018-160/2020 Univerza v Mariboru

Številka: 018-160/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh, kot članice senata, in Andraža Žvana, kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava papirne galanterije, pripomočkov za čiščenje, vrečk in čistil (okoljsko manj obremenjujoče blago)«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja KIMI d.o.o., proizvodno trgovsko podjetje, Planjava 1, 1236 Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 26. 11. 2020

ODLOČILA

1. Vlagateljevemu zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika v sklopu 4, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 16. 9. 2020«.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.306,00 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 28. 2. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN001268/2020-B01, in dne 2. 3. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 043-101226. Naročnik izbira stranko okvirnega sporazuma za dobavo papirne galanterije, pripomočkov za čiščenje, vrečk in čistil (okoljsko manj obremenjujoče blago) za obdobje štirih let. Naročilo je razdeljeno na štiri (4) sklope.

Dne 9. 6. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil Odločitev o oddaji javnega naročila (dokument št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 9. 6. 2020), iz katere je razvidno, da se kot najugodnejši ponudnik za predmetno naročilo v sklopu 4, katerega predmet so »čistila, ki izpolnjujejo zahteve iz Uredbe o ZeJN«, izbere ponudnik INTER KOOP d.o.o., Zrkovska cesta 97, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Zoper navedeno odločitev v sklopu 4 je vlagatelj dne 19. 6. 2020 vložil zahtevek za revizijo. Naročnik je dne 3. 7. 2020 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov, Državna revizijska komisija pa je s sklepom, št. 018-104/2020-8 z dne 29. 7. 2020, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 9. 6. 2020, ter naročniku naložila povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 6.306,00 EUR.

Dne 16. 9. 2020 je naročnik sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 302/7-PGPČVČ/2020, s katero je javno naročilo ponovno oddal izbranemu ponudniku. Navedena odločitev je bila istega dne objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN001268/2020-ODL03, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Kot izhaja iz Odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik v sklopu 4 ponudbe najprej razvrstil po merilih in preveril njihovo ustreznost z zahtevami glede predmeta javnega naročila ter v nadaljevanju njihovo skladnost z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je ponudbi ponudnika INPOS d.o.o., Celje, Opekarniška cesta 2, 3000 Celje, katerega ponudba je bila po merilih najugodnejša, in ponudbo vlagatelja, ki je bila po merilih prav tako ugodnejša od izbrane, ocenil kot nedopustni in ju »izločil« iz postopka. Glede vlagateljeve ponudbe je naročnik navedel, (1) da vlagatelj na poziv naročnika ni zmogel določno in brez dvoma pojasniti in dokazati, da je v spornih postavkah v njegovi ponudbi prišlo do napake, ki ima vzrok v računski operaciji množenja, ter (2) da vlagatelj obrazca predračun ni predložil v zahtevani .xlsx datoteki, ampak v .pdf datoteki. Naročnik je glede prvega razloga za nedopustnost vlagateljeve ponudbe navedel, da vlagatelj v svojem dopisu z dne 27. 8. 2020 ni pojasnil vseh spornih vprašanj iz naročnikovega poziva na pojasnilo ponudbe, in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na poziv naročnika, naj natančno pojasni, kako je prišlo do razlike v vrednosti posameznih postavk ponudbenega predračuna. Vlagatelj je namreč zgolj zapisal, da je do računske napake prišlo pri postavkah pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21, pri čemer naj bi prišlo do računske napake pri računski operaciji množenja, ni pa povedal bistvenega, tj. kako je bila v konkretnem primeru računska operacija množenja vzrok za nastalo razliko v posamezni postavki. Naročnik še dodaja, da vpis cene na enoto brez DDV v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v konkretnem primeru na več kot štiri (4) decimalna mesta, ne predstavlja ne očitne ne računske napake, ki bi jo bilo mogoče popraviti po petem oziroma sedmem odstavku 89. člena ZJN-3, saj bi bila v takšnem primeru napaka oziroma pomanjkljivost v ponudbi posledica neupoštevanja jasne in nedvoumne zahteve naročnika po vpisu cene na največ štiri (4) decimalna mesta. Dalje je naročnik v izpodbijani odločitvi glede drugega razloga za nedopustnost vlagateljeve ponudbe navedel, da je vlagatelj ravnal v nasprotju z njegovo zahtevo, po kateri so morali ponudniki obrazec »Predračun« naložiti v obliki .xlsx datoteke, sam pa zaradi navedene opustitve ni mogel preizkusiti, ali je ponudnik izpolnil vse postavke v obrazcu »Predračun« na največ štiri (4) decimalna mesta, kar bi lahko storil s klikom na posamezno celico. Naročnik še dodaja, da bi njegovo ravnanje, da bi zaobšel določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v konkretnem primeru pomenilo različno obravnavanje ponudnikov v primerljivih konkurenčnih položajih, saj je pri ocenjevanju in pregledovanju ponudb ponudniku, ki je »Povzetek predračuna – rekapitulacija« izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, dodelil nič (0) točk glede na postavljena merila za izbor.

