Na vsebino
EN

018-176/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo,

Številka: 018-176/2020-6
Datum sprejema: 27. 11. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Nine Velkavrh in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »DEFIBRILATORJI«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika MEDICOP d.o.o., Nemčavci 81, Murska Sobota, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Nina Zidar Klemenčič, Slovenska cesta 54, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 27. 11. 2020

odločila:


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 17. 8. 2020, pod št. objave JN005145/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN005145/2020-ODL01) dne 29. 9. 2020 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je naročilo male vrednosti v sklopih 1 »DEFIBRILATORJI – URSZR« in 2 »DEFOBRILATORJI – GŠSV« oddal ponudniku MEDITRA d.o.o., Stegne 21C, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je navedel, da je predložil dopustno in (po izvedeni obratni elektronski dražbi) najugodnejšo ponudbo. V sklopu 3 »SIMULATORJI RITMOV« je bilo naročilo male vrednosti oddano ponudniku MEDIS, d.o.o., Brnčičeva ulica 1, Ljubljana - Črnuče, v sklopu 4 »MONITOR Z DEFIRILATORJEM« pa vlagatelju.

Vlagatelj dne 6. 10. 2020 zoper odločitev o oddaj javnega naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila v sklopih 1 in 2 ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni pravočasna in dopustna, saj ne ustreza zahtevam naročnika, navedenih v tehničnih specifikacijah. Iz zapisnika o odpiranju ponudb z dne 17. 9. 2020 naj bi bilo namreč mogoče ugotoviti, da je naročnik lahko za vse ponudnike razen za izbranega ponudnika ugotovil, kakšno blago ponujajo; pri vseh ostalih ponudnikih je namreč pri odpiranju naročnik v zapisnik v 4. stolpec »ponujeno« navedel ponujeno blago. Navedeno po oceni vlagatelja vzbuja dvom v transparentnost postopka, vprašljiva pa je tudi zgolj domnevna dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v sklopu 4. Na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da v sklopu 1 in 2 ponujeni defibrilator Lifepak 1000 ne ustreza tehničnim zahtevam, saj izbrani ponudnik ponujenega blaga ne more dobaviti, ker ima ekskluzivno pravico za to samo vlagatelj. Dejstvo, da je vlagatelj edina oseba, ki je upravičena produkte proizvajalca S. (med katere sodi tudi defibrilator Lifepak 1000) ponuditi naročniku, ter da je vlagatelj edini pooblaščeni serviser v Republiki Sloveniji, naj bi bilo razvidno iz generalnega pooblastila proizvajalca z dne 19. 5. 2020 ter iz pooblastila z dne 28. 9. 2020. Vlagatelj še izpostavlja, da je za blago v obeh spornih sklopih zahtevana glasovni vodnik v slovenskem jeziku ter podaja napotkov glede intervalov vzdrževanja, ki pa ju lahko izpolni le vlagatelj kot edini pooblaščeni ponudnik in serviser teh produktov v Sloveniji.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 15. 10. 2020. Meni, da iz zahtevka za revizijo ni mogoče razbrati, kaj vlagatelj očita, za svoje trditve pa ni predložil pravnorelevantnih dejstev in dokazov. Vlagatelj naj bi sam s seboj prihajal v nasprotje, saj ugotavlja, katero blago je bilo ponujeno. Izbrani ponudnik še meni, da na dopustnost ponudbe ne vpliva dejstvo, da je vlagatelj ekskluzivni zastopnik za sporno blago, saj se to dejstvo ne nanaša na razloge za izključitev, pogoje za sodelovanje ali druge zahteve iz razpisa. Ne glede na vlagateljevo zastopstvo še poudarja, da je to blago dostopno na trgu tudi v spletnih prodajalnah. Kot ne povsem razumljive in nedokazane označuje navedbe vlagatelja o nepravočasnosti ponudbe.

Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 27. 10. 2020. Pojasnjuje, da se zapisnik, ki ga omenja vlagatelj, izvozi samodejno iz sistema elektronskih dražb, prav tako se samodejno izvozijo vsi podatki, ki jih navaja vlagatelj. Polje »Ponujeno« se izpolni samodejno na podlagi s strani ponudnika vnesenih podatkov pri oddaji ponudbenega predračuna; ker pa to ni (bilo) obvezno polje, sistem eDražba dopusti možnost, da to ostane prazno. Naročnik polja nikakor ne izpolnjuje samovoljno, kot to navaja vlagatelj. Izpolnitev tega polja ne vpliva na ponudbo ponudnika, saj tehnične specifikacije ponujenega blaga ponudnik naloži v za to namenjen zavihek do roka za oddajo ponudbe. Naročnik zavrača očitke, da ni mogoče ugotoviti, kaj je izbrani ponudnik ponudil, saj je na podlagi oddane tehnične dokumentacije brez težav identificiral ponujeno blago. Očitek, da izbrani ponudnik ne bo dobavil ponujenega blaga, po mnenju naročnika glede na določbe konkretne razpisne dokumentacije ne more biti predmet presoje v tem predrevizijskem postopku, saj gre za fazo, ki se nanaša na izvajanje pogodbe. Naročnik pritrjuje izbranemu ponudniku v tem, da ekskluzivno zastopstvo ne vpliva na dopustnost ponudbe. Dodaja še, da ne drži navedba vlagatelja o tem, da je ponudba izbranega ponudnika neustrezna zaradi nepredložene ustrezne tehnične dokumentacije: v nadaljevanju pojasni, da gre v delu, ki se nanaša na glasovni vodnik v slovenskem jeziku in podajo napotkov glede vzdrževanja, za del tehničnih specifikacij, ki predstavljajo navodila za uporabo, naročnik pa s to dokumentacijo že razpolaga, saj je ponujeni tip defibrilatorja kupil že v preteklosti (s pogodbo št. 4300-207/2019-1, ki jo tudi prilaga).

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 10. 2020 ter 4. 11. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 3. 11 2020. Vztraja pri tem, da lahko sporni zahtevi za navedeni produkt izpolni zgolj in samo vlagatelj, nezmožnost ponudbe zahtevanega blaga pa naj se v nasprotju z navajanji naročnika ne bi nanašala na fazo izvedbe pogodbe, temveč na dopustnost ponudbe. Vlagatelj poudarja, da že iz nepredložitve navodil, ki bi omogočala glasovni vodnik v slovenskem jeziku in podajo napotkov glede intervalov vzdrževanja, izhaja, da izbrani ponudnik ni predložil ponudbe, ki bi izpolnjevala tehnične zahteve naročnika. Lastno naročnikovo razpolaganje s temi navodili ne omogoča zaključka, da je izbrani ponudnik v celoti izpolnil pogoj ustrezanja zahtevam iz tehničnih specifikacij, v danem primeru pa naj tudi ne bi bili izpolnjeni pogoji za »samo-preveritev« s strani naročnika in upoštevanja dokumentov, s katerimi naročnik razpolaga na podlagi drugega razpisa. Vlagatelj meni, da s temi navedbami in dokazi ni prekludiran, saj se je naročnik na »Pogodb[o] o nakupu medicinske opreme« (ki je bila sklenjena z vlagateljem) skliceval in jo predložil šele v (k) odločitvi o zahtevku za revizijo, vlagatelj pa se tako ni mogel brez svoje krivde do teh navedb in dokazov opredeliti že prej. Izpolnitev zahtev s strani vlagatelja v drugem postopku javnega naročanja po mnenju vlagatelja v nobenem primeru ni mogoče upoštevati kot »samo-preveritev« in izpolnitev zahtev s strani izbranega ponudnika v tem postopku. Prav tako ni bil izpolnjen pogoj iz petega odstavka 89. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) po katerem bi naročnik dejstvo lahko preveril sam, saj naročnik ni zagotovil transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov s tem, ko je izbranemu ponudniku omogočil, da v primerjavi z ostalimi ponudniki izpolni manj zahtev.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa naročilo male vrednosti tudi oddal.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril in potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
– ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti še obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja, da naročnik v primeru vlagateljeve ponudbe ni mogel ugotoviti, kakšno blago je sploh ponujeno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj svoje navedbe opira izključno na vsebino zapisnika o odpiranju ponudb, v katerem le za ponudbo izbranega ponudnika ni navedeno, kaj je ponujeno. Državna revizijska komisija pri tem sprejema argument naročnika, da se ti zapisniki iz sistema elektronskih dražb izvozijo samodejno, enako pa tudi vsi podatki, ki so navedeni na teh zapisnikih, vključno z vsebino polja »Ponujeno«, ki se tako izpolni samodejno na podlagi s strani ponudnika vnesenih podatkov pri izpolnjevanju ponudbenega predračuna. Vlagatelj tem navedbam naročnika ni oporekal.

Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (dokument »RAZPISNA DOKUMENTACIJA«) pokaže, da je naročnik pod točko »2. PONUDBA« navedel:

»Ponudniki morajo ponudbe predložiti v informacijski sistem e-Dražb na spletnem naslovu http://edrazbe.gov.si/edrazba/ razen morebiti zahtevan vzorec, ki mora prispeti na v razpisni dokumentaciji navedeni naslov naročnika.
Ponudbeno dokumentacijo sestavljajo naslednji dokumenti:
• izpolnjen, podpisan, žigosan, natisnjen in skeniran obrazec Priloga 1 – Podatki o ponudniku/partnerju v skupni ponudbi.
• Izpolnjen, podpisan, žigosan, natisnjen in skeniran obrazec ESPD v elektronski obliki (datoteka XML) – za vse gospodarske subjekte.
• Skenirano sliko in tehnično dokumentacijo proizvajalca v slovenskem ali angleškem jeziku, iz katere mora biti razvidno, da ponujeno blago zadošča najmanj vsem naročnikovim zahtevam. V primeru predložitve tehnične dokumentacije v angleškem jeziku si naročnik pridržuje pravico ponudnika pozvati k predložitvi slovenskega prevoda na stroške ponudnika. Iz tehnične specifikacije mora biti razviden proizvajalec in tip ponujenega blaga.

Ponudnik v ponudbi predloži le dokumente, ki so navedeni v tej točki. Zaželeno je, da so dokumenti predloženi v obliki stisnjene mape (kot npr. zip).

Ponudnik mora v sistemu e-Dražba, poleg predložitve navedenih dokumentov, za blago, ki ga ponuja vpisati še:
• V rubriko »cena na enoto«: ponujeno ceno v EUR na kos za vsako pozicijo. Ponujena cena vključuje davek na dodano vrednost (DDV), vse stroške in popuste v zvezi z izvedbo predmeta javnega naročila, saj naročnik naknadno ne bo priznaval nikakršnih stroškov ter vključuje dobavo DDP in razložitev blaga na lokacijI: Centralno skladišče MORS, Koščeva 6, 1210 Ljubljana-Šentvid in Skladišče URSZR, Obvozna pot 112, Ljubljana-Šentvid. Cena se vpiše na največ̌ štiri decimalna mesta, skupne vrednosti pa na 2 decimalni mesti.

Cena mora biti izračunana na rok plačila 30. dan od uradnega prejema računa na naslovu naročnika, z upoštevanjem, da rok plačila začne teči naslednji dan po prejemu listine pri naročniku in mora biti veljavna za čas veljavnosti ponudbe.

V kolikor ponudnik cene ne vpiše, se šteje, da je nevpisana cena nič̌ (0) EUR.

Naročnik v primeru, da bo ponudnik poleg cen vpisanih v sistemu e-Dražbe, v ponudbeni dokumentaciji predloži dokumente z vpisanimi ponudbenimi cenami, teh vpisov ne bo upošteval in se bo štelo, da ponudnik ponuja cene, kot bodo vpisane v sistemu e- Dražba.

Končna ponujena cena je fiksna za ves čas trajanja pogodbe.

• V rubriko »ponujeno«: proizvajalca in tip ponujenega blaga. V kolikor ponudnik v sistem e-Dražba v predmetno rubriko zahtevanih podatkov ne bo vpisal, bodo pa le-ti jasno in nedvoumno razvidni iz ponudbe ponudnika, se šteje da ponudnik ponuja blago, razvidno iz tehnične dokumentacije ponudnika. [...]«

Na podlagi navedenega (zlasti iz zadnje citirane alineje) je mogoče pritrditi naročniku v tem, da izpolnitev polja »ponujeno« v sistemu e-Dražba v obravnavanem primeru ni bila obvezna, v kolikor so ustrezni podatki o ponujenem blagu razvidni iz preostalega dela ponudbe – tj. iz tehnične dokumentacije kot obveznega sestavnega dela ponudbene dokumentacije. Vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da iz tega ponudbe izbranega ponudnika ne bi bilo razvidno, kaj je ponujeno – celo nasprotno: v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da je na podlagi vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika za sklop 1 in 2 ugotovil, da je izbrani ponudnik v obeh sklopih ponudil defibrilator Lifepak 1000, kar je razvidno med drugim tudi iz kopije specifikacije ponujenega blaga. Da je na podlagi predložene (tehnične) dokumentacije v ponudbi izbranega ponudnika mogoče identificirati ponujeno blago, na podlagi pregleda sporne ponudbe ugotavlja tudi Državna revizijska komisija. Ponudba namreč vsebuje med drugim:
• ponudbeni predračun na lastnem obrazcu izbranega ponudnika, v katerem je jasno navedeno, da se predračun nanaša na »LifePak 1000, defibrilator s torbico in priborom –vključen nosilec za vozilo«, in sicer za 8 kosov (kar ustreza količini za sklop 1) in 17 kosov (kar ustreza količini za sklop 2),
• tehnično dokumentacijo oz. prospekt defibrilatorja LIFEPAK 1000.
Razen navedenega se ponudbeni predračun na lastnem obrazcu izbranega ponudnika nanaša le še na 2 kompleta »CORPLUS 3 prenosni monitor/defibrilator […]« (ponudbi je predložen tudi prospekt za to napravo) in »ALU KOVINSKI ZABOJ za shranjevanje monitorja CORPLUS« (kar torej ustreza predmetu naročila v sklopu 4 in se ne nanaša na sporna sklopa 1 in 2).

Vlagatelj v zvezi z očitkom o nepravočasnosti ponudbe izbranega ponudnika sicer ne navaja ničesar konkretnega, v kolikor pa je očitek mogoče razumeti v smislu, da ta ponudba ni bila pravočasna zaradi tega, ker iz vsebine (prvotno, do roka za oddajo ponudb) predložene ponudbe ni bilo mogoče identificirati ponujenega blaga, je potrebno ta očitek zavrniti kot neutemeljenega; iz odstopljene dokumentacije namreč ne izhaja, da bi izbrani ponudnik svojo ponudbo po poteku roka za predložitev ponudb dopolnjeval, spreminjal ali pojasnjeval v delu, ki se nanaša na sklopa 1 in 2 (do poziva naročnika v smislu petega odstavka 89. člena ZJN-3 je prišlo le v delu, ki se nanaša na sklop 4, vendar pa vlagatelj odločitve o oddaji naročila v tem sklopu ne izpodbija), na podlagi že navedenih dokumentov v ponudbi pa je mogoče nedvoumno identificirati ponujeno blago.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve Državna revizijska komisija zaključuje, da niso utemeljene navedbe vlagatelja o tem, da iz ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče ugotoviti, kaj je sploh ponujeno, prav tako pa tudi ne tega, da bi bil postopek zaradi tega voden netransparentno.

V zvezi z zatrjevanjem vlagatelja v zahtevku za revizijo, da ponujeno blago v sklopih 1 in 2 ne ustreza tehničnim zahtevam iz razloga, ker ponujenega blaga izbrani ponudnik ne more dobaviti, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj kot edini argument v prid temu navaja, da ima on sam ekskluzivno pravico ponuditi ta izdelek naročniku; na enak način utemeljuje tudi, zakaj naj izbrani ponudnik ne bi mogel zadostiti dvema zahtevama iz poglavja »V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE« v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (in sicer »Glasovni vodnik v slovenskem jeziku.« in »Napotki glede intervalov vzdrževanja.«), saj navaja, da lahko ti zahtevi izpolni le on sam kot edini pooblaščeni ponudnik in serviser teh produktov, kar dokazuje z generalnim pooblastilom proizvajalca teh naprav.

Državna revizijska komisija glede revizijskega očitka o neizpolnjevanju citiranih dveh zahtev iz poglavja »V. TEHNIČNE SPECIFIKACIJE« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ugotavlja, da zgolj okoliščina (dejstvo), da naj bi bil vlagatelj edini pooblaščeni ponudnik in serviser ponujenega izdelka v Sloveniji, še v ničemer ne dokazuje, da ponujeni defibrilator ne bi vključeval funkcije glasovnega vodnika v slovenskem jeziku ali da niso zagotovljeni napotki glede intervalov vzdrževanja – tudi vlagatelj ni pojasnil, v kakšni povezavi naj bi bile lastnosti tega izdelka in (pogodbeni) status vlagatelja. Glede na navedeno tako ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna zaradi neizpolnjevanja zahtev naročnika.

Spor glede vprašanja, ali izbrani ponudnik lahko naročniku zagotovi dobavo ponujenega blaga, je glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrebno obravnavati kot spor, ki se nanaša na fazo izvajanja pogodbe. Gre za hipotetično vprašanje, ali bo izbrani ponudnik lahko izpolnil svoje pogodbene obveznosti na način, kot se je zavezal s ponudbo oz. kot jih bo prevzel s sklenjeno pogodbo. Vprašanje, ali bo izbrani ponudnik lahko izpolnil svoje pogodbene obveznosti, pa glede na določbe konkretne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne more biti predmet presoje v tem revizijskem postopu, saj gre za vprašanje, ki se nanaša na fazo izvajanja pogodbe; Državna revizijska komisija le preveri, ali je ponudba pravočasna, skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (npr. glede predmeta naročila, upoštevaje pri tem tehnične specifikacije in način njihovega izkazovanja), ali je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3) in izpolnjuje pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) itd. Kot pravilno opozarjata izbrani ponudnik in naročnik, v obravnavanem primeru ne kot pogoj ali zahteva ne kot merilo ni bil zahtevan določen pogodbeni status ponudnika pri proizvajalcu ponujene opreme.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami o tem, da je on sam ekskluzivni dobavitelj in serviser za področje Republike Slovenije, je treba še opozoriti, da v primeru, če ima vlagatelj za slovenski trg sklenjeno ekskluzivni dogovor (pogodbo) s proizvajalcem, to ne more vplivati na presojo zmožnosti dobave blaga s strani izbranega ponudnika, kot je bila zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Pogodba, ki jo ima vlagatelj sklenjeno s proizvajalcem (in na katero se vlagatelj sklicuje šele v postopku pravnega varstva), lahko namreč zavezuje samo pogodbene stranke, ne pa tudi tretjih oseb. Tudi tretje osebe lahko tako v Sloveniji kljub vlagateljevem razmerju s proizvajalcem prodajajo zadevno blago, če ga lahko pridobijo iz drugih naslovov (npr. iz drugih držav oz. od drugih dobaviteljev).

Drugače kot v zahtevku za revizijo vlagatelj v vlogi z dne 3. 11. 2020 kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika navaja, da ta ponudba ne vsebuje vseh zahtevanih dokazil, naročniku pa očita še kršitev petega odstavka 89. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem opozarja na določbo šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, skladno s katerim se lahko vlagatelj v treh delovnih dneh od prejema odločitve iz prve ali druge alineje prvega odstavka 28. člena tega zakona opredeli do navedb naročnika v tej odločitvi, vendar ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku.

Ne glede na to, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navedbe vlagatelja obravnavava smislu zatrjevanja vlagatelja, da naj ponudba izbranega ponudnika ne bi bila dopustna zaradi neustrezne (nezadostne) predložene dokumentacije, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da takega očitka iz navedb vlagatelja v zahtevku za revizijo ni mogoče razbrati; vlagatelj je namreč zatrjeval (zgolj) to, da izbrani ponudnik ponujenih naprav ne bo mogel dobaviti in da ne more izpolniti dveh zahtev iz razloga, ker ni pooblaščen s strani proizvajalca, ne pa tega, da je bila v ponudbi predložena pomanjkljiva tehnična dokumentacija.

Vlagatelj sicer navaja razlog, da (zatrjevanega) dejstva in s tem povezane kršitve ni mogel navajati že v zahtevku za revizijo, s tem, ko pojasnjuje, da je naročnik šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo navedel, kako je uspel preveriti skladnost ponujenega z izpostavljenimi zahtevami, glede na to, da ponudba nekaterih dokazil ni vsebovala. Vendar pa v obravnavanem primeru Državna revizijska komisija ne more šteti, da je vlagatelj s tem uspel izkazati, da tega dejstva in kršitve ni mogel uveljavljati že prej: kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije (npr. iz zapisnika o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika dne 2. 10. 2020) ter iz samih navedb v zahtevku za revizijo, je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, kar pomeni, da je vlagatelj imel možnost že v zahtevku za revizijo zatrjevati nezadostnost predloženih dokazil v ponudbi izbranega ponudnika, pa tega ni storil. Glede na navedeno se Državna revizijska komisija do tega očitka oz. razloga v prid nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika v vlogi z dne 3. 11. 2020 ne opredeljuje, saj je prepozen, vlagatelj pa ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel navesti že v zahtevku za revizijo.

Upoštevajoč vse navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da vlagatelj ni izkazal naročnikovih kršitev pri pregledu in ocenjevanju ponudb oziroma kršitev v zvezi z ugotovitvijo, da je ponudba izbranega ponudnika za sklopa 1 in 2 dopustna. Ker vlagatelj ni dokazal, da je naročnik z izdajo izpodbijane odločitve o oddaji predmetnega naročila male vrednosti kršil določila ZJN-3 ali dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je Državna revizijska komisija, skladno s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 27. 11. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Nina Zidar Klemenčič – odvetnica, Slovenska cesta 54, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
- MEDITRA d.o.o., Stegne 21C, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran