018-180/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Številka: 018-180/2020-5

SKLEP


Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje in gradnja projekta Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice - etapa 1A« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Garnol d.o.o., Laze 18 A, Kranj, ki jo zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o. Tivolska cesta 50, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28 C, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 12. 2020

ODLOČILA



1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 23. 7. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN004682/2020-B01 in dne 24. 7. 2020 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2020/S 142-348354.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 43016-5/2020-43, z dne 6. 10. 2020, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo skupnim ponudnikom Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.o.o., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana, VGP Drava Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj in CVP d.o.o, Tbilisijska ulica 81, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna in ekonomsko najugodnejša. Naročnik pregleda preostalih treh prejetih ponudb ni opravil.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 16. 10. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Navaja, da je naročnik zahteval od ponudnikov, da ponudbeni predračun predložijo v *.xls datoteki, izbrani ponudnik pa ga je predložil v *.pdf datoteki. Opozarja, da je ponudbeni predračun eden izmed najpomembnejših delov ponudbe, saj je na njegovi podlagi oblikovana ponudbena cena, ki je tudi merilo za izbiro najugodnejše ponudbe. Poleg tega so del ponudbenega predračuna tudi režijski ceniki (ceniki-transport, cenik-materiali, cenik-delovna sila in cenik-oprema), ki so skladno z Vzorcem pogodbe pomembni za nepredvidena dela. Vlagatelj citira določilo prvega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) ter 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in zatrjuje, da opustitev predložitve ponudbenega predračuna v *.xls datoteki terja izločitev ponudbe izbranega ponudnika, naročnik pa je kršil tudi šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ko je izbranega ponudnika v zvezi s tem pozval k dopolnitvi ponudbe. Navaja, da z naročnikovim pozivom ne razpolaga in predlaga, naj mu vpogled v ta dokument dovoli Državna revizijska komisija ter mu dopusti, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni. Opozarja, da v konkretnem primeru tudi ne gre za očitno napako, saj je napaka očitna le, če jo je v objektivnem smislu mogoče zaznati na prvi pogled, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja. V kolikor se namreč naročnik s pravilnim podatkom in s tem pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi napake, ni mogoče zaključiti, da zaradi dopolnitve ali popravka pa roku za oddajo ponudbe ni bila dejansko predlagana nova ponudba. Poleg tega je ponudbeni predračun oziroma njegova vsebina tudi tisti element ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev ponudbe izbranega ponudnika glede na preostale ponudbe. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, naj mu dopusti vpogled v *.xls datoteko ponudbenega predračuna izbranega ponudnika in v vse cene na enoto režijskih stroškov ter mu dovoli, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni. Vlagatelj zatrjuje tudi, da je izbrani ponudnik v zvezi z neblokado računov predložil ESPD obrazec in Obrazec 10 (Izjava 2) za vodilnega partnerja in vse partnerje v ponudbi, vendar pa ni predložil dokazil, da v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb ni imel blokiranih računov na vseh poslovnih računih pri vseh poslovnih bankah, pri katerih ima odprte poslovne račune. Zato je naročnik izbranega ponudnika pozval k predložitvi dodatnih dokazil (vlagatelj opozarja, da mu vpogled tudi v ta poziv ni bil omogočen, zato predlaga Državni revizijski komisiji, naj mu v ta dokument dopusti vpogled ter mu dovoli, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni). Vlagatelj še opozarja, da je pri elektronskem vpogledu ugotovil, da izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z naročnikovim pozivom, saj je za partnerja CVP d.o.o. predložil le izjavo banke UniCredit Banka Slovenija d.d. in ne tudi dokazil za transakcijski račun, ki ga ima od 23. 5. 2011 odprtega pri Sberbank d.d.. Vlagatelj v nadaljevanju navaja vse gospodarske subjekte v ponudbi izbranega ponudnika in pripadajoče osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil ESPD obrazec, Obrazec 4 in Obrazec 5 za vse gospodarske subjekte in navedene osebe, vendar pa za gospodarske subjekte CPV d.o.o., Izvo-R d.o.o., PNZ d.o.o, Hidrosvet d.o.o., Irgo Consulting d.o.o., TK Projekt d.o.o., LUZ d.d., Energetika Ljubljana d.o.o. in za navedene fizične osebe ni predložil tudi potrdil Ministrstva za pravosodje. Opozarja, da je za presojo obstoja izključitvenega razloga nekaznovanosti relevantno stanje na dan poteka roka za oddajo ponudb, pri čemer očita naročniku, da ni preveril pogoja nekaznovanosti na dan poteka roka za nobenega izmed gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika niti za nobeno izmed naštetih oseb. Vlagatelj v nadaljevanju citira referenčne zahteve, ki se nanašajo na Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij. Navaja, da je pri elektronskem vpogledu ugotovil, da so bili prekriti vsi podatki iz Obrazca 7, ki so bili vneseni v rubriko »Izdelovalec načrta gradbenih konstrukcij«. Navaja, da gre za referenco, ki je bila izvedena za javnega naročnika, zato ne bi smela biti označena kot poslovna skrivnost, enako pa velja tudi za Obrazec 8. Vlagatelj tudi v tem delu predlaga, naj mu vpogled v to dokumentacijo dopusti Državna revizijska komisija in mu dovoli, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni. Navaja še, da izbrani ponudnik za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij ni predložil obrazcev (Obrazca 7 in referenčnih potrdil), iz katerih bi bilo razvidno, da je nominiran strokovnjak na referenčnem projektu nastopil v vlogi odgovornega projektanta gradbenega načrta. Prav tako iz obrazcev tudi ne izhaja, da je bil odgovorni projektant gradbenega načrta za vsaj en PGD ali PZI projekt, niti iz njih ne izhaja, da je bil predmet projekta podporni zid, ki je višji od 3 m in daljši od 50 m. Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na delitev del med partnerji in na tehnično in strokovno usposobljenost izbranega ponudnika. Vlagatelj citira referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika (točka 2.9.4 razpisne dokumentacije), navodilo iz točke 2.4.4, ki se nanaša na uporabo zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov ter postavljeno vprašanje in naročnikov odgovor nanj, ki sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 14. 8. 2020. Našteva reference iz ponudbe izbranega ponudnika in zatrjuje, da izbrani ponudnik visokovodni nasip iz prve alineje točke 2.9.4 in betonski visokovodni zid iz tretje alineje točke 2.9.4 izkazuje z dvema različnima referencama partnerja VGP Drava Ptuj d.o.o.. Ker je naročnik dovolil največ tri reference, je izmed predloženih referenc edina (ustrezna) referenca, ki se nanaša tako na kamnito zložbo, kakor na ureditev vodotoka (iz druge in četrte alineje točke 2.9.4) prav tako referenca navedenega partnerja. Reference iz prvega dela točke 2.9.4 torej izkazuje izključno partner, kar pomeni, da vodilni partner v celoti uporablja zmogljivosti drugega gospodarskega subjekta, ki pa v izvedbo ni prevzel pretežnega dela gradnje, drugi del referenčnega pogoja, pa izkazujeta partnerja VGP Drava Ptuj d.o.o. in CVP d.o.o.. Navedeno pomeni, da vodilni partner nima nobene ustrezne reference za gradnjo. Vlagatelj še navaja, da zaradi prikritja podatkov ne razpolaga z informacijo o tem, katera dela je prevzel posamezen gospodarski subjekt (vlagatelj predlaga, naj mu vpogled v ta del ponudbe izbranega ponudnika dovoli Državna revizijska komisija in mu dopusti, da zahtevek za revizijo v petih delovnih dneh od opravljenega vpogleda dopolni ali spremeni). Vlagatelj pojasnjuje naravo referenc (pri čemer se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije) in opozarja, da se lahko ponudnik sklicuje na referenco drugega gospodarskega subjekta le v primeru, če zagotovi, da bo ta subjekt tudi dejansko izvedel posel oziroma del posla, za katerega izkazuje usposobljenost.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 26. 10. 2020, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Navaja, da se tudi vlagatelj strinja, da gre v zvezi s tem, ali je Ponudbeni predračun predložen v *.pdf datoteki ali *.xls datoteki, zgolj za vprašanje oblike, vsebinske nepravilnosti pa vlagatelj ne zatrjuje. Izbrani ponudnik zatrjuje, da s tem, ko je naknadno predložil *.xls datoteko s Ponudbenim predračunom, ki je bil predhodno že predložen v *.pdf datoteki z identično vsebino, ni spreminjal ponudbe v nobenem od elementov iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Vsi podatki, ki so bili predloženi že v ponudbi, so bili v naknadno predloženi *.xls datoteki identični, le zapisani so v drugi obliki. Izbrani ponudnik citira peti odstavek 89. člena ZJN-3 in ugotavlja, da je v obravnavanem primeru bistveno, ali je obstoj elementov ponudbe, ki so zapisani v naknadno predloženi *.xls datoteki, mogoče objektivno preveriti na dan oddaje ponudbe. Odgovor je pritrdilen, saj so podatki v obeh predračunih enaki. Za ponudbo je torej relevantna vsebina Ponudbenega predračuna, ta pa je bil v ponudbi predložen in naročniku znan. Izbrani ponudnik poudarja, da mu naročnik s pozivom ni omogočil nobene spremembe v delu cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV ali ponudbe v okviru meril. Vsi ti elementi so bili že del ponudbe, poleg tega je naročnik kot edino merilo določil najnižjo ceno, pri čemer ni navedel, da bo to ceno pridobil iz *.xls datoteke. Prav tako so neutemeljeni vlagateljevi očitki v delu, ki se nanašajo na vpogled v režijske stroške. Ker ti stroški niso povezani s specifikacijo blaga, ceno na enoto, vrednostjo postavke ali skupno vrednostjo ponudbe, se vlagatelj ni imel pravice seznaniti z njimi. Tudi sicer kalkulativni elementi cen ne predstavljajo cene na enoto, temveč način, kako se cena določi, zaradi česar ne gre za javni podatek. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neblokado računov. Navaja, da je že v ponudbi predložil ustrezna dokazila, na podlagi katerih je izkazal izpolnjevanje pogoja za večji del zahtevanega obdobja. Ker pa je v obravnavanem primeru zadoščala izjava ponudnika (Obrazec 10: Izjava 2), je obveznost izpolnil že v ponudbi. Poleg tega vlagatelj pri vpogledu v njegovo ponudbo očitno ni bil dovolj natančen, saj so v njej vsa potrdila - tudi potrdila za partnerja CVP d.o.o., in sicer za oba njegova računa. Izbrani ponudnik še navaja, da je v ponudbi predložil ESPD, Obrazec 4 in Obrazec 5 za vse gospodarske subjekte in fizične osebe, za določene gospodarske subjekte pa so bila predložena tudi potrdila o nekaznovanju, s čimer je ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami. V zvezi z očitki, ki se nanašajo na reference nominiranega Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij, izbrani ponudnik navaja, da so pavšalni in nimajo podlage v njegovi ponudbi, poleg tega se referenčni posel nanaša na zasebnega naročnika, zato vlagatelj nima pravice, da bi vpogledal vanj, naročnik pa je na podlagi predloženih obrazcev lahko tudi ugotovil, da je referenca skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na delitev del med partnerji in na tehnično in strokovno usposobljenost. Navaja, da je naročnik v točki 2.4 zapisal, da je ponudnik v tem postopku katerakoli fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb. Ker je naročnik partnerje v skupni ponudbi označil z enotnim nazivom »ponudnik«, se navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na uporabo zmogljivosti drugih subjektov, že pojmovno ne nanašajo na partnerje v skupni ponudbi. Navedeno je tudi sicer logično, saj partnerji (v skladu s točko 2.4.2) neomejeno solidarno odgovarjajo naročniku ter prevzemajo vse obveznosti med naročnikom in vodilnim partnerjem. To pomeni, da nastopajo kot celota. Naročnik je v točki 2.9.4 določil, da mora ponudnik izkazati ustrezne reference, pri čemer ni določil nobenih omejitev glede tega, kateri od partnerjev v skupni ponudbi mora izkazati katero od referenc. Navaja še, da je v točki 2.4.4 določeno, da bo naročnik v primeru, če subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti ponudnik, ne izpolnjujejo ustreznih pogojev za sodelovanje ali zanje obstajajo razlogi za izključitev, zahteval zamenjavo takšnih subjektov. Že po naravi stvari torej subjekt, na katerega se sklicuje ponudnik, ne more predstavljati partnerja, saj partnerja ni mogoče zamenjati. Navedenega ne more spremeniti niti naročnikov odgovor, saj se je vprašanje nanašalo na podizvajalce. Naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da bi moral reference izkazati vsak partner v ponudbi, zato ni pomembno, kdo je tisti, ki prevzema pretežni del gradnje. Na navedeno ne vplivajo niti tiste navedbe vlagatelja, ki se nanašajo na deseti odstavek 76. člena ZJN-3 in na določbe 77. člena ZJN-3. Navedene določbe predstavljajo le zakonski okvir, v katerem je mogoče določiti pogoje za sodelovanje, ki so v domeni naročnika. V konkretnem primeru ne gre za izposojo referenc, ampak za reference, ki so izkazane v skladu z razpisno dokumentacijo. Ker je ponudnik v skladu z naročnikovo definicijo izenačen s skupino gospodarskih subjektov, ni pomembno, kateri izmed partnerjev izpolnjuje pogoj. Izbrani ponudnik še navaja, da naročnik tudi ni kršil določb 35. člena ZJN-3, ko vlagatelju ni razkril podatkov, ki se nanašajo na delitev del, saj gre v tem delu za interni dogovor, ki predstavlja poslovno skrivnost.