Zoper navedeno Odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 4 je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 24. 9. 2020, vložil zahtevek za revizijo. Vlagatelj navaja, da je na naročnikov Poziv na pojasnitev ponudbe odgovoril z dopisom z dne 27. 8. 2020, v katerem je za vsako od spornih postavk, torej za postavke 6, 7, 9, 11, 16 in 21 ponudbenega predračuna za sklop št. 4 pojasnil, da je prišlo pri računski operaciji množenja količine iz ponudbenega predračuna s ceno na mersko enoto brez DDV do računske napake tako, da je bila pri pripravi ponudbe pri množenju teh dveh števil izračunana napačna vrednost, kot je bila navedena pri vsakokratni sporni postavki, namesto pravilne vrednosti, kot jo je vlagatelj pojasnil za vsakokratno postavko v dopisu. Prav tako je vlagatelj v tem dopisu naročniku skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 podal tudi izrecno pisno soglasje za popravo vseh ugotovljenih računskih napak. Dalje vlagatelj na naročnikov očitek, da ni pojasnil, kako je bila v konkretnem primeru računska operacija množenja vzrok za nastalo razliko v posamezni postavki, odgovarja, da naročnik v tem delu od njega zahteva nekaj, česar po naravi stvari ni mogoče podrobneje pojasniti. V naravi napake pri izvajanju računske operacije je namreč, da je ta nelogična, nesmiselna in neskladna s pravili računskih operacij, smisla v nesmislu pa po naravi stvari ni mogoče pojasnjevati oz. ga razložiti na način, ki bi bil logičen ali skladen s pravili o računskih operacijah. Vlagatelj vztraja, da je prišlo pri spornih postavkah do napake pri izvajanju računske operacije množenja količine in cene na enoto mere tako, da je bila pri množenju teh dveh številk izračunana napačna, namesto pravilne vrednosti. Že samo izvajanje operacije množenja tako predstavlja vzrok za napako, nastalo pri tej operaciji. Vlagatelj poudarja, da je obstoj računske napake v obravnavani zadevi ugotovila tudi že Državna revizijska komisija v sklepu št. 018-104/2020-8, ter naročniku očita, da ni upošteval navedenega sklepa in posledično ponavlja isto kršitev, kot v prvotni odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 9. 6. 2020. Vlagatelj naročniku še očita kršitev sedmega odstavka 89. člena ZJN-3, ker na podlagi njegovega soglasja računskih napak ni popravil. Glede naročnikovega očitka, da zaradi vlagateljeve nepredložitve obrazca »Predračun« v .xlsx datoteki ni mogel preizkusiti, ali je vlagatelj izpolnil vse postavke v »Predračunu« na največ štiri (4) decimalna mesta, pa vlagatelj navaja, da je naročnikovo ponovno zatrjevanje spornosti števila decimalk, na katere so vpisane vlagateljeve ponudbene cene, v diametralnem nasprotju z ugotovitvami Državne revizijske komisije v sklepu št. 018-104/2020-8, ter naročniku očita, da ponavlja isto kršitev, kot v prvotni odločitvi o oddaji javnega naročila z dne 9. 6. 2020. Vlagatelj še dodaja, da se tudi sicer v »Predračunu« v formatu .xlsx ponudbene cene ob vpisu na več kot štiri decimalna mesta prikažejo zgolj na štiri decimalna mesta, zato naročnik tudi ob pregledu vlagateljevega »Predračuna« v formatu .xlsx ne bi mogel v nobenem primeru ugotoviti drugače. Ključno je, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil ponudbeni predračun s točno tako vsebino, kot jo zahteva naročnik, z vsemi zahtevanimi vpisi, podatki in informacijami, kar ob vsebinski presoji nujno vodi do zaključka, da je vlagateljeva predložitev predračuna v .pdf formatu ustrezna. Vlagatelj dalje navaja, da se nekatere pomanjkljivosti v ponudbah lahko obravnava kot nebistvene tudi po ureditvi v ZJN-3 ter se v zvezi s tem sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-124/2019-7. Po vlagateljevem mnenju je odsotnost predložitve »Predračuna« v formatu .xlsx nebistvena, saj je vlagatelj predložil povsem enakovreden ponudbeni predračun v formatu .pdf in torej za presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe to odstopanje ne more biti relevantno. Tudi v kolikor bi bilo treba sprejeti stališče, da vlagateljev ponudbeni predračun v formatu .pdf ni ustrezen, pa bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe s ponudbenim predračunom v formatu .xlsx, z odsotnostjo takega poziva pa je naročnik kršil peti oz. sedmi odstavek 89. člena ZJN-3. Ker je po navedbah naročnika predložitev predračuna v formatu .xlsx pomembna zaradi preverbe vlagateljeve računske napake, bi naročnik vlagatelja moral pozvati tudi k predložitvi ponudbenega predračuna v .xlsx formatu. Naročnik bi moral ravnati na izpostavljen način tudi zaradi spoštovanja načela enakopravne obravnave, saj je tudi na ponudnika INPOS, d.o.o., Celje naslovil poziv k dopolnitvi ponudbe. Ne nazadnje je naročnik celo na vlagatelja naslovil poziv z dne 21. 8. 2020 na podlagi petega odstavka 89. člena ZJN-3, in sicer ponovno prav v delu, ki se nanaša na ponudbeni predračun, saj je vlagatelja pozval k pojasnilu obstoja (in ne k podaji soglasja k odpravi) računske napake. Vlagatelj zato predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in izpodbijana odločitev razveljavi ter da se mu povrnejo stroški revizijskega postopka.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 30. 9. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasnitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik je v odgovoru z dne 7. 10. 2020 navedel, da se strinja z naročnikovo utemeljitvijo nedopustnosti ponudbe vlagatelja, sicer pa se do navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo vsebinsko ni opredelil.

