018-153/2020 Zdravstveni dom Piran

Številka: 018-153/2020-3

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Marka Medveda, kot predsednika senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup nujnega reševalnega vozila tip B«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba Medicop - specialna oprema d.o.o., Nemčavci 81, Murska Sobota (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, Portorož - Portorose (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 10. 2020

ODLOČILA


Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu male vrednosti dne 3. 9. 2020 objavil na Portalu javnih naročil pod št. objave JN 005460/2020-W01.

Zoper razpisno dokumentacijo je vlagatelj dne 15. 9. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da naj se razpisna dokumentacija v spornem delu dopolni tako, da se vanjo vključi izpolnjevanje minimalnih varnostnih standardov za razpisani predmet - naročnik naj zahteva od ponudnikov, da predložijo dokazilo o skladnosti vozila s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015, ki ga izda akreditirana institucija, ki ima certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 in je registrirana v eni izmed držav Evropske unije. Vlagatelj tudi predlaga, naj se rok za oddajo ponudb podaljša za osem dni. Povrnitve stroškov postopka ne zahteva.

Vlagatelj navaja, da je proizvajalec reševalnih vozil z dolgoletno tradicijo, znanjem in izkušnjami ter ima v konkretnem primeru interes oddati ponudbo ter pridobiti javno naročilo. Če bi razpisna dokumentacija ostala nespremenjena (in s tem ne bi sledila minimalnim varnostnim in higienskim standardom), bi naročnik lahko prejel reševalno vozilo, ki ne izpolnjuje minimalnih standardov, na ta način pa bi bili ponudniki (vključno z vlagateljem), ki te zahteve izpolnjujejo, v neenakovrednem položaju, saj je izpolnjevanje teh standardov eden izmed bistvenih stroškovnih elementov v proizvodnji reševalnih vozil, poleg tega se vozila, ki standardov ne izpolnjujejo, ne bi smela uporabljati. Vlagatelj navaja, da po njemu dostopnih informacijah naročnik razpisne dokumentacije ni pripravil v skladu s sklepom Ministrstva za zdravje RS, ki navedeno investicijo tudi sofinancira ter v katerem ministrstvo navaja minimalne standarde, med katere sodi zlasti tudi zahteva, ki se nanaša na dokazilo o skladnosti vozila s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015. Z navedenim dokazilom, zatrjuje vlagatelj, bi morali razpolagati ponudniki, dokazilo pa bi morali predložiti v ponudbi. Certifikati in poročila bi morali biti izdani s strani akreditirane institucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 ter je certificirana v eni izmed držav Evropske unije. Navedena zahteva, ki ima podlago v Prilogi 3 k Pravilniku o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09 s spremembami), je logična in obvezujoča, saj gre v primerih prevozov nujne medicinske pomoči za neobičajne in nevarne vožnje, zato je izdelava in uporaba reševalnih vozil v skladu z minimalnimi varnostnimi standardi še toliko pomembnejša. Navedeni predpis določa tudi obvezne vsebine reševalnega vozila, ki se nanašajo na minimalne higienske standarde za oskrbo pacienta, kar je v obstoječih razmerah soočanja z novim koronavirusom ključnega pomena.

Naročnik je z dokumentom št. 4/2020-4, z dne 24. 9. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma opozarja, da je avtonomen pri oblikovanju zahtev, ki se nanašajo na predmet javnega naročila. Zatrjuje, da naročniki sami definirajo predmet javnega naročila na način, ki bo v največji možni meri zadovoljil njihove potrebe. Ponudnik torej ne more biti tisti, ki bi določal, kaj potrebuje naročnik oziroma kaj mora obsegati predmet javnega naročila. Ne glede na vir financiranja, zatrjuje naročnik, sam nosi izključno odgovornost za pripravo dokumentacije ter uspešno izvedbo javnega naročila. Naročnik opozarja, da ni vlagatelj tisti, ki presoja, ali je bilo predmetno naročilo pripravljeno v skladu z zahtevami iz pogodbe o sofinanciranju investicije. Poleg tega javno naročilo vlagatelja v ničemer ne omejuje ali mu kako drugače onemogoča sodelovati pri predmetnem javnem razpisu. Tudi vlagatelj v nobenem delu zahtevka za revizijo ne navaja kršitev oziroma ravnanj naročnika, ki bi ga na kakršenkoli način omejevala in mu preprečevala sodelovanje. Naročnik opozarja, da iz zahtevka za revizijo ni mogel razbrati, kateri pogoj, merilo ali zahteva je tista, ki vlagatelju onemogoča sodelovanje ter enakopravno obravnavo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Naročnik še navaja, da je v razpisni dokumentaciji (Poglavje 3 - Minimalne tehnične zahteve) eksplicitno navedel vse zahteve in standarde, ki jih mora izpolnjevati vozilo. Tudi iz odgovorov, ki jih je objavil na Portalu javnih naročil, izhaja, da mora ponujeno vozilo ustrezati zahtevam standarda SIST EN 1789-2007+A2:2015. Navaja še, da vodi postopek oddaje predmetnega javnega naročila v skladu z določili 47. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki v tretjem odstavku določajo, da lahko naročnik v postopku oddaje naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev s predložitvijo ESPD ali druge lastne izjave. V ta namen je pogoj zapisal v 11. točki 7. člena razpisne dokumentacije ter pripravil »Izjavo« (Obrazec-5), s katero ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo izjavi, da ponujeno blago v celoti izpolnjuje minimalne tehnične zahteve in standarde iz Poglavja 3. Nadalje je z odgovori, ki so bili objavljeni na Portalu javnih naročil, nedvoumno navedel, da morajo ponudniki izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN 1789-2007+A2:2015 izkazati s potrdilom o skladnosti, ki ga izda proizvajalec, kar je v skladu z določili tretjega odstavka 79. člena ZJN-3. Naročnik meni, da z oblikovanjem pogojev in zahtev iz razpisa ni kršil predmetne zakonodaje. Zahteva po predložitvi točno določene vrste dokazil za izpolnjevanje zahtev bi lahko pomenila okoliščino, ki bi ustvarila neenakopravno obravnavo ponudnikov. Prvi in drugi odstavek 70. člena ZJN-3 določata, da mora naročnik v primeru, če zahteva predložitev potrdila, ki ga izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, sprejeti tudi potrdilo, ki ga izda drug enakovreden organ za ugotavljanje skladnosti. Naročnik opozarja, da se je v konkretnem primeru odločil, da bo sprejel tudi potrdilo o skladnosti, ki ga izda proizvajalec. Poleg tega je razpisani posel zavaroval z zahtevo po predložitvi finančnega zavarovanja za dobro izvedbo posla, prav tako ne gre prezreti dejstva, da ZJN-3 v 5. točki 112. člena določa tudi kazenske sankcije za ponudnika, če ta v ponudbi ali prijavi ali v skladu s šestim odstavkom 94. člena ZJN-3 predloži neresnično izjavo ali ponarejeno ali spremenjeno listino kot pravo. Ker je zahteval izpolnjevanje zahtev standarda SIST EN 1789-2007+A2:2015, način dokazovanja pa je oblikoval v skladu z določili ZJN-3, zaključuje naročnik, zahtevek za revizijo ni utemeljen.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 26. 9. 2020 izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Uvodoma navaja, da je naročnik res sam odgovoren tako za pripravo razpisne dokumentacije kakor tudi za uspešno izvedbo javnega naročila, ob tem pa opozarja, da bo izključno naročnik sam nosil tudi odgovornost in posledice, v kolikor bo (vkljub vlagateljevim pravočasnim opozorilom) prejel reševalno vozilo, ki ne bo ustrezalo vsem veljavnim predpisom. Vlagatelj tudi priznava, da je naročnik avtonomen pri oblikovanju zahtev, ki se nanašajo na predmet javnega naročila, vendar meni, da naročnikova avtonomnost ne sme biti v nasprotju z veljavno zakonodajo. V konkretnem primeru, opozarja vlagatelj, naročnikova omilitev minimalnih zahtev, ki se nanašajo na dokazila o ustreznosti reševalnega vozila z veljavnim standardom, lahko vodi v povzročitev splošne nevarnosti za uporabnike reševalnih vozil, ki tem standardom ne ustrezajo ter hkrati pomeni splošno nevarnost za druge udeležence v prometu. V obravnavanem primeru torej naročnikova avtonomnost bistveno odstopa od predpisov in jih neposredno krši. Vlagatelj še navaja, da dokazil o skladnosti ponujenega vozila s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015 ne more izdati proizvajalec sam, saj morajo biti certifikati in poročila izdani s strani akreditirane institucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 ter mora biti registrirana v eni izmed držav Evropske unije. Navedena zahteva ima podlago v Prilogi 3 Pravilnika o prevozih pacientov. Skladnost z navedenim standardom se izvaja po posebej določenih postopkih, ki zajemajo tako »crash teste« kakor tudi teste vseh drugih varnostnih komponent vozila, ki se lahko izvedejo s strani posebej usposobljenih akreditiranih institucij. Zato presoja o skladnosti vozila ne more biti prepuščena potrdilu/izjavi proizvajalca, temveč mora biti dokazana s strani tretje, za to pooblaščene institucije. Naročnik se bo v obravnavanem primeru očitno zadovoljil s potrdilom o skladnosti, ki ga bo izdal proizvajalec, ne da bi dejansko preveril, ali je vozilo skladno s standardom. Navedeno pa je možno le, če ponudnik predloži dokazilo o skladnosti, ki ga izda akreditirana institucija. Vlagatelj na koncu ponovno poudarja, da bi naročnik zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov le v primeru, če bi zahteval edino merodajno dokazilo, to je dokazilo o skladnosti, izdano s strani akreditirane institucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 in je registrirana v eni izmed držav Evropske unije.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji zahtevati od ponudnikov, da predložijo dokazilo o skladnosti razpisanega vozila s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015, ki ga izda akreditirana institucija. Slednja mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 ter mora biti registrirana v eni izmed držav Evropske unije. Kot zatrjuje vlagatelj, naj bi navedena zahteva izhajala iz sklepa Ministrstva za zdravje, ki predmetno javno naročila tudi sofinancira, in ima podlago v Prilogi 3 k Pravilniku o prevozih pacientov. V nasprotnem primeru oziroma če naročnik takšne zahteve ne bi postavil, zatrjuje vlagatelj, bi lahko prejel reševalno vozilo, ki ne izpolnjuje minimalnih standardov, vlagatelj in ponudniki, ki te zahteve izpolnjujejo, pa bi bili v neenakovrednem položaju, saj je izpolnjevanje teh standardov eden izmed bistvenih stroškovnih elementov v proizvodnji reševalnih vozil, poleg tega se vozila, ki standardov ne izpolnjujejo, ne bi smela uporabljati.