Naročnik je z dokumentom št. 43016-5/2020-61, z dne 9. 11. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Ponudbeni predračun, iz katerega so razvidne vse cene na enoto in posledično tudi ponudbena cena. Ker pa je bil predložen v formatu datoteke *.pdf in ker je bilo v razpisni dokumentaciji predvideno, da se predloži v *.xls obliki, je izbranega ponudnika pozval zgolj na predložitev (že predloženega dokumenta) v drugem formatu. Ponudbeni predračun izbranega ponudnika, ki je predložen v *.xls obliki datoteke, je po vsebini v celoti enak že v ponudbi predloženemu Ponudbenem predračunu in ne predstavlja spremembe. Nesporno je torej vsebina v ponudbi predloženega Ponudbenega predračuna takšna, kot je bila zahtevana, prav tako so iz ponudbe razvidne vse cene na enoto in na tej osnovi izračunana ponudbena cena, izbrani ponudnik pa je z dopolnitvijo predložil dokument, ki je po vsebini v celoti enak že predloženemu v ponudbi. Naročnik še navaja, da je v konkretnem primeru nesporno, da je očitnost napake (format predloženega ponudbenega predračuna) možno odkriti s pregledom ponudbe oziroma jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled. Naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-141/2018 in 018-004/2020 in ju v relevantnih delih citira. Naročnik še navaja, da je bil vlagatelju omogočen vpogled tako v *.pdf verzijo Ponudbenega predračuna, kot v *.xls verzijo v delih, ki se nanašajo na ceno na enoto oziroma vrednost posamezne postavke in skupno vrednost iz ponudbe, ni pa smel vpogledati tudi v režijske cenike oziroma v strukturo ponudbene cene, saj jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost. Zatrjuje, da gre pri teh cenikih za kalkulativne elemente cen, v katere naročnik ne sme dovoliti vpogleda, če jih ponudnik označi za poslovno skrivnost (naročnik se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije št. 018-100/2005). Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na neblokado računov. Citira poziv, ki ga je v zvezi s tem poslal izbranemu ponudniku in navaja, da je od izbranega ponudnika prejel podatke o neblokadi v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb (obdobje od 14. 3. 2020 do 14. 9. 2020) za naslednje poslovne račune gospodarskih subjektov: 1. Hidrotehnik d.o.o. - Addiko Bank d.d., Nova KBM d.d. in NLB d.d., 2. VGP Drava Ptuj d.o.o. - Delavska hranilnica d.d., Nova KBM d.d. in SKB d.d in 3. CVP d.o.o. - UniCredit Banka Slovenije d.d. in Sberbank d.d.. Navaja še, da je v postopku pregleda in ocenjevanja izbrane ponudbe (na dan poteka roka za oddajo ponudb) skrbno preveril obstoj in vsebino vseh podatkov v ponudbi, vključno tistih, ki se nanašajo na vprašanje nekaznovanosti gospodarskih subjektov, ki v kakršnikoli vlogi sodelujejo v izbrani ponudbi in oseb, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa teh gospodarskih subjektov ali ki imajo pooblastilo za njihovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njih. V zvezi s tem je od ponudnikov zahteval izpolnjen in podpisan obrazec ESPD ter izpolnjena in podpisana pooblastila za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za gospodarski subjekt in fizične osebe. Kot navaja tudi vlagatelj, je izbrani ponudnik v ponudbi predložil zahtevane dokumente za vse gospodarske subjekte in fizične osebe. Naročnik pojasnjuje, da je z Ministrstvom za pravosodje sklenil dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij pri posredovanju in uporabi podatkov iz kazenske evidence, in navaja, da je v zvezi s tem pridobil podatke za naslednje gospodarske družbe in fizične osebe, ki izkazujejo stanje na dan 14. 9. 2020: 1. Hidrotehnik d.o.o. (V.J., D.N. in M.G.), 2. VGP Drava Ptuj d.o.o. (B.R.), 3. CVP d.o.o. (R.K. in Z.C.), 4. Izvo-R d.o.o. (H.G., R.F. in M.Z.), 5. PNZ d.o.o. (A.J.), 6. Hidrosvet d.o.o. (B.S.), 7. Irgo Consulting d.o.o. (V.V., V.J. in S.V.), 8. TK Projekt d.o.o. (M.M. in J.M.), 9. LUZ d.d. (T.P., M.L., T.B., K.J. in F.J.), 10. Energetika Ljubljana d.o.o. (S.L.), 11. GEO2 d.o.o. (L.D. in T.I.) in 12. Avgusta d.o.o. (S.Z., G.Z. in B.K.). Naročnik še navaja, da gre pri referenci kadra za referenco zasebnega referenčnega naročnika, v katero ne sme dovoliti vpogleda, če jo ponudnik označi za poslovno skrivnost (naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-084/2020, 018-120/2020 in 018-216/2015). Naročnik še navaja, da gre pri predloženih referenčnih potrdilih Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij za isti referenčni posel - eno potrdilo je izpolnjeno, vendar s strani referenčnega naročnika ni potrjeno (Obrazec 8: Referenčno potrdilo), iz drugega potrdila, ki je tudi podpisano, pa so razvidni vsi podatki, ki so zahtevani v okviru Obrazca 8. Poleg tega vsebuje tudi navedbo, da je bilo delo opravljeno strokovno in kvalitetno ter v skladu s predpisi stroke in v pogodbeno dogovorjenem roku. Naročnik opozarja, da so lahko ponudniki predložili tudi drug obrazec referenčnega potrdila, v kolikor so iz njega razvidni vsi podatki, ki so bili zahtevani v okviru Obrazca 8. Navaja še, da mu je referenčni naročnik te podatke potrdil tudi po izvedeni preverbi, za podkrepitev navedb pa je posredoval še Načrt gradbenih konstrukcij. Naročnik še navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij predložil vse obrazce, ki so bili zahtevani, in sicer ESPD, Obrazec 7 in z razpisno dokumentacijo dopuščen drug obrazec referenčnega potrdila, iz katerega so razvidni vsi podatki, ki so zahtevani v okviru Obrazca 8. Naročnik zatrjuje, da so neutemeljeni tudi očitki, ki se nanašajo na delitev del med partnerji in na reference partnerjev. Navaja, da je partner v skupni ponudbi izbranega ponudnika (VGP Drava Ptuj d.o.o.) predviden za izvedbo del, za katera izkazuje tehnično usposobljenost oziroma bo tudi naveden partner izvajal storitve razpisane gradnje, in to ne zgolj v neznatnem deležu. Iz Obrazca 7 je razvidno, da bodo vsi trije partnerji izvajali dejavnost gradbeništva, vsi trije partnerji pa so predložili tudi reference za gradnjo. Navaja, da je v točki 2.9.4. določil devet pogojev, ki se nanašajo na tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik citira referenčne pogoje, ki se nanašajo na ponudnika in referenčne zahteve, ki se nanašajo na podizvajalce, definiciji ponudnika in podizvajalca ter točki 2.4.1 (Samostojna ponudba) in 2.4.3 (Ponudba s podizvajalci). Zatrjuje, da je iz navedenih delov razpisne dokumentacije razvidno, da razlikuje med ponudnikom (ki je en gospodarski subjekt ali skupina gospodarskih subjektov) in podizvajalcem. Naročnik v zvezi s tem citira postavljeno vprašanje enega izmed ponudnikov in njegov odgovor nanj, ter navaja, da je s svojim odgovorom pritrdil razumevanju zastavljalca vprašanja, in sicer, da ne prepoveduje sklicevanja na reference drugih subjektov (podizvajalcev). Dodatno je prepovedal, da lahko referenco izkaže drug subjekt, ki ni vključen v ponudbo in ne bo sodeloval pri izvedbi razpisanega javnega naročila. Takšno razlikovanje je bistveno predvsem zato, ker partnerji v odnosu do naročnika predstavljajo eno pogodbeno stranko, znotraj katere je vsak izmed njih neomejeno solidarno odgovoren za pravilno izvedbo celotnega predmeta, kar vključuje tudi delo drugih subjektov, ki sodelujejo pri izvedbi. Naročnik se sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-176/2009, 018-042/2015 in ju povzema v relevantnih delih. Zatrjuje še, da v razpisni dokumentaciji ni postavil zahteve, da mora vsak partner v skupni ponudbi izkazati reference, ki so del referenčnega pogoja. Prav tako ni navedel zahtev, s katerimi bi skupno izkazovanje referenčnih zahtev omejil na način, da mora subjekt, ki referenco daje, izvesti vsa dela, da mora referenco izkazati tisti subjekt, ki bo izvedel pretežni del posla ali da mora subjekt, ki predloži referenco, izvesti določen odstotek del. Navedba iz Obrazca 7, ki se nanaša na podatek o tem, kdo bo tisti, ki bo prevzel celotno ali pretežni del gradnje, pa je služila za preverbo izpolnjevanja pogoja za vodjo del v delu, ki se nanaša na raven izobrazbe v skladu z Gradbenim zakonom. Naročnik se ob navedenem strinja z izbranim ponudnikom, da je nepomembno, kdo je tisti partner, ki prevzema pretežni del gradnje, saj posebne zahteve v zvezi s tem (z izjemo kadrovskih zahtev) v razpisni dokumentaciji ni. Naročnik navaja še, da bi takšna interpretacija zahtev, kot jo podaja vlagatelj, pomenila naknadno spreminjanje pogoja razpisne dokumentacije, kar ni dopustno (naročnik se v zvezi s tem sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-252/2015, 018-180/2019 in 018-267/2015). Navaja še, da gre v zvezi z vlagateljevo zahtevo, da se mu omogoči vpogled v deleže prevzetih del s strani partnerjev in podizvajalcev, za podatke, v katere ne sme dovoliti vpogleda, saj jih je izbrani ponudnik označil kot poslovno skrivnost (naročnik se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-084/2020, 018-213/2016, 018-278/2013 in 018-110/2015). Poleg tega je vpogled za uveljavljanje pravnega varstva tudi sicer nepotreben, saj glede delitve del ni postavil nobenih zahtev.

Vlagatelj se je z vlogo, z dne 13. 11. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Zatrjuje, da ne držijo naročnikove navedbe o tem, da so podatki, navedeni v Ponudbenem predračunu, razvidni že iz same ponudbe, saj iz ponudbe niso razvidni podatki Ponudbenega predračuna v *.xls datoteki, kot je bilo zahtevano. Ne gre le za format dokumenta, temveč za dva različna dokumenta - en je predložen v *.pdf datoteki, drugi (v *. xls datoteki) pa v ponudbi ni bil predložen. Izbrani ponudnik tako ni predložil že v ponudbi vsebinsko pravilnega in celovito izpolnjenega obrazca Ponudbeni predračun, saj ga ni predložil skladno z izrecno naročnikovo zahtevo. Zato so brezpredmetne naročnikove navedbe o tem, da so spremembe onemogočene zaradi zaklenjenih celic in da v *.pdf datoteki, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni bilo napak. Naročnik se je prvič seznanil z vsebino Ponudbenega predračuna šele s predložitvijo *.xls datoteke, poleg tega je šele takrat lahko preveril, ali je izbrani ponudnik njegovo vsebino spreminjal. Vlagatelj še opozarja, da se očitnost in seznanitev z napako ne presoja na podlagi dopolnitve, ampak ob odkritju napake. Navaja, da je razlikovanje med obema dokumentoma definitivno mogoče. Če naročniki zahtevajo oba dokumenta, pogosto navedejo, kateri ima prednost v primeru neskladja, saj do odstopanj lahko pride tudi, če se na primer po tiskanju *.xls datoteke in pretvorbi v *.pdf zadnji hip spremeni *.xls datoteka. Vlagatelj še navaja, da Ponudbeni predračun ni obrazec (vlagatelj našteva, kateri dokumenti sestavljajo dokumentacijo), zato je naročnikova navedba o tem, da je dopustil, da ponudniki lahko predložijo tudi po vsebini enake obrazce, irelevantna. Poleg tega navedena pomanjkljivost ni očitna napaka, saj brez dopolnitve ponudbe naročnik ne more vedeti, kakšna je vsebina *.xls datoteke. Vlagatelj še navaja, da šesti odstavek 89. člena ZJN-3 ne govori o tem, da zaradi popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana spremenjena ponudba, ampak o tem, da zaradi popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba, zato so naročnikove navedbe o tem, da se *.pdf datoteka ni razlikovala od *.xls datoteke, brezpredmetne. Zatrjuje, da zadeva št. 018-141/2018 ni primerljiva z obravnavano situacijo, saj je takratni naročnik zahteval predložitev dokumenta v Excel dokumentu in ne v *.xls datoteki. Neprimerljiva je tudi zadeva 018-004/2020, v kateri takrat izbrani ponudnik ni vpisal seštevka že v ponudbi ponujene prodajne cene ure in DDV. Vlagatelj ponovno navaja, da režijski ceniki ne pomenijo podatka o strukturi cene, temveč so podlaga za obračun nepredvidenih del. Vlagatelj še navaja, da mu je naročnik na vpogledu posredoval na nekaterih mestih prikrita potrdila bank, pri čemer pa ni bilo tudi potrdila Sberbank d.d. za gospodarski subjekt CVP d.o.o.. Vlagatelj tudi vztraja, da naročnik ni preveril izključitvenega razloga nekaznovanosti na dan 14. 9. 2020 za nobenega izmed gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika niti za nobeno izmed oseb, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor. Vlagatelj nadalje navaja, da vztraja tudi pri tistih očitkih, ki se nanašajo na kršitve pravice do vpogleda, saj meni, da pri sporni kadrovski referenci ne gre za zasebno referenco. Vlagatelj ponovno opozarja, da je izbrani ponudnik sicer res predložil drug obrazec, vendar na tem obrazcu, ki ga je podpisal referenčni naročnik, ni podatkov o vlogi nominiranega Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij na referenčnem poslu, o vrsti projekta (PGD ali PZI), o tem, ali gre sploh za podporni zid ter o njegovi višini in dolžini, prav tako ni navedbe o tem, da je bilo delo opravljeno v dogovorjeni kvaliteti, količini in predvidenem roku. Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na delitev del in tehnično in strokovno usposobljenost in ponavlja navedbe iz zahtevka za revizijo. Opozarja še, da naročnik v razpisni dokumentaciji jasno razlikuje med samostojno ponudbo in skupno ponudbo in prav tako pri vseh pogojih loči med ponudnikom, vodilnim partnerjem in vsemi partnerji, navedel pa je tudi, da gospodarski subjekt lahko uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov tudi za sestavo te vloge.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna oziroma bi morala biti izločena: 1. ker izbrani ponudnik Ponudbenega predračuna ni predložil v zahtevani *.xls datoteki, temveč v *.pdf datoteki, naročnik pa je izbranega ponudnika v zvezi s tem nezakonito pozval k dopolnitvi ponudbe, 2. ker izbrani ponudnik za enega izmed svojih partnerjev (za družbo CPV d.o.o.) po naročnikovem pozivu ni predložil dokazila o neblokadi računa, ki ga ima odprtega pri Sberbank d.d., 3. ker naročnik ni preveril potrdil o nekaznovanosti za vse relevantne pravne in fizične osebe na dan poteka roka za oddajo ponudb, 4. ker s strani izbranega ponudnika predložena referenca za osebo, ki je imenovana na funkcijo Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij, ni skladna z vsemi zahtevami iz razpisne dokumentacije in 5. ker sta reference, ki so skladne z naročnikovimi zahtevami, izkazala partnerja izbranega ponudnika, ki pa ne bosta prevzela pretežnega dela razpisane gradnje, saj bo pretežni del gradnje prevzel vodilni partner.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi kršitev pravice do vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika (in s tem v zvezi zahteva vpogled tudi v komunikacijo med naročnikom in izbranim ponudnikom). Državna revizijska komisija pojasnjuje, da v obravnavani zadevi ni presojala, ali bi moral naročnik vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Državna revizijska komisija je namreč ob upoštevanju, da ima vlagatelj v postopku pravnega varstva primarno interes, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila (prim. druga alinea prvega odstavka 28. člena ZPVPJN in druga alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), ne pa, da vpogleda v dokumentacijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-275/2014, 018-110/2015, 018-78/2016, 018-232/2017, 018-68/2018, 018-101/2019) in ob upoštevanju načela hitrosti (9. člen ZPVPJN), kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa, sama vpogledala tako v korespondenco naročnika, kakor tudi v ponudbo izbranega ponudnika oziroma v s strani izbranega ponudnika naknadno predložene dokumente. Državna revizijska komisija je vpogledala v naročnikov dopis, s katerim je izbranega ponudnika dne 28. 9. 2020 pozval k dopolnitvi ponudbe (ter v odgovor izbranega ponudnika v zvezi s tem) in v naslednjo dokumentacijo izbranega ponudnika: *.pdf in *.xls verzijo Ponudbenega predračuna, režijske cenike, potrdila vseh poslovnih bank za vse tri partnerje izbranega ponudnika, dokumente, ki se nanašajo na referenco nominiranega Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij in v Sporazum o skupnem nastopanju in predložitvi skupne ponudbe, ki so ga dne 11. 8. 2020 sklenili vsi trije partnerji izbranega ponudnika. Prav tako je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v vsa potrdila o nekaznovanosti, ki jih je naročnik (tekom pregleda ponudbe izbranega ponudnika) pridobil od Ministrstva za pravosodje. Takšna odločitev je skladna z dosedanjo prakso Državne revizijske komisije in s prakso Sodišča ES (kot izhaja iz zadeve C-450/06; Varec SA proti Državi Belgiji) in je namenjena zagotavljanju učinkovitega pravnega varstva ponudnikom.

Revizijske navedbe, ki se nanašajo na nedopustnost ponudbe, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe tudi izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

Vlagatelj najprej očita naročniku, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna zato, ker Ponudbenega predračuna ni predložil v zahtevani *.xls datoteki, temveč v *.pdf datoteki, naročnik pa ga je nato nezakonito pozval, naj Ponudbeni predračun predloži še v *.xls datoteki.

Naročnik je v točki 2.22 Navodila za izdelavo ponudbe (Vsebina ponudbene dokumentacije) v 24 točkah navedel dokumente, ki so jih morali ponudniki predložiti v ponudbo. V 9. točki je zapisal, da morajo ponudniki predložiti:

»Obrazec 3: Ponudbeni predračun - rekapitulacija: Ponudnik mora izpolnjen Obrazec 3: Ponudbeni predračun - rekapitulacija naložiti v informacijskem sistemu e-JN v razdelek »Predračun« v *.pdf datoteki, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb.«

V 22. točki je zahteval od ponudnikov, da morajo predložiti:

»Ponudbeni predračun: Ponudnik mora izpolnjeni Ponudbeni predračun naložiti v informacijskem sistemu e-JN, v razdelek »Drugi dokumenti«, v *.xls datoteki.«

Navodila za izpolnjevanje Ponudbenega predračuna so razvidna iz točke 2.6.3 Navodila za izdelavo ponudbe (Ponudbena cena), kjer je naročnik med drugim zapisal:

»Sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je »Ponudbeni predračun«, ki je pripravljen v *.xls datoteki. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine Ponudbenega predračuna. Ponudnik mora vpisati svoje ponudbene cene brez DDV v vse postavke Ponudbenega predračuna. Postavka brez navedene cene ne bo plačana, naročnik pa bo smatral, da je vključena v ceno za drugo enoto v razčlembi zneska ponudbe. Ponudnik mora davek na dodano vrednost (DDV) navesti posebej.

Ponudniki na podlagi Ponudbenega predračuna izpolnijo Obrazec 3: Ponudbeni predračun - rekapitulacija, ki bo dostopen na javnem odpiranju ponudb. Vrednosti vpisane v Obrazec 3: Ponudbeni predračun - rekapitulacija morajo biti enake vrednostim v Ponudbenem predračunu.«

Iz zgoraj citiranih zahtev je razvidno, da so morali ponudniki v ponudbi predložiti Ponudbeni predračun v *.xls datoteki, na podlagi v celoti izpolnjenega Ponudbenega predračuna v *.xls datoteki pa so morali ponudniki predložiti še rekapitulacijo Ponudbenega predračuna (Obrazec 3: Ponudbeni predračun - rekapitulacija) v *.pdf datoteki. Vrednosti iz obeh dokumentov so morale biti enake. Naročnik je tudi navedel, da bo rekapitulacija Ponudbenega predračuna predstavljena na javnem odpiranju ponudb.

Iz razloga, ker je izbrani ponudnik Ponudbeni predračun predložil v *.pdf datoteki (iz ponudbe izbranega ponudnika je sicer razvidno, kar med strankama v tem postopku niti ni sporno, da je izbrani ponudnik rekapitulacijo Ponudbenega predračuna predložil v zahtevani *.pdf datoteki, vrednosti, ki so vpisane v rekapitulacijo, pa so enake vrednostim iz Ponudbenega predračuna), je naročnik izbranega ponudnika dne 28. 9. 2020 z dokumentom št. 43016-5/2020-35 pozval k predložitvi že v ponudbi predloženega Ponudbenega predračuna še v *.xls datoteki, in sicer:

»Pozivamo vas, da predložite Excel verzijo (*.xls datoteko) že predloženega Ponudbenega predračuna.«

Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije (in kar med strankama v tem postopku niti ni sporno), je izbrani ponudnik znotraj danega roka naročniku posredoval še excel verzijo (*.xls datoteko) Ponudbenega predračuna (izbrani ponudnik je v dopisu, z dne 30. 9. 2020, navedel, da posreduje še »excel verzijo - *.xls datoteko že predloženega Ponudbenega predračuna«).

Državna revizijska komisija se strinja z naročnikom v tem, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil Ponudbeni predračun (v *.pdf datoteki), iz katerega so razvidne vse cene na enoto in skupna ponudbena cena. Izbrani ponudnik je poleg tega v ponudbi predložil tudi vse štiri izpolnjene režijske cenike (Nakladanje in transport, Materiali, Delovna sila in Izvajalčeva strojna oprema). Vsebina v ponudbi predloženega Ponudbenega predračuna je takšna kot jo je zahteval in oblikoval naročnik. Izbrani ponudnik je tako že v ponudbi predložil vsebinsko pravilno in celovito izpolnjen Ponudbeni predračun v *.pdf datoteki, naknadno predložen Ponudbeni predračun izbranega ponudnika v *.xls datoteki, pa je po vsebini v celoti enak že v ponudbi predloženemu Ponudbenemu predračunu. Državna revizijska komisija je namreč vpogledala v obe verziji Ponudbenega predračuna, pri čemer je ugotovila, da so cene na enoto za vseh šestindvajset postavk v obeh dokumentih identične, v obeh dokumentih je enak tudi 10 % znesek nepredvidenih del, posledično pa sta enaki tudi skupna ponudbena cena brez DDV in skupna ponudbena cena z 22 % DDV. Vlagatelj je bil s ponudbenimi cenami (brez DDV) vseh udeleženih ponudnikov seznanjen z Zapisnikom o odpiranju ponudb št. 43016-5/2020-7, z dne 14. 9. 2020 (odpiranje ponudb je potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 14. 9. 2020). Ker je torej Ponudbeni predračun v *.pdf datoteki v ponudbi že predložen, so cene na enoto in skupna ponudbena cena razvidni že iz same ponudbe. Zato se tudi ni mogoče strinjati z vlagateljem v tem, da naknadno predloženi Ponudbeni predračun v *.xls datoteki predstavlja spremembo v delu, ki bi lahko vplival na razvrstitev ponudb. Naročnik je namreč v obravnavanem primeru kot edino merilo za ocenitev ponudb določil najnižjo ceno (točka 2.14 Navodila za izdelavo ponudbe), ta pa izhaja že iz same ponudbe, zato predložitev Ponudbenega predračuna še v *.xls datoteki ne predstavlja prepovedane spremembe ponudbe v nobenem od elementov, ki jih skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno spreminjati. Naročnik se je z vsebino Ponudbenega predračuna (torej z vsemi cenami na enoto, na podlagi katerih je bila izračunana ponudbena cena) seznanil oziroma mu je bila znana že na podlagi v ponudbi predloženega Ponudbenega predračuna v *.pdf datoteki, z dopolnitvijo pa je izbrani ponudnik predložil še dokument v *.xls datoteki, ki je po vsebini v celoti enak že predloženemu v ponudbi. Vsi podatki torej, ki so bili predloženi že v sami ponudbi, so v naknadno predloženi *.xls datoteki identični, le zapisani so v drugi obliki.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z vlagateljem, da lahko naročniki v postopkih oddaje javnih naročil v primeru, če zahtevajo oba dokumenta (torej ponudbeni predračun v *.pdf in *.xls datoteki), tudi navedejo, kateri izmed njiju bo imel prednost v primeru morebitnega neskladja. A iz razloga, ker je v obravnavanem primeru vsebina (že) v ponudbi izbranega ponudnika predloženega Ponudbenega predračuna takšna, kot jo je oblikoval oziroma zahteval naročnik, iz ponudbe pa so prav tako razvidne vse cene na enoto in na tej podlagi izračunana skupna ponudbena cena (z in brez DDV), izbrani ponudnik pa je naknadno predložil še dokument (v *.xls datoteki), ki je po vsebini v celoti enak že predloženemu Ponudbenemu predračunu v *.pdf verziji, vlagateljevemu očitku v tem delu zahtevka za revizijo ni mogla slediti.

Vlagatelj nadalje očita naročniku, da bi morala biti ponudba izbranega ponudnika izločena tudi zato, ker za partnerja CPV d.o.o. ni predložil dokazila o neblokadi računa, ki ga ima navedena družba odprtega pri Sberbank d.d..

Naročnik je pogoje, ki se nanašajo na ekonomski in finančni položaj, navedel v točki 2.9.3 Navodila za izdelavo ponudbe. Zahteve, ki se nanašajo na neblokado poslovnih računov, so razvidne iz 2. Pogoja, in sicer:

»Gospodarski subjekt v zadnjih šestih mesecih pred rokom za oddajo ponudb ni imel blokiranih poslovnih računov na vseh poslovnih računih pri vseh poslovnih bankah, pri katerih ima odprte poslovne račune.«

Ponudniki so morali v zvezi s tem v ponudbi predložiti ESPD obrazec in Obrazec 10 (Izjava 2) za samostojnega ponudnika, vodilnega partnerja in vse partnerje v ponudbi ter za vse subjekte, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik za izpolnjevanje pogojev, ki se nanašajo na ekonomski in finančni položaj. S podpisom Obrazca 10 (Izjava 2) so gospodarski subjekti pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdili, da »v zadnjih šestih (6) mesecih pred rokom za oddajo ponudb niso imeli blokiranih poslovnih računov na vseh poslovnih računih pri vseh poslovnih bankah, pri katerih imajo odprte poslovne račune« ter da »bodo na poziv naročnika dostavili ustrezna dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje predmetnega pogoja«. Naročnik si je pridržal pravico, da bo v zvezi s tem lahko zahteval tudi dodatna dokazila (na primer: dokazila o neblokiranih poslovnih računih).

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je že v ponudbi predložil vse, kar je zahteval naročnik. Za vodilnega partnerja (Hidrotehnik d.o.o.) in za oba partnerja (VGP Drava Ptuj d.o.o. in CVP d.o.o.) so v ponudbi predloženi ESPD obrazci, prav tako so za vse tri navedene družbe predloženi tudi Obrazci 10 (Izjava 2), ki so pravilno izpolnjeni, podpisani in žigosani, in s katerimi so vsi trije skupni ponudniki pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdili, da v zadnjih šestih (6) mesecih pred rokom za oddajo ponudb niso imeli blokiranih poslovnih računov na vseh poslovnih računih pri vseh poslovnih bankah, pri katerih imajo odprte poslovne račune ter da bodo na poziv naročnika dostavili ustrezna dokazila, ki dokazujejo izpolnjevanje predmetnega pogoja. Poleg tega je izbrani ponudnik že v ponudbi predložil dokazila, ki jih je izdal AJPES oziroma bon obrazce (S.BON-1/P) za vse račune vseh treh skupnih ponudnikov (za družbo Hidrotehnik d.o.o. se bon obrazec nanaša na naslednje tri banke: NLB d.d., Nova KBM d.d. in Addiko Bank d.d., za družbo VGP Drava Ptuj d.o.o. se nanaša na SKB d.d., Nova KBM d.d. in DH d.d. ter za podjetje CVP d.o.o. na UniCredit banka Slovenija d.d. in Sberbank d.d.). S.BON-1/P za družbo Hidrotehnik d.o.o. se nanaša na obdobje 4. 9. 2019 do 4. 9. 2020, za družbo VGP Drava Ptuj d.o.o. zajema obdobje 8. 9. 2019 do 8. 9. 2020, za družbo CVP d.o.o. pa obdobje od 3. 9. 2019 do 3. 9. 2020.

Naročnik je ravnal v skladu z zgoraj pridržano pravico in dne 28. 9. 2020 (z dopisom št. 43016-5/2020-35) izbranega ponudnika pozval k predložitvi dodatnih dokazil, in sicer:

»Pozivamo vas, da predložite dodatna dokazila, iz katerih bo razvidno, da gospodarski subjekt:
- Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.o.o., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana,
- Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj,
- CVP, gradbeništvo in storitve d.o.o., Tbilisijska ulica 81, Ljubljana

v zadnjih šestih (6) mesecih pred rokom za oddajo ponudb (to je obdobje od 14. 3. 2020 do 4. 9. 2020) ni imel blokiranih poslovnih računov, na vseh poslovnih računih pri vseh poslovnih bankah, pri katerih ima odprte poslovne račune (računi v Republiki Sloveniji in v drugih državah).

Predložitev dokazil se nanaša tudi na vse račune pri vseh poslovnih bankah, ki jih je v zadnjih šestih (6) mesecih pred rokom za oddajo ponudb (to je obdobje od 14. 3. 2020 do 14. 9. 2020) gospodarski subjekt zaprl.

Naročnik bo kot ustrezno dodatno dokazilo sprejel katerokoli dokazilo s strani banke ali druge uradne institucije (kot je npr. AJPES), iz katerega bo jasno in nedvoumno izhajalo izpolnjevanje pogoja (npr. S.BON-1/P, BON-2, potrdilo banke …).«

Izbrani ponudnik se je na naročnikov poziv pravočasno odzval in za vse tri partnerje posredoval podpisane in žigosane izjave vseh poslovnih bank, pri katerih imajo odprte poslovne račune (za družbo Hidrotehnik d.o.o. so predložena potrdila treh bank: NLB d.d., Nova KBM d.d. in Addiko Bank d.d., za družbo VGP Drava Ptuj d.o.o. so prav tako predložena potrdila treh bank: SKB d.d., Nova KBM d.d. in DH d.d., za podjetje CVP d.o.o. pa potrdili dveh bank: UniCredit banka Slovenija d.d. in Sberbank d.d.). Vsa potrdila zajemajo zahtevano obdobje (to je obdobje od 14. 3. 2020 do 14. 9. 2020) in izkazujejo neblokado vseh poslovnih računov. Ob vsem navedenem oziroma iz razloga, ker je izbrani ponudnik tudi za partnerja CVP d.o.o. predložil potrdilo obeh bank za oba poslovna računa (torej tudi za tistega, ki ga ima odprtega pri Sberbank d.d.), Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Z naslednjim očitkom vlagatelj zatrjuje, da naročnik ni preveril potrdil o nekaznovanosti za vse relevantne pravne in fizične osebe izbranega ponudnika na dan poteka roka za oddajo ponudb.

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem (navedeno potrjuje tudi predložena ponudba), da je izbrani ponudnik v zvezi z nekaznovanostjo za vse gospodarske subjekte v ponudbi ter za vse osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, predložil vse, kar je v zvezi s tem izrecno zahteval naročnik (v točki 1 (Razlog za izključitev) točke 2.9.1 (Razlogi za izključitev) Navodila za izdelavo ponudbe). Že v ponudbi je za vse subjekte, ki nastopajo v ponudbi, predložil ESPD obrazce, poleg tega je za vse gospodarske subjekte predložil tudi pravilno izpolnjene, podpisane in žigosane Obrazce 4 (Pooblastilo za pridobitev podatkov za pravne osebe), za vse fizične osebe pa je predložil tudi pravilno izpolnjene, podpisane in žigosane Obrazce 5 (Pooblastilo za pridobitev osebnih podatkov za fizične osebe).

Naročnik je v tej točki tudi navedel, »da je zaželeno, da gospodarski subjekti zase in za vse zgoraj navedene fizične osebe v ponudbi predložijo izpis iz ustreznega registra, kakršen je sodni register, če tega registra ni, pa enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali matični državi ali državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt, in iz katerega je razvidno, da ne obstaja razlog za izključitev, ki ni starejši od 4 mesecev šteto od roka za oddajo ponudb«. Naročnik je torej odločitev o tem, ali bodo predložili tudi navedena dokazila, prepustil v presojo ponudnikom. Izbrani ponudnik je v ponudbi, kot pravilno ugotavlja tudi vlagatelj, predložil potrdila Ministrstva za pravosodje za naslednje gospodarske subjekte: Hidrotehnik d.o.o., VGP Drava Ptuj d.o.o., GEO2 d.o.o. in Avgusta d.o.o. in za vse relevantne fizične osebe, pri čemer nobena izmed listin ni starejša od 4 mesecev. Za gospodarske subjekte CVP d.o.o., Izvo-R d.o.o., PNZ d.o.o., Hidrosvet d.o.o., Irgo Consulting d.o.o., TK Projekt d.o.o., LUZ d.d. in Energetiko Ljubljana d.o.o. in osebe ki so članice njihovih upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njihovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njih, pa takšnih potrdil ni predložil.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, da je naročnik nekaznovanost za vse gospodarske osebe v ponudbi izbranega ponudnika in za vse osebe, ki so članice njihovih upravnih, vodstvenih ali nadzornih organov gospodarskega subjekta ali ki imajo pooblastila za njihovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njih, preveril tudi pri Ministrstvu za pravosodje. Vsa potrdila, ki jih je prejel od Ministrstva za pravosodje, so bila izdana dne 14. 9. 2020 in izkazujejo stanje na dan poteka roka za oddajo ponudb (14. 9. 2020), iz vseh potrdil pa je tudi razvidno, da niti pravnim niti fizičnim osebam ni bila izrečena kazenska sankcija. Naročnik je prejel podatke za 12 gospodarskih subjektov in 27 fizičnih oseb: 1. Hidrotehnik d.o.o. (V.J., D.N in M.G), 2. VGP Drava Ptuj d.o.o. (B.R.), 3. CVP d.o.o. (R.K. in Z.C.), 4. Izvo-R d.o.o. (H.G., R.F. in M.Z.), 5. PNZ d.o.o. (A.J.), 6. Hidrosvet d.o.o. (B.S.), 7. Irgo Consulting d.o.o. (V.V., V.J in S.V.), 8. TK Projekt d.o.o. (M.M. in J.M.), 9. LUZ d.d. (T.P., M.L., T.B., K.J. in F.J.) 10. Energetika Ljubljana d.o.o. (S.L.), 11. GEO2 d.o.o. (L.D. in T.I.) in 12. Avgusta d.o.o. (S.Z., G.Z. in B.K.).

Ob navedenem je Državna revizijska komisija zavrnila tudi ta vlagateljev očitek.

Naslednji vlagateljev očitek se nanaša na referenco Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij. Vlagatelj navaja, da izbrani ponudnik za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij ni predložil Obrazca 7 in referenčnih potrdil, iz katerih bi bilo razvidno, da je nominiran strokovnjak na referenčnem projektu nastopil v vlogi odgovornega projektanta gradbenega načrta. Prav tako iz obrazcev ne izhaja, da je nominirani strokovnjak pri predloženi referenci nastopal v vlogi odgovornega projektanta gradbenega načrta za vsaj en PGD ali PZI projekt, niti iz njih ne izhaja, da je bil predmet projekta podporni zid, ki je višji od 3 m in daljši od 50 m.

Naročnik je v 7. Pogoju točke 2.9.4 (Tehnična in strokovna sposobnost) Navodila za izdelavo ponudbe zahteval, da mora ponudnik za izvedbo projektiranja zagotoviti pet različnih strokovnjakov, med njimi tudi Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij (univ. dipl. inž. grad.). Za vsakega izmed njih je postavil tudi referenčne zahteve. Za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij je postavil naslednje referenčne zahteve:

»Za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij se za referenco šteje, da je bil odgovorni projektant gradbenega načrta za vsaj 1 (en) PGD ali PZI projekt za podporni zid višine nad 3 m, dolžine več kot 50 m.«

Ponudniki so morali predložiti:

»ESPD obrazec, Obrazec 7 (Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila) in Referenčno potrdilo v smislu Obrazca 8: Referenčno potrdilo. Obrazec mora biti podpisan s strani referenčnega naročnika. Ponudniki lahko predložijo tudi drug obrazec referenčnega potrdila v kolikor so iz njega razvidni podatki, ki so zahtevani v okviru Obrazca 8: Referenčno potrdilo.«

Naročnik si je pridržal tudi pravico, da bo v zvezi s tem zahteval dodatna dokazila (na primer: dokazilo o zaposlitvi, pogodbo ali drug enakovreden dokument) ali pa bo referenčne navedbe preveril pri investitorju oziroma delodajalcu.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v njej predložil v celoti izpolnjen, podpisan in žigosan Obrazec 7 (Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila). V obrazcu 7 so vpisani tudi podatki za Izdelovalca načrta gradbenih konstrukcij: njegov ime in priimek, zahtevana izobrazba (univ. dipl. inž. grad.), vpis v IZS imenik pooblaščenih inženirjev in ID številka, trenutna zaposlitev in funkcija, naziv in naslov referenčnega naročnika (kot pravilno opozarjata izbrani ponudnik in naročnik, ne gre za javnega naročnika), kontaktni podatki referenčnega naročnika, naziv referenčnega projekta, datum izvedbe referenčnega projekta in kratek opis opravljenih del (iz opisa je razvidno, da je bil nominirani Izdelovalec načrta gradbenih konstrukcij pri referenčnem projektu odgovorni projektant projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), in sicer za podporni zid, ki je daljši od 50 metrov in višji od 3 metrov). V ponudbi se prav tako nahaja tudi Obrazec 8 (Referenčno potrdilo), v katerega so vpisani identični podatki, poleg tega je vanj vpisana tudi skupna vrednost referenčnega projekta, vendar naveden obrazec ni podpisan in žigosan s strani referenčnega naročnika, pač pa ga je podpisal in žigosal vodilni partner izbranega ponudnika. Izbrani ponudnik pa je v zvezi s tem predložil še Referenčno potrdilo (dokument, z dne 26. 2. 2018), ki ga je pripravil sam, podpisal in žigosal pa ga je referenčni naročnik. Iz navedenega potrdila izhaja, da je nominirani strokovnjak v okviru referenčnega projekta prevzel naloge PGD za podporni zid, ki je daljši od 50 metrov in višji od 3 metrov, kdaj so bila dela opravljena, skupna vrednost projekta, kontaktna oseba referenčnega naročnika in navedba o tem, da je nominirani strokovnjak dela opravil strokovno in kvalitetno ter v skladu s predpisi stroke in v pogodbeno dogovorjenem roku.

Ker je izbrani ponudnik v zvezi z navedeno kadrovsko referenco ravnal v skladu z vsemi naročnikovimi zahtevami (kot izhaja iz zgoraj citiranih naročnikovih zahtev, je naročnik v obravnavanem primeru dovolil ponudnikom, da lahko predložijo tudi drug obrazec referenčnega potrdila, v kolikor so iz njega razvidni podatki, ki so zahtevani v okviru Obrazca 8: Referenčno potrdilo), poleg tega je naročnik, kot izhaja iz odstopljene dokumentacije, sporno referenco pri referenčnemu naročniku ponovno preveril, je Državna revizijska komisija zavrnila tudi ta vlagateljev očitek.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na delitev del med partnerji v ponudbi izbranega ponudnika in s tem v zvezi na izkazane reference.

Vlagatelj zatrjuje, da je reference iz prvega dela točke 2.9.4, ki so skladne z vsemi naročnikovimi zahtevami, izkazal partner izbranega ponudnika (podjetje VGP Drava Ptuj d.o.o.), drugi del referenčnega pogoja pa sta izkazala partnerja VGP Drava Ptuj d.o.o. in CVP d.o.o., kar pomeni, da vodilni partner, ki je prevzel pretežni del razpisane gradnje, nima nobene ustrezne reference za gradnjo. Izbrani ponudnik in naročnik nasprotno navajata, da v razpisni dokumentaciji v zvezi s tem ni nobenih zahtev oziroma da naročnik v razpisni dokumentaciji ni postavil zahtev, s katerimi bi skupno izkazovanje referenčnih zahtev omejil na način, da bi moral partner, ki referenco daje, izvesti vsa dela ali da mora referenco izkazati tisti subjekt, ki bo izvedel pretežni del posla ali da mora partner, ki predloži referenco, izvesti točno določen odstotek del. Poleg tega opozarjata na postavljeno vprašanje in naročnikov odgovor nanj (ki sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 3. 10. 2019) in zatrjujeta, da se oba nanašata (le) na podizvajalce in ne tudi na partnerje.

ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo tudi na tehnično in strokovno sposobnost. V postopek javnega naročanja lahko naročnik vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne (med drugim) tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (prvi in drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Zahteva lahko zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil (prva in druga poved desetega odstavka 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik tehnično usposobljenost (med drugim) izkaže s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje (točka a)).

Gospodarski subjekt lahko glede pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen (prvi odstavek 81. člena ZJN-3).

Naročnik je referenčne zahteve navedel v 1. in 2. Pogoju točke 2.9.4 Navodila za izdelavo ponudbe, kjer je zapisal:

»1. Pogoj:
Ponudnik ima v zadnjih desetih (10) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, vsaj:

1. Uspešno zaključene gradnje (kar pomeni gradnjo, rekonstrukcijo ali izvedbo investicijsko vzdrževalnih del) vodnih objektov ali objektov vodne infrastrukture, investicijske vrednosti vsaj 5.000.000 EUR brez DDV in so vključevale:
- visokovodni nasip v neprekinjeni dolžini vsaj 250 m in višine vsaj 1,0 m,
- kamnito zložbo za zavarovanje brežin vodotokov v neprekinjeni dolžini vsaj 350 m in
svetle višine vsaj 2,0 m (vidni del),
- betonski visokovodni zid v neprekinjeni dolžini vsaj 150 m in svetle višine vsaj 1,5 m
(vidni del),
- ureditev vodotoka v neprekinjeni dolžini vsaj 300 m in širine vsaj 7 m, ki je vključevala
tudi izvedbo nizkih stopenj (do h = 0,5 m) ali talnih pragov.

Izpolnjevanje navedenega pogoja se lahko izkaže z eno (1) do največ tremi (3) referencami, vendar nobena od njih ne sme biti nižja kakor 1.000.00 EUR brez DDV.

in

2. Uspešno zaključeno gradnjo, skladno z določili FIDEC, investicijske vrednosti vsaj 2.000.000 EUR brez DDV.

2. Pogoj:
V primeru ponudbe s podizvajalci mora ponudnik poleg zgornjih referenc izkazati reference podizvajalca glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, in sicer da je podizvajalec v zadnjih desetih (10) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno izvedel vsaj en (1) istovrstni posel kot dela, ki jih prevzema v ponudbi.

Opomba: Istovrstni posel pomeni tista dela iz specifikacije naročila, ki jih podizvajalec prevzema v ponudbi. Iz opisa referenčnega dela mora biti razvidno, da gre za istovrstna dela kot jih podizvajalec prevzema v ponudbi.«

Naročnik je v točki 2.4.3 (Ponudba s podizvajalci) Navodila za izdelavo ponudbe tudi zapisal:

»Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami lahko ponudnik uporabi zmogljivosti podizvajalcev le, če bodo slednji izvajali storitve ali gradnje, za katere se zahtevajo te zmogljivosti.«

V zvezi s predložitvijo skupne ponudbe (točka 2.4.2 Navodila za izdelavo ponudbe) naročnik takšnih omejitev ni postavil oziroma je bilo potrebno v tem primeru predložiti (le) Akt o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila.

Tekom pojasnjevanja ponudb je bilo postavljeno naslednje vprašanje:

»Prosimo naročnika, da potrdi pravilno razumevanje razpisne dokumentacije, da kateregakoli izmed pogojev iz točke 2.9.4 Tehnična in strokovna sposobnost ponudnik lahko izpolni z uporabo zmogljivosti drugih subjektov (podizvajalcev), še posebej, ker to izhaja iz zapisa na koncu točke 2.9.4 - Gospodarski subjekti v ponudbi lahko skupno izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje. Gospodarski subjekt lahko uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njimi in temi subjekti le, če bodo slednji izvajali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Zgolj iz previdnosti opozarjamo naročnika, da bi bilo kakršnokoli drugačno razumevanje in tolmačenje razpisne dokumentacije v nasprotju z veljavno zakonodajo.«

Naročnik je podal naslednji odgovor (vprašanje in naročnikov odgovor nanj, sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 3. 10. 2019):

»Vaše razumevanje je pravilno. Ponudnik lahko naročnikove pogoje glede tehnične in strokovne sposobnosti izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov, vendar morajo ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje in storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti. To pomeni, da morajo biti ti drugi subjekti vključeni v ponudbo in sodelovati pri izvedbi naročila, torej v ponudbi nastopati kot skupni partner ali kot podizvajalec.«

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da med vlagateljem in naročnikom vsebinska ustreznost priglašenih referenc ni sporna, niti ni sporno, da je izbrani ponudnik v dokaz izpolnjevanja referenčnega pogoja iz prvega dela točke 2.9.4 priglasil tri reference partnerja VGP Drava Ptuj d.o.o., drugi del referenčnega pogoja pa sta (vsak zase) izpolnila partnerja VGP Drava Ptuj d.o.o. in CVP d.o.o., pri čemer nobeden izmed njiju ne bo izvedel pretežnega dela razpisanega posla (gradnje), pač pa zgolj del predmetnega javnega naročila. Največji del razpisanega posla je v obravnavanem primeru (kot bo razvidno tudi iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa) prevzel vodilni partner (družba Hidrotehnik d.o.o., Ljubljana). O navedenem se je z vpogledom v ponudbeno dokumentacijo izbranega ponudnika prepričala tudi Državna revizijska komisija.

Dalje, Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je v svojih odločitvah že večkrat zapisala, da je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil. Na podlagi dejstva, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, naročnik lahko sklepa, da ima ponudnik ustrezno znanje, opremo in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Glede na njihovo naravo, referenc ni mogoče obravnavati kot zmogljivosti, ki bi si jih bilo mogoče izposojati od drugih subjektov, kot druga sredstva, potrebna za izvedbo javnega naročila. Zato načeloma velja, da mora vsak subjekt, ki v ponudbi nastopa kot glavni izvajalec, skupni ponudnik ali podizvajalec, usposobljenost za tisti del posla, ki ga prevzema v ponudbi, dokazati z lastnimi referencami.

Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, kot že zapisano, lahko določi pogoje, ki se nanašajo na tehnično sposobnost. V zvezi z referencami mora določiti, kakšna mora biti vsebina referenčnega posla ter kdo izmed subjektov je v primeru ponudbe ponudnikov v skupnem nastopu ali ponudbe s podizvajalci dolžan referenco predložiti in na kakšen način oziroma v kakšnem obsegu - določiti mora torej objektivne in subjektivne kriterije referenčnega pogoja. Navedeno je v vsakem konkretnem postopku odvisno od naročnika in posamezne opredelitve zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, pri kateri mora naročnik upoštevati zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve ali okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo.

V obravnavanem primeru je naročnik v razpisni dokumentaciji navedel, da morajo ponudniki v primeru oddaje ponudbe s podizvajalci, poleg zgoraj navedenih referenc, izkazati še reference podizvajalca glede na posel, ki ga prevzema v ponudbi, in sicer, da mora biti v tem primeru izkazano, »da je podizvajalec v zadnjih desetih (10) letih, šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno izvedel vsaj en (1) istovrstni posel kot dela, ki jih prevzema v ponudbi«, po drugi strani pa je v točki 2.4.3 dopustil, da zahtevane reference lahko izkažejo tudi podizvajalci - pod pogojem, da bodo izvajali storitve ali gradnje, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Razumeti pa je, da je naročnik z zgoraj citiranim odgovorom (vsaj) navedeno nejasnost odpravil oziroma je s podanim odgovorom dopustil, da lahko zgoraj citirane referenčne zahteve kumulativno izpolnijo partnerji v skupni ponudbi in podizvajalci.

Naročnik je sicer z zgoraj citiranim odgovorom (ki je skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 postal del razpisne dokumentacije) navedel, da lahko ponudnik pogoje glede tehnične in strokovne sposobnosti izkaže z uporabo zmogljivosti drugih subjektov ter da morajo v tem primeru ti drugi subjekti pri izvedbi javnega naročila izvesti gradnje in storitve, za katere so bile zahtevane te zmogljivosti, poleg tega vlagatelj tudi pravilno opozarja, da naročnik v razpisni dokumentaciji razlikuje med samostojno ponudbo in ponudbo s partnerji. Vendar se citirano vprašanje izrecno nanaša le na podizvajalce (in ne tudi na partnerje), prav tako se v zgoraj predstavljeni razpisni dokumentaciji tovrstne referenčne omejitve nanašajo le na podizvajalce (in torej ne tudi na skupne ponudnike). Ob navedenem in tudi ob upoštevanju naročnikove definicije ponudnika iz točke 2.4 Navodila za izdelavo ponudbe (s katero je naročnik, kot pravilno opozarja izbrani ponudnik, »partnerje v skupni ponudbi označil z enotnim nazivom ponudnik«, referenčne zahteve pa je prav tako naslovil na ponudnika), je izbrani ponudnik naročnikov odgovor (s katerim je naročnik, kot je navedel, »potrdil razumevanje zastavljalca vprašanja, da ne prepoveduje sklicevanja na reference drugih subjektov - podizvajalcev«) oziroma referenčne zahteve lahko razumel tudi na način, da je bilo v obravnavanem primeru dovoljeno, da partnerji v skupni ponudbi referenčne zahteve lahko izpolnijo skupaj in ne glede na to, kdo izmed njih bo dejansko prevzel pretežni del razpisanega posla oziroma tisti del posla, za katerega je izkazal reference.

Vlagatelj pravilno opozarja, da so morali ponudniki v obrazec, ki je namenjen vpisu zahtevanih kadrov (v Obrazec 7 - Seznam kadrov, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmetnega javnega naročila), vpisati tudi »izvajalca, ki prevzema izvedbo celotne gradnje ali pretežnega dela gradnje« (kar je izbrani ponudnik tudi storil, saj je v to rubriko vpisal vodilnega partnerja - podjetje Hidrotehnik d.o.o., Ljubljana, in v kar se je vlagatelj prepričal pri vpogledu v njegovo ponudbo), v primeru skupne ponudbe (točka 2.4.2 Navodila za izdelavo ponudbe) pa so morali predložiti tudi Akt o skupnem nastopanju pri izvedbi javnega naročila, iz katerega je moral biti med drugim razviden tudi »obseg posla (natančna navedba vrste in obsega storitev), ki ga bo opravil posamezni partner in njihove odgovornosti ter delež vsakega partnerja v skupini in vrednosti del, ki jih prevzema vsak partner v skupni ponudbi«. Državna revizijska komisija je vpogledala v Sporazum o skupnem nastopu in predložitvi skupne ponudbe, ki so ga dne 11. 8. 2020 sklenili vsi trije partnerji izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovila, da navedeni sporazum vsebuje vse sestavine, ki jih je zahteval naročnik v točki 2.4.2 Navodila za izdelavo ponudbe (Skupna ponudba) - tudi podatke o obsegu posla, ki ga bo opravil posamezni partner ter delež vsakega partnerja v skupini in vrednost del, ki jih prevzema vsak izmed njih (iz navedenega sporazuma je med drugim razvidno, da gradbeno obrtniška in instalacijska dela, in sicer »po Ponudnem predračunu od zaporedne številke 1 do 26« v izvedbo prevzemajo vsi trije partnerji). A tudi navedene zahteve (kot pravilno ugotavlja tudi naročnik) niso v ničemer povezane z obravnavanim očitkom oziroma v zvezi s tem, kateri izmed partnerjev v skupni ponudbi bi moral (glede na prevzeti delež in vrsto posla) izkazati zahtevane reference.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da mora naročnik pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vse zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določene jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. npr. sodbo sodišča ES št. C-368/10, točka 109). Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna ter da postavljenim razpisnim zahtevam sledi tudi pri presoji in ocenjevanju ponudb. Kot pravilno opozarja tudi naročnik, širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve iz razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma nezakonit poseg v razpisno dokumentacijo.

Ob vsem navedenem oziroma iz razloga, ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je razpisna dokumentacija v spornem delu vsaj nejasna in omogoča najmanj dve različni razlagi, nejasne razpisne dokumentacije pa ni dovoljeno interpretirati v škodo ponudnikov, tudi zadnjemu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti.

Ker vlagatelju ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povrnitev stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi slednje, posledično pa priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (četrti in osmi
odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 2. 12. 2020



Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28 C, Ljubljana,
- Odvetniška družba Avbreht, Zajc in Partnerji o.p. d.o.o. Tivolska cesta 50, Ljubljana,
- Odvetniška družba Godec Černeka Nemec o.p., d.o.o., Železna cesta 14, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.