Naročnik je dne 7. 10. 2020 sprejel Odločitev o zahtevku za revizijo, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik prereka vlagateljev očitek o neupoštevanju sklepa Državne revizijske komisije, št. 018-104/2020-8, ter dodaja, da je vlagatelja prav v skladu z navedenim sklepom pozval na Pojasnilo ponudbe. Naročnik vztraja, da vlagatelj ni uspel določno in brez dvoma dokazati, da je v njegovi ponudbi prišlo do računske napake, ter dodaja, da vpis cene na enoto brez DDV v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v konkretnem primeru na več kot štiri (4) decimalna mesta, ne predstavlja ne očitne ne računske napake, ki bi jo bilo mogoče popraviti po petem oziroma sedmem odstavku 89. člena ZJN-3. Naročnik dalje navaja, da mu je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-104/2020-8, sugerirala, da mora biti pozoren na ponudnikovo opustitev predložitve obrazca predračun v .xlsx obliki. V tokratni (izpodbijani) odločitvi je naročnik nedvoumno zapisal, da je vlagatelj obrazec predračun predložil izključno v .pdf datoteki, ne pa v .xlsx datoteki ter da je tudi iz tega razloga ponudba vlagatelja nedopustna, tem ugotovitvam naročnika pa vlagatelj ne nasprotuje ter navaja, da niso sporne. Glede vlagateljevega očitka o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov, naročnik ponovno pojasnjuje, da je pri ocenjevanju in pregledovanju ponudb enemu od ponudnikov dodelil nič (0) točk glede na postavljena merila za izbor, ker je »Povzetek predračuna – rekapitualacija« izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. V kolikor bi zaobšel določila lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, bi to konkretno pomenilo različno obravnavanje ponudnikov v primerljivih konkurenčnih položajih. Naročnik dalje navaja, da ZJN-3 (za razliko od ZJN-2) ne pozna več instituta formalno nepopolne ponudbe ter kot neutemeljeno označuje vlagateljevo sklicevanje na sklep Državne revizijske komisije št. 018-124/2019. Naročnik poudarja, da je vlagatelj s trditvami, da je predložitev predračuna v .xlsx obliki enakovredna obliki .pdf, v prekluziji, saj s tem napada določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tudi prereka vlagateljevo stališče, da bi moral naročnik vlagatelja pozvati k dopolnitvi ponudbe s ponudbenim predračunom v .xlsx obliki, saj ne obstaja dolžnost, po kateri bi naročnik moral ponudnika v smislu 89. člena ZJN-3 pozivati na dopolnitev oz. pojasnitev njegove ponudbe. Naročnik še dodaja, da je ponudnik tisti, od katerega se pričakuje, da pripravi ponudbo z ustrezno skrbnostjo in odgovornostjo, in če ponudba ni pripravljena skladno z zahtevami dokumentacije, posledice nosi ponudnik sam. Naročnik navaja, da instituta iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 v razmerju do vlagatelja ni uporabil bolj strogo ali manj strogo, kot do drugih ponudnikov oz. do izbranega ponudnika. Prav tako naročnik nobenega ponudnika ni pozval na dopolnitev ponudbe s ponudbenim predračunom, ki v ponudbi ne bi bil predložen, zato o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov ni mogoče govoriti. Glede vlagateljevega očitka, vezanega na poziv ponudniku INPOS, d.o.o., Celje, k predložitvi dokumentacije v zvezi s srednjo koncentracijo delovne raztopine, naročnik pojasnjuje, da je za takšno ravnanje imel podlago v točki 4 Tehničnih specifikacij.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 8. 10. 2020 in dne 14. 10. 2020 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 14. 10. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo, zatrjevane očitke še dodatno utemeljuje in za svoje navedbe predlaga dodatna dokazila. Vlagatelj navaja, da naročnik njegovega pojasnila ponudbe z dne 27. 8. 2020 ni v ničemer upošteval, čeprav je bilo ustrezno obrazloženo in utemeljeno, s tem pa je naročnik izkazal, da ne bi kot ustreznega sprejel nikakršnega pojasnila s strani vlagatelja, temveč je bil že vnaprej odločen, da zavrne vlagateljevo ponudbo kot nedopustno. Vlagatelj v zvezi s tem dodaja, da naročnikova obveznost glede ustrezne ugotovitve dejanskega stanja ni izpolnjena s pošiljanjem poziva vlagatelju, temveč šele z ustreznim vsebinskim upoštevanjem odgovora, ki ga prejme na podlagi tega poziva. Vlagatelj dalje prereka naročnikovo ugotovitev, da naj bi mu Državna revizijska komisija sugerirala, da mora biti pozoren na vlagateljevo opustitev predložitve ponudbenega predračuna v .xlsx obliki. Vlagatelj navaja, da naročnik ne bi ravnal v nasprotju s pravili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če bi vlagateljev predloženi ponudbeni predračun pripoznal kot ustrezen oz. če bi vlagatelja v primeru eventualnega dvoma v njegovo ustreznost pozval k predložitvi predračuna v obliki .xlsx. Ponudbeni predračun, ki ga je predložil vlagatelj v svoji ponudbi, je namreč vsebinsko v celoti skladen z naročnikovimi razpisnimi zahtevami in mu ne manjka niti en vsebinski element predračuna, kot ga je določil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V kolikor bi organ pravnega varstva zavzel stališče, da vlagateljev predložen predračun v formatu .pdf ni bil ustrezen, pa vlagatelj v celoti vztraja, da bi ga moral naročnik pozvati k dopolnitvi ponudbe s ponudbenim predračunom v obliki .xlsx na podlagi sedmega odstavka 89. člena ZJN-3 (v okviru preverjanja/ odprave računskih napak), kot tudi v okviru petega odstavka istega člena (saj je naročnik nesporno k dopolnitvam ponudbe, vezane na isti dokument, pozival tudi druge ponudnike). Morebitna okoliščina, da naročnik drugih ponudnikov ni pozval k dopolnitvi ponudbe s ponudbenim predračunom, ki v ponudbi ne bi bil predložen, je pri tem nepomembna, saj naročnik s tem argumentom istovrstnosti pozivanja v luči načela enakopravne obravnave ponudnikov razlaga čezmerno strogo. Istovrstnosti namreč ni mogoče pojmovati tako ozko, kot to počne naročnik, temveč se istovrstnost nanaša na enak del ponudbe, kar je v okoliščinah, ko se v obeh primerih poziv nanaša na ponudbeni predračun, brez dvoma podano. Če je naročnik ponudnika INPOS, d.o.o., Celje, pozval k dopolnitvi ponudbe z novo izjavo oz. dokumentacijo z informacijami, ki bi morale biti razvidne že iz osnovnega predračuna, potem bi moral še toliko bolj pozvati vlagatelja k predložitvi identičnega in vsebinsko že v celoti znanega ponudbenega predračuna. Vlagatelj na koncu ponovno poudari, da predstavlja ponudbeni predračun v obliki .pdf in v obliki .xlsx en in isti dokument, ki se le prikaže z drugim računalniškim orodjem (programom).