Predmet obravnavanega javnega naročila je nakup nujnega reševalnega vozila (tip B). Naročnik je tehnične zahteve predmeta naročila navedel v devetih točkah 3. Poglavja razpisne dokumentacije (Minimalne tehnične zahteve naročnika).

V 1. točki (Splošno) 3. Poglavja je naročnik (med drugim) postavil naslednje zahteve:

»Reševalno vozilo mora v celoti ustrezati standardu SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B, in sicer morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

1. Interier mora ustrezati zahtevam SIST EN 1789:2007+A2:2015 TYP B.
2. Sedeži za paciente in spremljevalno osebje morajo izpolnjevati zahteve SIST EN
1789:2007+A2:2015 - 4.5.3.
3. Sistem za zračenje mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789:2007+A2:2015 - 4.5.4.
4. Gretje mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789:2007+A2:2012 - 4.5.5.
5. Notranja osvetlitev bolniškega prostora mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789:2007+A2:2015 - 4.5.6.
6. Glasnost v bolniškem prostoru vozila mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789-007+A2:2015 - 4.5.7.
7. Obešalni sistemi in pritrditve predelave v bolniškem delu vozila morajo izpolnjevati zahteve SIST EN 1789:2007+A2:2015 - 4.5.9.
8. Podnožje za glavna nosila mora izpolnjevati zahteve EN 1865 in mora biti testirano v sklopu SIST EN 1789:2007+A2:2015 - 4.5.9.
9. Predelna stena mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789-2007+A2:2015 - 4.4.4.
10. Zasilni izhod mora izpolnjevati zahteve SIST EN 1789:2007+A2:2015 - 4.5.5.
11. Svetlobna in zvočna opozorilna signalizacija morata biti izdelani v skladu z ECE65 class 2.
12. Vozilo mora biti izdelano v skladu s CPP, ki veljajo v RS, in temu ustrezno homologirano. Ravno tako mora vozilo zadoščati vsem veljavnim predpisom v RS za namen specialnega reševalnega vozila TYP B.«

Naročnik je v okviru razpisne dokumentacije vnaprej pripravil obrazec »Izjava« (Obrazec-5), s podpisom katerega ponudnik pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi, da ponujeno blago v celoti izpolnjuje minimalne tehnične zahteve in standarde iz Poglavja 3 (druga alineja obrazca).

Tekom pojasnjevanja razpisne dokumentacije je bilo v zvezi z zahtevami, ki se nanašajo na standard, postavljenih več podobnih vprašanj, in sicer (vsa vprašanja in naročnikovi odgovori nanje so bili objavljeni na Portalu javnih naročil dne 10. 9. 2020):

1. vprašanje: »V pogojih ministrstva so v točki 7 navedeni minimalni standardi, ki jih med vašimi zahtevami ne zasledimo, zato vas sprašujemo:

Zahteve Ministrstva za zdravje: »Dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015, s katerimi mora razpolagati ponudnik, in ki morajo biti priložena v ponudbi.« in »Vsi certifikati in poročila morajo biti izdani s strani akreditirane inštitucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015, registrirane v eni izmed držav Evropske unije - priloga akreditacija«.
Ali je vozilo, ki nima izdelanih in v ponudbi priloženih zgoraj zahtevanih certifikatov, ustrezno vašim zahtevam?«

2. vprašanje: »V tehnični dokumentaciji zahtevate skladnost vozila z EN 1789-2007+A2:2014 oziroma SIST EN 1789-2007+A2:2015 za reševalno vozilo tip B. Pravilnik o izvajanju nujne medicinske pomoči v RS zahteva, da so vsa vozila narejena skladno z zgoraj omenjenim standardom. Z namenom dokazovanja ter zagotavljanja transparentnosti in pravičnosti je potrebno predložiti nedvoumna dokazila o skladnosti reševalnega vozila kot sledi:

1. Certifikat o uspešno opravljenem dinamičnem testiranju ponujenega reševalnega vozila skladno s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015. Dinamično testiranje mora biti opravljeno na tipu ponujenega osnovnega vozila in predelave s silo 10G v vseh 5 (petih) s standardom zahtevanih smereh.
2. Dokazilo Annex A (TEST SUMMARY) skladno s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015.
3. Dokazilo Annex B (TEST SUMMARY) skladno s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015.
4. Dokazilo Annex C (TEST SUMMARY) skladno s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015.
5. Poročilo o opravljenem EMC testu za vozilo, ki je imelo vgrajeno tehnično enake električne komponente, kot jih ima ponujeno vozilo.

Vsi certifikati in poročila morajo biti izdani s strani akreditirane inštitucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015 in je registrirana v eni izmed držav Evropske unije. Vsi certifikati morajo biti izdani na ime pravne osebe, ki je izvedla predelavo oz. nadgradnjo vozila v reševalno vozilo.

Naročnika sprašujemo, ali bo z namenom spoštovanja zakona in pravilnika, razpisno dokumentacijo z jasno izraženo zahtevo po predložitvi potrebnih certifikatov za dokazovanje ustreznosti vozila ponudnika, ustrezno dopolnil in zahteval ob predložitvi ponudbe? Naročnik le na ta način zagotavlja zakonitost, transparentnost in enakost ter nedvoumno izkazovanje ustreznosti ponujenega reševalnega vozila s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015 v postopku izbire najugodnejšega ponudnika.«

3. vprašanje: »Opažamo občutno razhajanje med minimalnimi zahtevami MZ - razpis o sofinanciranju na primarni ravni in vašimi zahtevami. Zaradi slednjega vas prosimo za dodatna pojasnila k zahtevam MZ.

Dokazila o skladnosti s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015 Tip B:

1. Certifikat o uspešno opravljenem dinamičnem testiranju ponujenega reševalnega vozila skladno s standardom SIST EN 1789-2007+A2:2015. Dinamično testiranje mora biti opravljeno na tipu ponujenega osnovnega vozila s predelavo s silo 10G v vseh 5 (petih) s standardom zahtevanih smereh. Ali je v ponudbi potrebno priložiti zahtevan certifikat, kot zahteva MZ?
2. Dokazilo Annex A (Test Summary) - ali je v ponudbi potrebno priložiti zahtevan certifikat, kot zahteva MZ?
3. Dokazilo Annex B (Test Summary) - ali je v ponudbi potrebno priložiti zahtevan certifikat, kot zahteva MZ?
4. Dokazilo Annex C (Test Summary) - ali je v ponudbi potrebno priložiti zahtevan certifikat, kot zahteva MZ?«

Naročnik je na vsa vprašanja odgovoril z enakim odgovorom, in sicer, da mora imeti vozilo ob primopredaji potrdilo o skladnosti, ki je izdano s strani proizvajalca.

Iz zgoraj citirane razpisne dokumentacije je (med drugim) razvidno, da mora ponujeno reševalno vozilo v celoti ustrezati standardu SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B, ponudnik pa mora v zvezi s tem v ponudbi predložiti izjavo (Obrazec-5), s katero (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdi, da ponujeno reševalno vozilo izpolnjuje navedeni standard. Ob primopredaji mora imeti reševalno vozilo tudi potrdilo o skladnosti, izdano s strani proizvajalca reševalnega vozila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz predstavljenih določb ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Naročnik je v konkretnem primeru zahteval, da mora ponujeno reševalno vozilo v celoti ustrezati standardu SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B. Navedena zahteva je jasna in nedvoumna - vsi ponudniki morajo ponuditi reševalno vozilo, ki v celoti ustreza navedenemu standardu, v dokaz, da je temu res tako, pa morajo ponudniki predložiti (s strani naročnika vnaprej pripravljeno »Izjavo« (Obrazec-5), podano pod kazensko in materialno odgovornostjo. Vlagatelj navaja, da navedeno zahtevo (»kot proizvajalec reševalnih vozil z dolgoletno tradicijo, znanjem in izkušnjami«) izpolnjuje, vendar opozarja, da bi jo moral naročnik zaostriti oziroma nadgraditi in v ta namen od ponudnikov tudi zahtevati, da predložijo še dokazilo o skladnosti vozila z navedenim standardom, ki je izdano s strani akreditirane institucije, ki mora imeti certifikat EN/ISO/IEC 17025:2007 za izvajanje testiranja po standardu SIST EN 1789-2007+A2:2015, akreditirana institucija pa mora biti registrirana v eni izmed držav Evropske unije. Vlagatelj namreč zatrjuje, da bo naročnik v nasprotnem primeru lahko prejel reševalno vozilo, ki ne izpolnjuje minimalnih varnostnih in higienskih standardov ter navaja, da je takšna zahteva, ki ima podlago v Prilogi 3 k Pravilniku o prevozu pacientov, logična in obvezujoča, saj gre v primerih prevozih nujne medicinske pomoči za neobičajne in nevarne vožnje, poleg tega opozarja tudi na obstoječe razmere soočanja s Covid-19. Vlagatelj tudi navaja, da naročnikova omilitev zahtev v zvezi s tem lahko vodi v povzročitev splošne nevarnosti za uporabnike reševalnih vozil, ki tem standardom ne ustrezajo ter hkrati pomeni splošno nevarnost za druge udeležence v prometu. Zlasti pa vlagatelj opozarja, da je kot ponudnik, ki izpolnjuje tudi zahteve, ki se nanašajo na dokazilo o skladnosti, v primerjavi s ponudniki, ki teh zahtev ne izpolnjujejo, v neenakopravnem položaju, saj je izpolnjevanje teh standardov eden izmed bistvenih stroškovnih elementov v proizvodnji reševalnih vozil.

Vlagatelj sicer pravilno ugotavlja, da Priloga 3 k Pravilniku o prevozu pacientov določa, da mora imeti nujno reševalno vozilo tehnične lastnosti v skladu z evropskim standardom EN 1789:2007, tip B. A naročnik je navedeno zahtevo, kot že izhaja iz te obrazložitve, tudi upošteval, saj je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponujeno reševalno vozilo v celoti ustrezati standardu SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B.

Tudi sicer so lahko predmet meritorne presoje le tiste naročnikove kršitve, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na položaj vlagatelja oziroma je lahko predmet meritorne presoje zgolj vprašanje, ali je naročnik z oblikovanimi tehničnimi zahtevami vlagatelju, kot ponudniku in proizvajalcu reševalnih vozil, neupravičeno onemogočil sodelovanje v predmetnem postopku. Vlagatelj, skladno s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN (ki določa, da se aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda) z vložitvijo zahtevka za revizijo varuje svoj pravni položaj, in sicer ko zatrjevane kršitve naročnika vplivajo na njegov pravni položaj v smislu, da bi mu bilo zaradi njih onemogočeno ali bistveno oteženo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila in s tem možnost pridobitve naročila. Iz razloga, ker naročnik ni postavil dodatnih zahtev, ki se nanašajo na izpolnjevanje standarda SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B, pa vlagatelju ni onemogočeno sodelovanje v postopku oddaje predmetnega javnega naročila, prav tako ni v slabšem položaju kot ostali ponudniki. Sporna zahteva je enaka za vse ponudnike, saj morajo vsi ponuditi reševalno vozilo, ki v celoti ustreza standardu SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B, noben izmed njih pa v zvezi s tem ni dolžan predložiti dokazila o skladnosti vozila z navedenim standardom, ki ga izda akreditirana institucija s sedežem v Evropski uniji.

Poleg tega vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ne more uveljavljati kršitev, ki se nanašajo na varovanje javnega interesa (kot že izhaja iz te obrazložitve, vlagatelj zatrjuje, da bi naročnik ob obstoječi razpisni dokumentaciji lahko prejel reševalno vozilo, ki ne izpolnjuje minimalnih varnostnih in higienskih standardov, kar lahko vodi v povzročitev splošne nevarnosti za uporabnike reševalnih vozil, hkrati pa pomeni tudi splošno nevarnost za druge udeležence v prometu). V takšnem primeru bi vlagatelj prevzel vlogo zagovornika javnega interesa, ki pa je nima. Pravno varstvo javnega interesa lahko namreč, skladno s 6. členom ZPVPJN, uveljavljajo zagovorniki javnega interesa, in sicer ministrstvo, pristojno za finance, Računsko sodišče Republike Slovenije, organ, pristojen za varstvo konkurence, in organ, pristojen za preprečevanje korupcije. Ti organi v primeru, če je bil ali bi lahko bil zaradi ravnanja naročnika ogrožen javni interes (pri čemer se v skladu s prvim odstavkom 6. člena ZPVPJN šteje, da gre za javni interes, če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javno varnost ali oškodovanje premoženja večje vrednosti), le-tega zaščitijo z vložitvijo zahtevka za revizijo, ki ga lahko vložijo v katerikoli fazi postopka oddaje javnega naročila v 45 delovnih dneh od dneva, ko so za kršitev izvedeli, vendar najpozneje v 12 mesecih od začetka izvajanja pogodbe ali posameznega naročila, oddanega na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu (osmi odstavek 25. člena ZPVPJN). Zato vlagatelj do obravnave revizijskih navedb, s katerimi poskuša v okviru svojega revizijskega zahtevka uveljavljati pravno varstvo v javnem interesu, ni upravičen.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je naročnik v obravnavanem primeru uporabil postopek naročila male vrednosti, torej postopek, v katerem ZJN-3 naročniku pušča precejšnjo svobodo. Naročnik namreč lahko v postopku naročila male vrednosti med drugim zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z enotnim evropskim dokumentom v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) ali drugo lastno izjavo, pri čemer mu pred oddajo javnega naročila ni treba preverjati obstoja in vsebine podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, ki se mu je odločil oddati javno naročilo, razen v primeru, če podvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. In prav to je storil naročnik tudi v obravnavanem primeru. V zvezi z izpolnjevanjem vseh tehničnih zahtev je naročnik, kot že izhaja iz te obrazložitve, v razpisno dokumentacijo vključil obrazec »Izjava« (Obrazec-5), s podpisom katerega ponudniki (pod kazensko in materialno odgovornostjo) potrdijo, da ponujeno reševalno vozilo izpolnjuje vse tehnične zahteve iz Poglavja 3 (torej tudi zahtevo, ki se nanaša na ustreznost ponujenega reševalnega vozila s standardom SIST EN 1789:2007+A2:2015 Tip B), v istem obrazcu pa si je pridržal tudi pravico, da ponudnike v zvezi s tem pozove k predložitvi dokazil.

Nenazadnje je naročnik tudi zahteval, da je potrebno ob primopredaji vozila predložiti potrdilo o skladnosti, izdano s strani proizvajalca. Navedena zahteva je skladna z Zakonom o standardizaciji (Uradni list RS, št. 59/99), ki v 24. členu določa, da se skladnost proizvoda, procesa ali storitve s Slovenskim nacionalnim standardom (SIST) lahko potrdi tudi z izjavo o skladnosti s SIST, ki jo izdajatelj poda na lastno odgovornost.

Ker Državna revizijska komisija kršitev, ki jih je naročniku očital vlagatelj, ni ugotovila, je na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, dne 16. 10. 2020






Predsednik senata:
Marko Medved, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije







Vročiti:

- Zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, Portorož - Portorose,
- Medicop - specialna oprema d.o.o., Nemčavci 81, Murska Sobota,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.