile. Vlagatelj pojasnjuje, da je vpogledal v ponudbo izbranega ponudnika, vendar ni mogel pridobiti dokaza, povezanega z izpolnjevanjem zahteve po obstoju rezervne kapacitete, saj so vsi ti dokumenti označeni z oznako poslovna skrivnost. Na podlagi informacij in poznavanja trga pa vlagatelj utemeljeno domneva, da sta izbrani ponudnik in drugi najugodnejši ponudnik sklenila poseben dogovor, s katerim sta se zavezala, da bosta v več javnih naročilih (zagotovo in očitno pa v konkretnem) drug drugemu brezplačno zagotavljala rezervne kapacitete na drugi lokaciji, in s tem posredno ali neposredno določala prodajno ceno v predmetnem postopku javnega naročila, kar predstavlja kršitev 6. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 s sprem.; v nadaljevanju: ZPOmK-1). Na rezervni lokaciji je potrebno zagotavljati higienske standarde RAL GZ 992 in standarde kvalitete ISO, ki pa jih v Sloveniji glede na stanje trga lahko izpolnjujejo zgolj trije ponudniki, ki so tudi trije najugodnejši ponudniki v konkretnem primeru. Najugodnejši in drugi najugodnejši ponudnik sta rezervne lokacije tako lahko zagotavljala samo drug pri drugem in nikjer drugje. Navedeno pomeni, da oba omenjena ponudnika nista bila obvezana skleniti posebne pogodbe s podizvajalcem, ki bi proti plačilu zagotavljal rezervne kapacitete za izvajanje storitev, s čimer sta znižala ceno v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. V danem primeru je bil cilj sklenitve dogovora, po katerem se zagotavljajo rezervne kapacitete, izključitev oz. omejitev konkurence med samimi konkurenti na trgu, saj sta dva konkurenta s sodelovanjem lahko uspešno, vendar protizakonito, izključila tretjega konkurenta, ki upoštevajoč pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ni mogel ponuditi cene, ki bi lahko konkurirala ponudbeni ceni izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika. Takšno ravnanje pa je izrecno prepovedano s točko č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Vlagatelj predlaga, naj naročnik razišče, kako točno in pod kakšnimi pogoji si je izbrani ponudnik zagotovil rezervne kapacitete, ter ponudbo izbranega ponudnika zavrne kot nedopustno zaradi obstoja razlogov za izključitev.
V zvezi z drugim očitkom vlagatelj navaja, da je naročnik v dokumentciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitev najmanj dveh referenc, s katerimi ponudnik dokazuje, da je najmanj eno leto v zadnjih treh letih izvajal storitve najema inkontinenčnih podlog v zdravstvenih/socialno-varstvenih zavodih ali hotelih z efektivno mesečno količinsko kapaciteto vsaj 500 kosov. Vlagatelj dalje pojasnjuje, da je izbrani ponudnik kot izpolnjevanje opisanega pogoja v ESPD obrazcu navedel, da v obdobju od 1. 1. 2019 do 1. 1. 2022 zagotavlja pranje in najem inkontinenčnih podlog družbama Maistra d.d. in Jadran d.d. v obsegu 500 kosov na mesec. Navedeni družbi imata v lasti ali upravljanju 5 oz. 13 hotelov, ki so namenjeni turizmu, nobeden od teh hotelov pa se ne ukvarja z zdraviliškim turizmom ali privabljanjem gostov, ki bi potrebovali inkontinenčne podloge, zato vlagatelj meni, da sporna referenca ni ustrezna. Po vlagateljevi oceni izbrani ponudnik ni na dovoljšen način dokazal, da je v preteklosti izvajal najem inkontinenčnih podlog, saj bi moral izvajati najeme predvsem v bolnišnicah ali turistično zdravstvenih ustanovah, zato vlagatelj naročniku predlaga, naj izbranega ponudnika pozove k predložitvi dokazil v zvezi z navedbami v ESPD obrazcu. Vlagatelj še dodaja, da je pridobil razpisno dokumentacijo družbe Maistra d.d. iz novembra 2019 v hrvaškem jeziku, iz katere je razvidno, da inkontinenčne podloge niso bile predmet javnega razpisa, pač pa nepremočljive zaščite za vzmetnice, kar pa ni enako.
Dne 1. 12. 2020 je vlagatelj naročniku posredoval še s strani sodnega tolmača za hrvaški jezik prevedeno razpisno dokumentacijo družbe Maistra d.d. iz novembra 2019.
Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 10. 12. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil v vlogi z dne 16. 12. 2020, ki jo je naročnik prejel 17. 12. 2020. Izbrani ponudnik glede prvega revizijskega očitka navaja, da naročnik v konkretnem primeru razloga iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni vključil, kar pomeni, da je ta razlog za izključitev ostal fakultativen, posledično pa naročnik v nobenem primeru ni dolžan ponudnika na podlagi tega razloga izključiti, naročniku pa tudi ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ne glede na vprašanje, ali je v konkretnem primeru očitani razlog nedopustnosti podan ali ne. Izbrani ponudnik dalje še navaja, da vlagatelj za svoj očitek o obstoju protikonkurenčnega sporazuma ne ponudi nobenih konkretnih dokazov, niti ne ponudi nobenega dokaza za svojo trditev, da naj bi izbrani ponudnik in drugouvrščeni ponudnik z medsebojnim dogovorom določala prodajno ceno v predmetnem postopku javnega naročila. Glede drugega revizijskega očitka izbrani ponudnik navaja, da si vlagatelj s tem očitkom, ki ga namenja le izbranemu ponudniku, svojega položaja ne bi mogel izboljšati in zato za svoj zahtevek v tem delu nima pravnega interesa. Kljub navedenemu pa izbrani ponudnik še pojasnjuje, da so tudi za dejavnost hotelov, ki ne izvajajo zdraviliškega turizma, potrebne inkotinenčne podloge za goste, ki to potrebujejo, zaradi česar sta družbi Maistra d.d. in Jadran d.d. tudi z njim sklenili pogodbo.

Naročnik je dne 23. 12. 2020 sprejel Sklep, s katerim je (1) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, (2) zavrnil vlagateljev zahtevek za povračilo stroškov ter (3) zavrnil zahtevek za povračilo stroškov izbranega ponudnika (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo). Naročnik navaja, da je uvodoma preveril izpolnjenost procesnih predpostavk za odločanje po ZPVPJN, pri čemer je ugotovil, da je zahtevek za revizijo pravočasen, ni pa pravočasna dopolnitev zahtevka za revizijo z dne 1. 12. 2020, ki jo je vlagatelj vložil deveti dan po objavi odločitve o oddaji naročila. Naročnik dalje pojasnjuje, da je vlagatelju kljub temu, da ni predložil potrdila o plačilu takse s pravilnim sklicem za predmetni postopek oddaje javnega naročila, priznal izpolnjenost procesne predpostavke iz 8. točke prvega odstavka 15. člena ZPVPJN, pri čemer je upošteval sklep Državne revizijske komisije št. 018-291/2012-3.

Glede vlagateljevega prvega revizijskega očitka naročnik navaja, da dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne vsebuje razloga za izključitev iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, zato obveznost izključitve ne obstaja, vse vlagateljeve navedbe, vezane na ta izključitveni razlog, pa so posledično neutemeljene; tudi če bi se v celoti izkazala njihova utemeljenost, pa še vedno ne bi obstajala naročnikova obveznost izključitve ponudbe izbranega ponudnika. Naročnik dalje navaja, da je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika, zato vlagateljeve navedbe o zakrivanju poslovnih skrivnosti v izbrani ponudbi niso utemeljene. V konkretnem primeru vlagatelj ni izpolnil svojega trditvenega bremena, saj ni določno in substancirano navedel dejstev, ki naj bi izkazovala sklenitev protikonkurenčnega dogovora med izbranim ponudnikom in drugim najugodnejšim ponudnikom, še bolj pa vlagatelj obstoja takega dogovora ni dokazal, saj ni ponudil niti enega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da tak dogovor dejansko obstaja. Ne glede na navedeno pa naročnik še dodaja, da četudi bi obstajal dogovor med izbranim ponudnikom in drugim najugodnejšim ponudnikom o brezplačnem zagotavljanju rezervnih kapacitet na drugi lokaciji in bi bil obstoj takšnega dogovora dokazan, to še ne bi pomenilo kršitve 6. člena ZPOmK-1, niti tak dogovor ni sam po sebi v nasprotju s pravom javnega naročanja. Sporazum, katerega obstoj zatrjuje vlagatelj, bi namreč, če bi obstajal, zgolj zniževal stroške dvema gospodarskima subjektoma pri zagotavljanju rezervnih kapacitet za izvajanje dejavnosti, iz tega pa v ničemer ne izhaja, da bi se na podlagi takega dogovora gospodarska subjekta dogovorila, kakšne cene bosta ponujala v postopkih javnega naročanja. Po naročnikovem mnenju ni nič nepoštenega v tem, da gospodarski subjekt znižuje svoje stroške z optimiziranjem svojega poslovanja. Naročnik še dodaja, da je zatrjevanje vlagatelja o protikonkurenčnem ravnanju neutemeljeno tudi iz razloga, ker ima vsak postopek oddaje javnega naročila svoje pogoje, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, zato nikakršen dogovor takšne narave, kot ga zatrjuje vlagatelj, ne bi mogel že vnaprej izključiti konkurence. Poleg tega konkurenca ni omejena zgolj na slovenski prostor, saj nacionalni trgi v EU niso zaprti. Konkurenca na evropskem trgu za zadevne storitve pa tudi dejansko obstaja, saj je tudi v predmetnem postopku javnega naročanja oddal ponudbo tuj ponudnik, in sicer ponudnik iz Italije.

Glede vlagateljevega drugega revizijskega očitka naročnik navaja, da vlagatelj ob ugotovitvi neutemeljenosti revizijske navedbe o protikonkurenčnem dogovoru med izbranim ponudnikom in drugim uvrščenim ponudnikom ne izkazuje več pravnega interesa za presojo revizijske navedbe o neustreznosti uveljavljanih referenc izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč tudi v primeru ugotovitve utemeljenosti slednje navedbe ne bi mogel doseči svojega izbora v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, temveč v najboljšem primeru izbor druge najugodnejše ponudbe, Državna revizijska komisija pa je tudi že večkrat pojasnila, da pravne koristi ni mogoče izkazati z ugodnejšim položajem v morebitnem drugem postopku. Ne glede na navedeno pa naročnik meni, da je zahtevek za revizijo v tem delu tudi vsebinsko neutemeljen, saj je izbrani ponudnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izkazal točno takšni referenci, kot ju je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval naročnik. Naročnik še opozarja, da referenčne zahteve ni omejil na hotele, ki bi delovali v zdravstveno-rehabilitacijske namene, ki bi se ukvarjali z zdraviliškim turizmom, ki bi privabljali goste, ki potrebujejo inkontinenčne podloge, ali kako drugače; v kolikor pa vlagatelj meni, da je referenčna zahteva postavljena neutemeljeno, bi to moral izpostaviti z opozorilom o nezakonitosti na Portalu javnih naročil ter izpodbijati z vložitvijo zahtevka za revizijo zoper določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik zaključuje, da vlagatelj z ničemer ni dokazal, da referenci Maistra d.d. in Jadran d.d. za najem inkontinenčnih podlog, ki ju uveljavlja izbrani ponudnik, nista ustrezni.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 12. 2020 in 4. 1. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 29. 12. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 30. 12. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in zatrjevane očitke še dodatno utemeljuje.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo. Na tem mestu Državna revizijska komisija glede naročnikovega pomisleka o ustreznem plačilu takse pojasnjuje, da je vlagatelj zahtevku za revizijo resda priložil potrdilo o plačilu takse, iz katerega je razviden napačen sklic, vendar pa gre navedeno napako tudi po oceni Državne revizijske komisije šteti le kot očitno pomoto vlagatelja, ki ni vplivala na izvedbo plačila takse. Kot je namreč ugotovil že naročnik sam, je možno iz drugih podatkov (plačnik, datum plačila, preostale številke sklica) sklepati, da se taksa nanaša na vloženi zahtevek za revizijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila (prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-291/2012 z dne 2. 10. 2012). Pa tudi sicer je vlagatelj vlogi z dne 9. 12. 2020 priložil odgovor Ministrstva za finance, Direktorata za javno računovodstvo, iz katerega izhaja, da je v obravnavanem primeru »plačilo takse pravilno izvršeno in plačano, pri čemer tretji sklop sklica sploh ni obvezen, lahko je poljuben ali pa ga sploh ni«.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je po merilu za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, označil kot dopustno in mu oddal javno naročilo.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek vlagatelja, da bi moral naročnik iz predmetnega postopka oddaje javnega naročila izključiti izbranega ponudnika, ker je ta z drugim najugodnejšim ponudnikom sklenil protikonkurenčni dogovor.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

V skladu s citiranim določilom ZJN-3 mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe ugotoviti tudi, ali pri ponudniku obstajajo izključitveni razlogi. Ti so določeni v 75. členu ZJN-3 in jih je mogoče razdeliti na obligatorne in fakultativne. Obligatorni izključitveni razlogi so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, fakultativni izključitveni razlogi pa so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3.

Točka č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če lahko naročnik upravičeno sklepa, da je gospodarski subjekt z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovor, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco. Šteje se, da je sklepanje naročnika iz prejšnjega stavka upravičeno, če organ, pristojen za varstvo konkurence, na podlagi prijave naročnika v 15 dneh naročniku sporoči, da bo uvedel postopek ugotavljanja kršitve.

Kot je Državna revizijska komisija pojasnila v sklepu št. 018-094/2018 z dne 19. 7. 2018, naročnik fakultativnih izključitvenih razlogov, ki so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3, ni dolžan vključiti v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Kadar naročnik zaradi smiselnosti in potrebnosti vključi fakultativne izključitvene razloge v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, mora pri pregledovanju ponudb ugotoviti, ali pri ponudniku obstajajo ti razlogi in naročila ne sme oddati ponudniku, pri katerem obstajajo takšni razlogi, saj se mora strogo držati pravil, ki jih je določil sam. Naročnik pa lahko v primerih iz č), d) g) in h) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 izključi gospodarski subjekt, ne glede na to, ali je te izključitvene razloge vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. To pomeni, da če izključitveni razlog iz č) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni vključen v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in če naročnik pri pregledu ugotovi, da je pri gospodarskem subjektu podan izpostavljeni izključitveni razlog, je izključitev tega gospodarskega subjekta odvisna od naročnikove presoje. Naročnik se tako lahko (šele ob pregledu ponudb) odloči, da gospodarski subjekt, pri katerem je podan izključitveni razlog iz č) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, izključi iz postopka, lahko pa se tudi odloči, da ga ne izključi in mu odda javno naročilo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in ugotovila, da naročnik razloga za izključitev iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 v obravnavani zadevi ni predvidel. Slednje med strankama tudi ni sporno. To logično pomeni, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nobena naročnikova zaveza, da bo izključil gospodarski subjekt, ki bi bil v položaju iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3.

Dejstvo, da naročnik razloga iz točke č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 ni predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, upoštevaje zgoraj pojasnjeno, sicer ne pomeni nezmožnosti naročnika, da izključi gospodarski subjekt (tu izbranega ponudnika). Vendar je v obravnavanem postopku oddaje javnega naročila očitno, da naročnik izbranega ponudnika ni izključil, temveč je njegovo ponudbo izbral. Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ni mogla ugotoviti naročnikove kršitve ZJN-3. Točka č) šestega odstavka 75. člena ZJN-3 je namreč v primerih, kot je obravnavani, kjer je odločitev o izključitvi ponudnika stvar naročnikovega prostega preudarka oz. njegove diskrecijske pravice, namenjena predvsem varstvu tistega ponudnika, ki bi ga naročnik želel izključiti iz postopka oddaje javnega naročila. Na podlagi omenjene določbe pa ni mogoče nuditi pravnega varstva neizbranemu ponudniku, ki bi želel doseči izključitev izbranega ponudnika, kadar se naročnik za to možnost ne odloči. Z drugimi besedami to pomeni, da v primerih, kadar pravila javnega naročanja naročniku ne nalagajo obveznosti izključitve ponudnika, tudi naročnikove kršitve s tem v zvezi ni mogoče ugotoviti.

Posledično se kot brezpredmetne izkažejo vse vlagateljeve revizijske navedbe glede obstoja protikonkurenčnega dogovora med izbranim ponudnikom in drugim najugodnejšim ponudnikom, zato jih Državna revizijska komisija ni obravnavala. Glede na ugotovljeno tudi izvedba predlaganih dokazov, tj. vpogled v ponudbi izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika glede izpolnjevanja pogoja iz točke 7.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ter zaslišanje izbranega ponudnika in drugega najugodnejšega ponudnika glede izpolnjevanja pogoja iz točke 7.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne bi v ničemer vplivala ali spremenila odločitve Državne revizijske komisije v tem delu, zato je Državna revizijska komisija ta dva dokazna predloga (ki sta bila sicer primarno namenjena naročniku, vendar je Državna revizijska komisija štela, da vlagatelj izvedbo teh dveh dokazov predlaga tudi v revizijskem postopku) zavrnila kot nerelevantna.