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, in sicer iz naslednjih dveh razlogov: (1) ker vlagatelj na poziv naročnika ni zmogel določno in brez dvoma pojasniti in dokazati, da je v spornih postavkah v njegovi ponudbi prišlo do napake, ki ima vzrok v računski operaciji množenja, ter (2) ker vlagatelj obrazca predračun ni predložil v zahtevani .xlsx datoteki, ampak v .pdf datoteki.

Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe, vezane na obstoj računske napake v vlagateljevem predračunu.

Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v sklepu, št. 018-104/2020 z dne 29. 7. 2020, je naročnik v točki 10.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe določil, da morajo ponudniki v ponudbeno dokumentacijo, ki mora biti predložena v elektronski obliki v informacijski sistem e-JN, predložiti (med drugim) izpolnjen obrazec »Predračun«, ki je pripravljen v obliki .xlsx datoteke in predstavlja popis vseh artiklov z opisom in zahtevanimi lastnostmi ter ocenjeno količino, ločeno po posameznih sklopih, ter izpolnjen obrazec »Povzetek predračuna - rekapitulacija«, ki je pripravljen v obliki .pdf datoteke. V točki 10.2.3 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe pa je naročnik (med drugim) določil, da »mora ponudnik izpolniti vse postavke v »Predračunu«, in sicer na največ štiri (4) decimalna mesta«.

Dalje je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-104/2020 z dne 29. 7. 2020, kot nesporno med strankama ugotovila, da v vlagateljevem »Predračunu za sklop 4: čistila – popravek«, natančneje v postavkah pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21, prikazane vrednosti postavk brez in z DDV in vrednosti zneska DDV ne ustrezajo zmnožku prikazanih cen na enoto brez DDV in vnaprej določenih količin, in da posledično tudi končna ponudbena cena brez in z DDV ne ustreza vsoti vrednosti posameznih postavk v sklopu 4. Naročnik je v obrazložitvi odločitve z dne 9. 6. 2020 vlagatelju očital, da je ponudbeni predračun za sklop 4 izpolnil v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, saj naj bi ponudbeno ceno na enoto brez DDV za sporne ponudbene postavke vnesel na več kot štiri (4) decimalna mesta, zaradi česar je prišlo do napake v končni ponudbeni ceni brez in z DDV.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-104/2020 z dne 29. 7. 2020, ugotovila, da je vlagatelj v svoji ponudbi predložil izpolnjen »Obrazec št. 5 – Predračun – popravek« v .pdf obliki datoteke (in ne v .xlsx obliki datoteke, kot je bilo zahtevano); na podlagi pregleda omenjenega obrazca, predvsem zavihka »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, pa je Državna revizijska komisija dalje ugotovila, da so v vseh ponudbenih postavkah, torej tudi v postavkah pod zaporednimi številkami 6, 7, 9, 11, 16 in 21, cene na enoto brez DDV v stolpcu 5 prikazane na štiri (4) decimalna mesta. Upoštevaje navedeno je Državna revizijska komisija zaključila, da v konkretnem primeru na podlagi izpolnjenega »Obrazca št. 5 – Predračun – popravek«, natančneje zavihka »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, ni mogoče ugotoviti, da je v spornih ponudbenih postavkah napaka v končni ponudbeni ceni brez in z DDV posledica vnosa cene na enoto brez DDV na več kot štiri (4) decimalna mesta in v tej povezavi neupoštevanja določil dokumentacije, ter da je iz dokumentacije, ki jo je vlagatelj predložil v ponudbi, mogoče sklepati, da so se pravilno vpisane cene na enoto brez DDV na štiri (4) decimalna mesta napačno zmnožile s količinami, kar predstavlja računsko napako v množenju v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je zato vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila z dne 9. 6. 2020.

V ponovljenem postopku je naročnik želel pridobiti podatke, ki bi mu omogočali ugotovitev, ali je do napake v vlagateljevi ponudbi prišlo zaradi vlagateljevega izpolnjevanja ponudbenega predračuna v nasprotju z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali pa navedena napaka predstavlja računsko napako v smislu sedmega odstavka 89. člena ZJN-3. Vlagatelju je zato dne 21. 8. 2020 posredoval Poziv na pojasnitev ponudbe, s katerim ga je pozval, »naj izkaže, da je v njegovi ponudbi prišlo do računske napake, torej da določno in brez dvoma na podlagi dokumentov iz ponudbe, ki so že bili predloženi do poteka roka za oddajo ponudb, pojasni, kaj je posledica razlike v vrednosti napake v postavkah iz ponudbenega predračuna, ter da pojasni tudi, kako in pri kateri računski operaciji je prišlo do te razlike«.

Vlagatelj se je na navedeni poziv odzval z dopisom z dne 27. 8. 2020, v katerem je za vsako od spornih postavk, torej za postavke 6, 7, 9, 11, 16 in 21 ponudbenega predračuna za sklop št. 4, pojasnil, da je prišlo pri računski operaciji množenja količine iz ponudbenega predračuna s ceno na mersko enoto brez DDV do računske napake tako, da je bila pri pripravi ponudbe pri množenju teh dveh števil izračunana napačna vrednost, kot je bila navedena pri vsakokratni sporni postavki, namesto pravilne vrednosti, kot jo je vlagatelj pojasnil za vsakokratno postavko v dopisu. Prav tako je vlagatelj v tem dopisu naročniku skladno s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3 podal tudi pisno soglasje za popravo vseh ugotovljenih računskih napak.

Naročnik je navedeno pojasnilo štel za pomanjkljivo in neustrezno, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijane odločitve navedel, da vlagatelj ni pojasnil, kako je bila v konkretnem primeru računska operacija množenja vzrok za nastalo razliko v ceni pri spornih postavkah.

Državna revizijska komisija navedeni ugotovitvi naročnika ne more slediti. Vlagatelj je namreč za vsako od spornih postavk dovolj konkretizirano pojasnil, da je prišlo do računske napake zaradi napačnega zmnožka količine iz ponudbenega predračuna s ceno na mersko enoto brez DDV, slednjega pa tudi po oceni Državne revizijske komisije že po sami naravi stvari ni mogoče podrobneje pojasniti. Državna revizijska komisija še dodaja, da ni jasno, kaj bi vlagatelj po naročnikovem mnenju moral še navesti, da bi njegovo pojasnilo lahko šteli kot zadostno.

Ob upoštevanju navedenega vlagateljevega pojasnila ter upoštevaje ugotovitev Državne revizijske komisije iz sklepa, št. 018-104/2020 z dne 29. 7. 2020, da iz vlagateljevega predračuna v obliki .pdf datoteke izhaja, da je vlagatelj ponudbeni predračun izpolnil v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, drugačnega zaključka, kot da gre v obravnavani zadevi za računsko napako, niti ni mogoče izpeljati.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju presojala revizijske navedbe glede nedopustnosti vlagateljeve ponudbe zaradi predložitve obrazca »Predračun« v obliki .pdf datoteke, namesto v obliki .xlsx datoteke.

Med strankama je nesporno, pa tudi sicer to izhaja iz zgoraj citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da je naročnik zahteval predložitev obrazca »Predračun« v obliki .xlsx datoteke. Dalje je med strankama nesporno, da je vlagatelj navedeni obrazec predložil v obliki .pdf datoteke. Med strankama pa je sporno, ali navedena pomanjkljivost lahko predstavlja razlog za nedopustnost vlagateljeve ponudbe.

Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da je namen predložitve ponudbenega predračuna v tem, da ponudnik naročnika seznani s cenami ponujenih storitev oz. blaga ter z ostalimi podatki, ki morajo v skladu z zahtevami naročnika iz ponudbenega računa izhajati.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, natančneje v »Obrazcu št. 5 – Predračun – popravek« določil sledeče:
»Ponudnik na zavihku »Vrednost – sklopi« izpolni podatke o ponudniku (rumeno obarvana polja). Vrednosti se preračunajo na podlagi vnaprej nastavljenih formul.
Na listih »Sklop 1«, »Sklop 2, »Sklop 3« in »Sklop 4« ponudnik izpolnjuje rumeno obarvana polja, ostalo se izračuna na podlagi vnaprej nastavljenih formul.
Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna.
Ponudnik mora znotraj sklopa izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene za posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika in bo naročnik ponudbo zavrnil kot nedopustno. V kolikor ponudnik vpiše ceno nič (0) EUR, se šteje, da ponuja postavko brezplačno.
Ponudnik v informacijskem sistemu e-JN »Predračun« (datoteko .xlsx) naloži v razdelek »Druge priloge«, v obliki Excel (.xlsx) datoteke.«

Vpogled v »Obrazec št. 5 – Predračun – popravek«, natančneje v zavihek »Predračun za sklop 4: čistila – popravek«, izkazuje, da je naročnik navedeni obrazec pripravil tako, da je ponudnik v stolpec »cena/mersko enoto (brez DDV)« lahko vpisal cene na poljubno izbrano število decimalnih mest, vendar pa so se vpisane vrednosti v naslednjem koraku samodejno zaokrožile na štiri (4) decimalna mesta. Ob navedenem je potrebno pritrdi vlagatelju, da naročnik tudi ob pregledu vlagateljevega predračuna v formatu .xlsx ne bi mogel ugotoviti drugačnih cen, kot izhajajo iz predloženega ponudbenega predračuna v formatu .pdf.

Dalje Državna revizijska komisija po vpogledu v »Obrazec št. 5 – Predračun – popravek«, kot ga je vlagatelj predložil v svoji ponudbi (tj. v formatu .pdf), ugotavlja, da je vlagatelj ponudbeni predračun izpolnil v skladu z navodili naročnika, in sicer je vnesel podatke v vsa zahtevana (rumeno obarvana) polja. Vlagatelj je torej v svoji ponudbi predložil ponudbeni predračun s točno tako vsebino, kot jo je zahteval naročnik. Slednje pomeni, da je bil naročnik z vlagateljevim ponudbenim predračunom oz. z vsemi podatki, ki morajo biti iz njega razvidni, v celoti seznanjen.

Državna revizijska komisija se sicer strinja z naročnikom, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitev obrazca »Predračun« v obliki .xlsx datoteke, vendar pa je potrebno upoštevati, da četudi bi vlagatelj predložil navedeni obrazec v zahtevani računalniški obliki dokumenta, bi to pripeljalo do popolnoma enakega končnega rezultata – tj. do seznanitve naročnika s celotno vlagateljevo ponudbo oz. njegovimi cenami na enoto za vsakega od ponujenih artiklov, kot so razvidne že iz v ponudbi predloženega obrazca »Obrazec št. 5 – Predračun – popravek« v .pdf obliki. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zato ocenjuje, da obravnavana nedoslednost oz. pomanjkljivost na presojo dopustnosti vlagateljeve ponudbe nima vpliva, zato njena odprava niti ni potrebna.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da je vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo uspel izkazati, da naročnik ni imel podlage, da je iz razlogov, ki ju je navedel v izpodbijani odločitvi o oddaji naročila, zavrnil vlagateljevo ponudbo kot nedopustno. Posledično Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal skladno z določbo 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila, št. 302/7-PGPČVČ/2020 z dne 16. 9. 2020.

Državna revizijska komisija naročnika z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen, na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri tem pa upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, pri čemer ne sme zanemariti lastnih pravil, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in vlogi z dne 15. 10. 2020 zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT) in ob upoštevanju Sklepa o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 6.000,00 EUR,
- strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 500 točk (Tarifna številka 40), kar ob upoštevanju vrednosti točke znaša 300,00 EUR in
- izdatke po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife, in sicer 2% od skupne vrednosti storitve (tj. 500 točk), v višini 6,00 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala stroška odvetniške storitve za pripravo vloge, s katero se je opredelil do navedb naročnika, in s tem povezane izdatke, saj navedbe v vlagateljevi vlogi z dne 14. 10. 2020 niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 6.306,00 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 26. 11. 2020


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor
- Odvetnik Timon Hren, Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadev