018-146/2020 Elektro Gorenjska, d.d.

Številka: 018-146/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 in sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava plastičnih NN kabelskih omaric - prostostoječih« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj SES storitve, inženiring, trgovina d.o.o., Opekarska ulica 22, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Ketler & Partnerji o.p., d.o.o., Dunajska cesta 167, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 10. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu male vrednosti dne 12. 6. 2020 objavil na Portalu javnih naročil, št. objave JN003478/2020-W01. Dne 13. 8. 2020 je sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katere izhaja, da je ekonomsko najugodnejšo ponudbo, tj. vlagateljevo ponudbo, zavrnil kot nedopustno, javno naročilo pa oddal drugemu ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, družbi Družinsko podjetje Kosič proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o., Pernica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), katerega ponudbo je ocenil kot dopustno.

V odločitvi o oddaji naročila je naročnik navedel, da je ponudba vlagatelja nedopustna iz treh razlogov, in sicer:
a) zaradi neustreznosti predloženih dokazil v zvezi z zahtevanimi izjavami o skladnosti ponujenih NN omaric – predložen tipski test se ne nanaša na ponujeni tip NN omaric, zato izjavi o skladnosti nista pravilni;
b) zaradi neustreznosti predloženega testa glede UV odpornosti zunanje površine NN omarice – predloženo poročilo ni poročilo proizvajalca ponujenega tipa NN omaric in se ne nanaša na ponujeni tip NN omaric; tipskemu testu ni priloženo poročilo iz priloge št. 4; izjava zaposlenega pri proizvajalcu z dne 17. 6. 2020 ne more nadomestiti zahtevanega testa proizvajalca;
c) zaradi neustreznosti predloženega vzorca – vgrajena števčna plošča ne ustreza zahtevanemu namenu in ni skladna z zahtevami naročnika, saj ne omogoča funkcionalne montaže števca; ni prefabricirana; zapiralo NN omaric je neustrezno.

Odločitev o oddaji naročila je bila dne 14. 8. 2020 objavljena na Portalu javnih naročil, št. objave JN003478/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 21. 8. 2020. Predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zahteva tudi povračilo stroškov.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik nezakonito zavrnil njegovo ponudbo kot nedopustno. Predmetno javno naročilo je že tretji poskus oddaje javnega naročila (v dveh predhodnih postopkih je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila s strani DKOM razveljavljena), naročnik pa s to odločitvijo nadaljuje s privilegiranjem izbranega ponudnika. Ker je naročnik nekatera nejasna določila, ki omogočajo vsaj dve različni razlagi, nedopustno razlagal v škodo vlagatelja (ob tem se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-023/2018), je odločitev o oddaji naročila sprejel v nasprotju s 6. členom ZJN-3 in prvim odstavkom 89. člena ZJN-3. Vlagatelj zatrjuje tudi, da odločitev naročnika ni skladna z določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ker ne vsebuje utemeljenih razlogov za zavrnitev njegove ponudbe, ne vsebuje značilnosti in prednosti izbrane ponudbe in pregleda točkovanja po merilih za izbrano ponudbo. Naročnikove pavšalne navedbe, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, vlagatelj ni mogel preveriti, ker ni imel možnosti zahtevati vpogleda in se prepričati o ustreznosti dokumentacije izbranega ponudnika. Če je potrebno za razjasnitev stanja, vlagatelj predlaga, naj Državna revizijska komisija odredi pridobitev strokovnega mnenja.

Zatrjuje, da
a) je predložen tipski test ustrezen in zadosten glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila; da se nanaša na vzorce termosetnega materiala, iz katerega so izdelane ponujene NN omarice, kar potrjuje proizvajalec v izjavi z dne 17. 6. 2020; da naročnik napačno interpretira določbo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila;
b) dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni določala, kateri proizvajalec naj opravi testiranje zunanje površine NN omaric; da z naročnikom testa, ki dokazuje zahtevano UV odpornost zunanje površine NN omaric, tj. proizvajalcem zaščitnega laka, stalno poslovno sodeluje; da je izjavo z dne 17. 6. 2020 podpisal tehnični direktor proizvajalca, ki ima za podpis take izjave vsa potrebna pooblastila zakonitega zastopnika; da v ponudbi poročilo iz priloge št. 4 ni bilo predloženo, ker je bila zahtevana predložitev povzetkov rezultatov, celotni tipski test pa le na zahtevo naročnika;
c) je dostavljen vzorec ustrezen in izpolnjuje vse naročnikove zahteve; da ga naročnik z rezultati pregleda vzorcev ni seznanil niti mu ni omogočil, da bi bil pri pregledu vzorcev navzoč; da se števci dajo ustrezno pritrditi in priklopiti (s čemer v zvezi se sklicuje tudi na povezave do videoposnetkov, ki dokazujejo uspešnost fiksne montaže; fotografije števcev, ki prikazujejo pritrditev števcev na montažne plošče (na način, skladen s prakso v slovenskem distribucijskem sistemu); predlaga pa tudi imenovanje izvedenca elektrotehnične stroke, ki bo njegove navedbe potrdil); da zavrnitev ponudbe ni mogoča na podlagi subjektivnih in nepreverjenih razlogov naročnika; da je zapiranje tritočkovno, kot je bilo zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 25. 8. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 1. 9. 2020 izjasnil o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja).

Naročnik je dne 15. 9. 2020 sprejel Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), v katerem nasprotuje navedbam vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Slednjega je zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 18. 9. 2020 in dne 25. 9. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 22. 9. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in odgovarja na naročnikove navedbe. Opozarja, da naročnik navaja nove razloge za zavrnitev ponudbe vlagatelja (reference). Dvomi, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika presojal skozi enako merilo, kot njegovo ponudbo, zato apelira na Državno revizijsko komisijo, da navedeno preveri.

Ker vlagatelj izpostavlja, da se naročnik na več mestih odločitve o zahtevku za revizijo sklicuje na izjasnitev izbranega ponudnika o navedbah vlagatelja, ki mu je naročnik ni vročil, je vlagatelju vlogo izbranega ponudnika z dne 1. 9. 2020 v seznanitev z dopisom z dne 7. 10. 2020 posredovala Državna revizijska komisija.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Uvodoma je Državna revizijska komisija obravnavala navedbe vlagatelja, da naročnik odločitve o oddaji naročila ni pripravil skladno z določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Le-ta določa, da mora odločitev o oddaji javnega naročila vsebovati:
- razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo;
- značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma;
- razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju;
- v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki.

V konkretnem primeru vlagatelj zatrjuje, da je naročnik zgolj pavšalno navedel, da je ponudba izbranega ponudnika dopustna, v zvezi z zavrnitvijo njegove ponudbe pa ni navedel stvarnih in utemeljenih razlogov.

Po vpogledu v odločitev o oddaji naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v njej zapisal razloge, iz katerih je vlagateljevo ponudbo štel za nedopustno (vlagateljeve navedbe o umanjkanju stvarnih in utemeljenih razlogov za zavrnitev njegove ponudbe je Državna revizijska komisija obravnavala v nadaljevanju), zapisal pa je tudi, da je opravil vsebinski in tehnični pregled druge najugodnejše ponudbe, tj. ponudbe izbranega ponudnika, v zvezi s katero je ugotovil, da izpolnjuje vse zahteve iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in je zato dopustna. Ker je naročnik v odločitvi o oddaji naročila navedel tako razloge za zavrnitev ponudbe neuspešnega ponudnika, tj. vlagatelja (prim. 1. alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), kot tudi značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika (prim. 3. alinejo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ravnanj v nasprotju s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 pri pripravi odločitve o oddaji naročila ni mogoče očitati.

Kot predhodno že navedeno, je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker vlagatelj v ponudbi ni predložil pravilnih izjav o skladnosti. V odločitvi o oddaji naročila naročnik navaja, da se v ponudbi vlagatelja predloženi izjavi o skladnosti za ponujene tipe omarice (v nadaljevanju: tip omaric AA) glede UV odpornosti sklicujeta na tipski test št. XX (v nadaljevanju: testno poročilo XX), ki pa se ne nanaša na ponujeni tip omaric, pač pa na nekega drugega (v nadaljevanju: tip omaric BB), zaradi česar predloženi izjavi o skladnosti nista pravilni.

V zvezi s to očitano pomanjkljivostjo vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je predložno testno poročilo XX ustrezno. Iz njega (stran 2) izhaja, da se nanaša na vzorce termosetnega materiala in ne na tip omaric BB, kot zmotno zatrjuje naročnik. Predmet testiranja niso nikoli celotne omarice (tip omaric), pač pa relevantni vzorci materiala. Ta je v konkretnem primeru enak kot pri ponujenih omaricah, kar je potrdil tudi proizvajalec v svoji izjavi z dne 17. 6. 2020. Iz tega razloga je po zatrjevanju vlagatelja nepomembno, na kateri tip omarice se test sklicuje. Vlagatelj zatrjuje tudi, da se UV odpornost ne dokazuje z dokazili iz prve, druge in tretje alineje podtočke 6.1 točke 6. III. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: podtočka 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pač pa z dokazilom iz sedme alineje navedene podtočke, in sicer s testom proizvajalca za UV odpornost zunanje površine NN omarice po standardu SIST EN ISO 4892. Za presojo UV odpornosti je naročnik očitno predvidel ločeno dokazilo, tj. izjavo in ne celoten tipski test. Vlagatelj zatrjuje, da je zadostil tehničnim zahtevam iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je predložil ustrezno izjavo proizvajalca, skupaj s testom, ki se nanaša na ustrezno zunanjo površino omaric. Zaključuje, da si dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razlagati na način, da bi moral tudi za UV odpornost predložiti tipski test, ki bi se nanašal na konkreten tip omarice, kar se v praksi tudi nikoli ne izvaja.

V izjasnitvi o navedbah vlagatelja izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj v ponudbi predložil tipski test za drug tip omaric, kot jih je navedel v izjavi o skladnosti in v ponudbi, kar ni skladno z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker besedna zveza tipski test pomeni, da mora biti testiran določen tip izdelka, ni mogoče trditi, da tipski test za tip omaric BB velja tudi za tip omaric AA. Izbrani ponudnik še navaja, da so bile zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila jasne in vlagatelj s svojimi navedbami skuša zavajati naročnika.

V odločitvi o zahtevku za revizijo naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil obvezne pogoje, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, določil pa je tudi dokazila, s katerimi izpolnjevanje teh pogojev ponudniki izkažejo (v podtočki 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Dalje navaja, da med njim in vlagateljem ni sporno, da je vlagatelj predložil testno poročilo XX, na katerega se sklicujeta obe izjavi o skladnosti in da je testno poročilo XX narejeno za termosetni material. Ker se poročilo ne nanaša na ponujen tip omaric, ampak na drug tip omaric, z njim ni mogoče dokazati ustreznosti in skladnosti ponujenih NN omaric s tehničnimi zahtevami naročnika. Tudi predloženo testno poročilo št. YY (v nadaljevanju: testno poročilo YY) ni ustrezno, saj ni bilo narejeno za vlagatelja, pač pa za drugo družbo in za testiranje (prevlečenih) lakiranih GRP panelov. Ker je naročnik jasno navedel, kaj bo štel kot ustrezno dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev (tudi v odgovorih št. 6 in št. 12, objavljenih na Portalu javnih naročil), test drugega proizvajalca in lastna izjava proizvajalca omaric nista ustrezna, naročnikov zaključek o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe pa je zakonit.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo in dodaja, da je predložil vse in v celoti ustrezne izjave o skladnosti ter dodatna dokazila, četudi naročnik ni natančno opredelil, kakšna dokazila je glede določenih tehničnih zahtev potrebno predložiti. Vlagatelj je tako predložil ustrezno testno poročilo ponujenih omaric, ki je relevantno glede izjav o skladnosti in dokazuje zahtevane elemente s strani naročnika in dve testni poročili, ki dokazujeta UV odpornost zunanje površine omarice. Da bi morala biti vsa dokazila zgolj v enem dokumentu naročnik ni zahteval, pa tudi sicer bi bila taka zahteva neživljenjska in nesorazmerna. Vlagatelj vztraja, da ni pomembno, na kateri tip omaric se nanaša testno poročilo, saj je predmet dokazovanja v konkretnem primeru material in ne omarica. Izjavo proizvajalca laka bi moral naročnik šteti za ustrezno, saj predstavlja dokazilo o istovrstnosti materiala. Čeprav želi naročnik prikazati nasprotno, so GRP paneli v slovenskem prevodu plošče poliestra, ojačane s steklenimi vlakni oz. materiali iz vrat omarice proizvajalca. Vlagatelj še izpostavlja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni predvidel, da mora biti testno poročilo za UV odpornost narejeno za ponujeni tip omaric, zato ni mogoče šteti vlagatelju v škodo, če je priložil vsebinsko ustrezen test, ki se nanaša na enak material sicer drugega tipa omarice.

Med vlagateljem in naročnikom je torej najprej spor v tem, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je ugotovil, da izjavi o skladnosti, ki jih je v svoji ponudbi predložil vlagatelj, glede na v njih sklicevana in predložena dokazila (prim. prvo do tretjo alinejo podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) nista ustrezni, njegovo ponudbo pa iz tega razloga označil za nedopustno (točka a) obrazložitve odločitve o oddaji naročila).

Vlagateljeve navedbe o nezakonitosti naročnikovega ravnanja je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ter z vidika prvega odstavka 89. člena ZJN-3, skladno s katerim naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Naročnik, ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila navede tehnične specifikacije predmeta javnega naročila in s tem določi zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga, ki odražajo njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi z izvedbo javnega naročila doseči. Ponudniki, ki na podlagi opisa predmeta javnega naročila ocenijo, ali zahtevan predmet javnega naročila lahko ponudijo, morajo v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dokazati, da ponujeni predmet izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (prim. deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

V konkretnem primeru je naročnik podrobne tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (tj. dobava plastičnih NN kabelskih omaric – prostostoječih) določil v V. poglavju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v podtočki 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa je določil dokazila, ki so jih morali ponudniki predložiti v svoji ponudbi, da bi z njimi izkazali ustreznost ponujenih NN omaric in opreme. Naročnik je, relevantno za konkretno zadevo, določil:

»Ponudnik mora ponudbi predložiti:
- izjavo proizvajalca o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 – 1:2010, za vsak tip ponujenih NN omarice, in
- izjavo ponudnika o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 – 1:2010, za NN omarico skupaj z vso vgrajeno opremo, in
- vsa dokazila, ki so navedena v ponudbi priloženih izjavah o skladnosti, in
- veljaven tipski preizkus – povzetek rezultatov (type test) za ponujene tipa NN omaric […], in
- […], in
- test proizvajalca za UV odpornost zunanje površine NN omarice po standardu SIST EN ISO 4892, in
- […].

Če naročnik iz priloženega tehničnega materiala ne bo mogel ugotoviti ustreznosti ponujenih NN omaric in opreme, bo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka.«

V točki 16 II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik določil tudi: »[…] Dopolnjevanje ali menjavanje vseh dokazil, povezanih s tehničnimi zahtevami predmeta naročila ni dopustno. […]«.

Da bi bilo mogoče ugotoviti, ali je naročnik pri presoji dopustnosti vlagateljeve ponudbe v delu, ki se nanaša na zahtevano predložitev izjav o skladnosti in pripadajočih dokazil ravnal skladno z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je potrebno najprej ugotoviti, kakšne zahteve je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila; ali je le-te določil jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni, strokovno usposobljeni in skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, Komisija proti Nizozemski, točka 109); ali je pri presoji dopustnosti ponudb upošteval le tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane, saj naročnik posamezni zahtevi po poteku roka za predložitev ponudb ne sme dajati ožje ali drugačne vsebine od tiste, ki iz nje izhaja na jasen, natančen in nedvoumen način (prim. drugi odstavek 67. člena ZJN-3 v povezavi s 6. in 7. členom ZJN-3).

Kot izhaja iz predhodno citiranih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je naročnik od ponudnikov (med drugim) zahteval predložitev izjave o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 – 1:2010 proizvajalca za vsak tip ponujenih NN omarice in izjave o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 – 1:2010 ponudnika za NN omarico skupaj z vso vgrajeno opremo, vključno z vsemi dokazili, ki so v teh izjavah o skladnosti navedena. Tako določene zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v katere naročnik ni posegal niti z odgovoroma št. 6 in 12, na katera se sklicuje, niti z drugimi odgovori, objavljenimi na Portalu javnih naročil) so po presoji Državne revizijske komisije jasne in ne omogočajo drugačne razlage kot te, da so ponudniki dolžni v ponudbi, poleg izjav o skladnosti za ponujene tipe NN omaric, predložiti tudi vsa dokazila na katera se sklicujejo predložene izjave o skladnosti in ki se nanašajo na ponujene tipe NN omaric. Ugotovitvi, da v izpostavljenih zahtevah naročnik dokazil ni zahteval le za material ponujenih omaric, pač pa jih je zahteval za ponujene tipe omaric, pritrjuje tudi dejstvo, da je naročnik v sedmi alineji podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ločeno zahteval še posebno dokazilo, ki se nanaša na UV odpornost le zunanjih površin NN omaric, torej le na material. Glede na navedeno Državna revizijska komisija vlagateljeve navedbe, da je za presojo ustreznosti dokazila v zvezi z zahtevami iz prvih treh alinej podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila relevantno, na kateri testirani material (ne pa tip omaric) se nanašajo, zavrača kot neutemeljene. Ker je naročnik v zvezi z izjavami o skladnosti jasno zahteval dokazila, ki se nanašajo na ponujene tipe NN omaric, je potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi vlagateljevo zatrjevanje o potrebnosti tolmačenja nejasnih zahtev njemu v prid in njegovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-023/2018 (v sklicevani zadevi je Državna revizijska komisija presojala ravnanja naročnika ob ugotovljeni nejasni določbi dokumentacije, ki je dopuščala več možnih razlag, v čemer se sklicevana zadeva razlikuje od obravnavane).

V kolikor bi bilo potrebno navedbe vlagatelja, zlasti v zvezi z relevantnostjo testiranja materiala, ne posameznih tipov omaric in običajnim predmetom testiranj razumeti na način, da z njimi nasprotuje vsebini zahtev iz prve do tretje alineje podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oz. da z njimi zatrjuje, da naročnik izpostavljenih zahtev ni določil ustrezno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj s temi navedbami v fazi postopka, tj. po izdaji odločitve o oddaji naročila, prepozen (prim. tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), vsebinska presoja revizijskih navedb, ki se nanašajo na vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pa zato ni več mogoča.

Kot navaja naročnik v odločitvi o oddaji naročila, o tem pa se je z vpogledom v vlagateljevo ponudbo prepričala tudi Državna revizijska komisija, je vlagatelj v ponudbi predložil dve izjavi o skladnosti za ponujene tipe NN omaric (izjavo proizvajalca z dne 4. 5. 2020 in svojo izjavo z dne 19. 6. 2020), ki se glede odpornosti proti UV sevanju obe sklicujeta na testno poročilo XX. Iz testnega poročila XX izhaja, da se ne nanaša na tipe omaric AA, ki jih je v svoji ponudbi ponudil vlagatelj, pač pa na tipe omaric BB oz. na material, iz katerih so tipi omaric BB izdelani.
Ker so se morala dokazila, povezana z zahtevami iz prve do tretje alineje podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nanašati na ponujene tipe NN omaric in ne zgolj na material, iz katerega so bile izdelane, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v ponudbi vlagatelja predloženega testnega poročila XX, ki se sklicuje na tipe omaric BB oz. na material, iz katerih so tipi omaric BB izdelani niti samega niti v kombinaciji z izjavo proizvajalca z dne 17. 6. 2020 o istovrstnosti materiala omaric BB in AA zato ni mogoče označiti kot skladnega z naročnikovimi zahtevami.

Ker iz predloženih izjav o skladnosti izhaja, da se v zvezi z odpornostjo proti UV sevanju sklicujeta tudi na testno poročilo YY, je Državna revizijska komisija vpogledala tudi v navedeno poročilo. Ugotavlja (kar tudi med vlagateljem in naročnikom ni sporno), da se tudi testno poročilo YY ne nanaša na ponujene tipe omaric AA, pač pa na material zunanjih površin omaric (na testirane GRP panele). Navedeno pomeni, da tudi tega dokazila ni mogoče šteti kot ustreznega, tj. kot skladnega z naročnikovo zahtevo po predložitvi dokazil za ponujene tipe NN omaric iz prve do tretje alineje podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Upoštevaje, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja, da se naročnik v konkretnem primeru k izvedbi postopka pojasnjevanja, dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ni zavezal, temveč si je to možnost le pridržal ([…] Naročnik lahko skladno z zakonom od ponudnika zahteva odpravo pomanjkljivosti […], prim. točko 16 II. poglavja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri tem pa je, kot opozarja tudi sam v odločitvi o oddaji naročila, v nadaljevanju izrecno določil »[…] Dopolnjevanje ali menjavanje vseh dokazil, povezanih s tehničnimi zahtevami predmeta naročila ni dopustno. […]«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja zaradi ugotovljene pomanjkljivosti v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje zahtev, določenih v prvi do tretji alineji podtočke 6.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila označil za nedopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik se namreč k postopku pojasnjevanja, dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ob ugotovitvi njihovih morebitnih pomanjkljivosti ni zavezal oz. ga je v delu, ki se nanaša na dokazila, povezana s tehničnimi zahtevami celo izrecno izključil.

V nadaljevanju Državna revizijska komisija vsebinsko ni obravnavala vlagateljevih navedb o dopustnosti njegove ponudbe v delu, ki se nanaša na ustreznost predloženega testa za UV odpornost zunanjih površin omaric (s strani naročnika zatrjevani drugi razlog za nedopustnost ponudbe; točka b) obrazložitve odločitve o oddaji naročila), navedb o ustreznosti predloženega vzorca (s strani naročnika zatrjevani tretji razlog za nedopustnost ponudbe; točka c) obrazložitve odločitve o oddaji naročila), navedb o odsotnosti pregleda točkovanja ponudbe izbranega ponudnika in navedb o novih razlogih, ki naj bi jih naročnik v zvezi z nedopustnostjo ponudbe vlagatelja navajal v odločitvi o zahtevku za revizijo, niti ni izvedla s temi navedbami povezanih predlaganih dokazov (vpogled v vzorec, v videoposnetke montaže omaric, izvedba dokaza z izvedencem itd.). Morebitna ugotovitev utemeljenosti teh vlagateljevih navedb namreč ne bi mogla več vplivati na vlagateljev položaj (oz. na drugačen status njegove ponudbe), prav tako pa tudi ne na drugačno odločitev Državne revizijske komisije v konkretnem primeru.

Kljub temu, da iz navedb vlagatelja, da zaradi nedopustnosti svoje ponudbe ni imel možnosti zahtevati vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in se prepričati o ustreznosti njegove ponudbe, ne izhajajo niti očitki o morebitni naročnikovi kršitvi pravice do vpogleda vlagatelja niti očitki, da v ponudbi izbranega ponudnika obstaja pomanjkljivost, zaradi katere je naročnik ne bi smel označiti kot dopustne, Državna revizijska komisija na tem mestu vseeno pojasnjuje, da je že večkrat zapisala, da je namen vpogleda v ponudbo v tem, da vlagatelj pridobi dodatne informacije, ki jih potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva, ne pa v tem, da vlagatelj v ponudbo ponudnika vpogleda v smislu preverjanja pravilnosti naročnikove odločitve.

Državna revizijska komisija v zaključku ugotavlja še, da vlagatelj šele v vlogi z dne 22. 9. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, navaja, da utemeljeno dvomi, da je naročnik ponudbo izbranega ponudnika presojal skozi enako merilo, kot je to storil pri vlagatelju. Četudi bi bilo potrebno ugotoviti, da je vlagatelj s temi navedbami zadostil svojemu trditvenemu bremenu, kot izhaja iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN v povezavi s 13. členom ZPVPJN in 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), upoštevaje, da vlagatelj ni navedel v zvezi s katerim merilom in v zvezi s katero od več očitanih pomanjkljivosti njegove ponudbe svoje dvome izpostavlja, Državna revizijska komisija ugotavlja, da z njimi ni pravočasen. Zaradi tega jih v postopku pravnega varstva ni mogoče upoštevati, saj skladno s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN vlagatelj v opredelitvi do naročnikovih navedb v odločitvi o zahtevku za revizijo lahko navaja nove kršitve, dejstva in predlaga nove dokaze le če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Ker vlagateljeve navedbe v vlogi z dne 22. 9. 2020 po vsebini predstavljajo nova dejstva (ki jih vlagatelj v zahtevku za revizijo ni zatrjeval), vlagatelj pa niti ne navaja niti ne dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku, jih je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljene.

Državna revizijska komisija je zavrnila tudi pobudo vlagatelja za izvedbo ustne obravnave in pridobitev strokovnega mnenja oz. vključitev izvedencev ali strokovnjakov. Čeprav skladno s prvim odstavkom 35. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija na pobudo (med drugim) vlagatelja lahko izvede ustno obravnavo z namenom pridobitve natančnejših pojasnil o dejanskih okoliščinah, od katerih je odvisna odločitev v revizijskem postopku, skladno s 36. členom ZPVPJN pa lahko v primeru, da je potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga, odredi pridobitev strokovnega mnenja ali v revizijski postopek vključi strokovnjake ali izvedence, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bilo dejanske okoliščine in dejstva v obravnavanem delu mogoče pravilno in popolno ugotoviti na podlagi dokumentacije iz postopka javnega naročanja, zato je pobudi vlagatelja kot nepotrebni zavrnila.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, njegov zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj uveljavlja tudi povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel. Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 22. 10. 2020



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije



Vročiti:
– ELEKTRO GORENJSKA, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj
– Odvetniška družba Ketler & Partnerji o.p., d.o.o., Dunajska cesta 167, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
– Družinsko podjetje Kosič d.o.o., Ruperče 13, 2231 Pernica

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.