Državna revizijska komisija je dalje obravnavala očitek vlagatelja, da je ena od referenc izbranega ponudnika neustrezna.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora vsakdo, ki zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku revizije oddaje javnih naročil, ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj (prim. sklepa Državne revizijske komisije št. 018-059/2020 z dne 18. 5. 2020 in št. 018-102/2020 z dne 17. 7. 2020).

V konkretnem primeru je iz Odločitve o izidu javnega naročila razvidno, da je naročnik presojal dopustnost ponudb, ki so se glede na merilo uvrstile na prvo, drugo in tretje mesto, pri čemer je za vse tri ponudbe ugotovil, da so dopustne, dopustnosti četrte oz. najdražje ponudbe pa ni presojal. Vse tri dopustne ponudbe je naročnik nato razvrstil glede na merilo, in sicer je bila na prvem mestu ponudba izbranega ponudnika, vlagateljeva ponudba pa je zasedla tretje mesto.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo poleg prvega revizijskega očitka, za katerega je bilo že zgoraj ugotovljeno, da je neutemeljen, ne zatrjuje nobenih drugih kršitev, ki naj bi jih naročnik storil v zvezi z ocenjevanjem drugo-uvrščenega ponudnika, temveč navaja le kršitve, ki se nanašajo na ravnanje s ponudbo izbranega ponudnika. Ob dejanskem stanju, kakršno je v obravnavani zadevi (vlagateljeva ponudba je bila uvrščena šele na tretje mesto na ocenjevalni lestvici, vlagatelj pa oceni drugo-uvrščene ponudbe ne nasprotuje), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ni verjetne možnosti, da bi bil vlagatelj izbran kot najugodnejši ponudnik, oz. da si vlagatelj z obravnavo drugega revizijskega očitka svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati. Če bi bila namreč naročnikova odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe razveljavljena, bi se postopek vrnil v fazo ocenjevanja ponudb, pri čemer pa se rezultati ocenjevanja ne bi spremenili tako, da bi se vlagateljeva ponudba izkazala za najugodnejšo, saj bi se ponudba zdaj drugo-uvrščenega ponudnika, glede na edino merilo najnižje cene, v vsakem primeru uvrstila pred vlagateljevo ponudbo. Posledično je vlagatelju v tem delu, tj. glede drugega revizijskega očitka, odpadel pravni interes za vodenje predrevizijskega oz. revizijskega postopka. Takšen zaključek Državne revizijske komisije izhaja ob smiselni uporabi določb 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopku glede tistih vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ni obravnavala vlagateljevih revizijskih navedb glede neustreznosti ene od referenc izbranega ponudnika, niti ni izvedla s temi navedbami povezanih predlaganih dokazov (vpogled v ESPD obrazec, vpogled v spletno stran družb Jadran d.d. in Maistra d.d., pridobitev pogodbe o najemu inkontinenčnih podlog z družbama Jadran d.d. in Maistra d.d., pridobitev naročilnic in računov za izvajanje storitev najema inkontinenčnih podlog med izbranim ponudnikom in družbama Jadran d.d. in Maistra d.d, vpogled v razpisno dokumentacijo družbe Maistra d.d. iz novembra 2019 ter vpogled v Prilogo 1 k temu razpisu), saj obravnava teh navedb in izvedba teh dokazov ne bi v ničemer vplivala ali spremenila odločitve Državne revizijske komisije v tem delu. Posledično Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali je bil overjen prevod listine v hrvaškem jeziku, ki ga je vlagatelj naročniku posredoval z vlogo z dne 1. 12. 2020, predložen pravočasno.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila in s tem povezanih nezakonitosti njegovega ravnanja pri izdaji Odločitve o izidu javnega naročila, zato je na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


PRAVNI POUK:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, 26. 1. 2021



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije






Vročiti:
- SPLOŠNA BOLNIŠNICA DR. FRANCA DERGANCA Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13A, 5290 Šempeter pri Gorici,
- Odvetniška pisarna Fabiani, Petrovič, Jeraj, Rejc d.o.o., Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana,
- Godec Černeka Nemec odvetniška družba, o.p., d.o.o., Železna cesta 14, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.