Na vsebino
EN

018-143/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve

Številka: 018-143/2020-4
Datum sprejema: 23. 9. 2020

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Javno naročilo za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za izgradnjo infrastrukture in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema državnih organov RS po standardu TETRA«, ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj Ardok, d. o. o., Beograd, ulica Supilova 30, Beograd – Zvezdara, Republika Srbija, ki ga zastopa odvetnik David M. Kenda, Bleiweisova cesta 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, Ljubljana, v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 23. 9. 2020

odločila:

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, ki ga je podal v zahtevku za revizijo z dne 14. 9. 2020, se ne ugodi.

Obrazložitev:

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 16. 7. 2020 objavil na portalu javnih naročil, in sicer pod številko objave JN004531/2020-B01.

Vlagatelj je z vlogo z dne 14. 9. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zaradi zatrjevanih kršitev temeljnih načel javnega naročanja predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila. Hkrati vlagatelj predlaga zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila. Predlog za zadržanje postopka vlagatelj utemeljuje s tem, da mu zaradi naročnikovih kršitev temeljnih načel javnega naročanja ni omogočen dostop do javnega naročila v katerikoli vlogi. Ponudniki oz. partnerji, s katerimi se vlagatelj dogovarja o različnih oblikah nastopanja, zaradi naročnikovih določil odklanjajo kakršnokoli sodelovanje z vlagateljem, zgolj zato, ker je registriran v tretji državi, kar predstavlja diskriminacijo po sedežu ponudnika. Vlagatelj zatrjuje, da zato ne more pripravljati vsebine ponudbe, s čimer bo tudi v primeru, če bo zahtevku za revizijo ugodeno, postavljen v neenakopraven položaj glede na ponudnike, ki ponudbo že lahko pripravljajo. Vlagatelj v nadaljevanju zatrjuje, da bo šele v primeru ugoditve zahtevku za revizijo začel pripravljati ponudbo oz. se bo lahko ponovno začel pogajati s partnerji, zaradi česar bo v časovno deprivilegiranem položaju, in dodaja, da bi zadržanje postopka vsem gospodarskim subjektom izenačilo časovno možnost prijave in omogočilo enakopraven položaj. Po mnenju vlagatelja je jasno, da gre za čisto krajevno diskriminacijo, ne glede na obliko sodelovanja, zato bi lahko nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, saj bi vlagatelja časovno postavilo v neenakopraven položaj. Gre za zelo zahtevno javno naročilo, ki zahteva kompleksno pripravo ponudbe in koordinacijo s partnerji, zato je nujno, da Državna revizijska komisija zadrži izvajanje javnega naročila, saj bo le na ta način vlagatelj postavljen v enakopraven položaj in bo imel na ta način zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, zaključuje vlagatelj.

Naročnik je z dopisom z dne 18. 9. 2020 predlog za zadržanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji. V dopisu navaja, da ne vidi razlogov, zakaj se postopek ne bi nadaljeval. Po mnenju naročnika je predlog neupravičen, ker vlagatelj ni izkazal okoliščin, zaradi katerih bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva. Naročnik tudi navaja, da vlagatelj ni registriran za dejavnost, ki je predmet javnega naročila.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZPVPJN lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb zaradi okoliščin na strani naročnika, skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja, razen če se zahtevek za revizijo nanaša na oddajo posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu. Vlagatelj ima, skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN, pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora v treh delovnih dneh od prejema predloga iz prejšnjega odstavka bodisi zadržati nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila bodisi predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila odstopiti Državni revizijski komisiji, pri čemer lahko poda svoje mnenje o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. Če Državna revizijska komisija po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, na podlagi predloga iz prvega odstavka 19. člena ZPVPJN ali na lastno pobudo sprejme sklep, s katerim zadrži nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila.

Iz navedenih določb ZPVPJN izhaja, da lahko naročnik kljub prejetemu zahtevku za revizijo praviloma nadaljuje z izvedbo postopka oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe o oddaji javnega naročila (razen v primeru, ko to dovoljuje zakon) oz. opraviti določenih drugih ravnanj, dokler postopek pravnega varstva ni končan s (pravnomočno) odločitvijo naročnika ali Državne revizijske komisije. Možnost zadržanja postopka oddaje javnega naročila je zato, skladno z 19. členom ZPVPJN, pridržana le za izjemne primere, ko Državna revizijska komisija ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je zato treba ugotoviti, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost vlagateljevega pravnega varstva.

Vlagatelj predlog za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila utemeljuje z navedbami, da bo tudi v primeru, če bo zahtevku za revizijo ugodeno, postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi s ponudniki, ki ponudbo že lahko pripravljajo, saj njegovi potencialni partnerji odklanjajo sodelovanje z njim, na ta način pa tudi v primeru ugoditve zahtevku za revizijo ne bo imel na voljo toliko časa za pripravo ponudbe kot ostali ponudniki.

Navedbam vlagatelja ni mogoče slediti. Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija), pri čemer med drugim zatrjuje, da je naročnik kršil temeljna načela javnega naročanja oz. da je s posameznimi določbami ustvaril okoliščine, ki pomenijo krajevno diskriminacijo ponudnikov. Če bo Državna revizijska komisija (v primeru, če bo prišlo do začetka revizijskega postopka) v postopku vsebinske presoje zahtevka za revizijo ugotovila utemeljenost v zahtevku za revizijo zatrjevanih navedb o naročnikovih kršitvah določb Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), bo zahtevku za revizijo ugodila, zaradi česar bo delno ali v celoti razveljavila postopek javnega naročanja ali naročniku naložila odpravo kršitev (2. alineja prvega odstavka 39. člena ZPVPJN). To pomeni, da bo moral naročnik v primeru, če bo vlagatelj uspel z zahtevkom za revizijo, uskladiti svoja ravnanja že v fazi pred potekom roka za predložitev ponudb, v t. im. razpisni fazi. S tem bi vlagatelj pridobil možnost oddati ponudbo in se potegovati za pridobitev javnega naročila v drugačnih dejanskih okoliščinah oz. ob drugačnih zahtevah naročnika. Učinkovitost pravnega varstva vlagatelju, ne glede na nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila (največ do sklenitve pogodbe o oddaji naročila, zavrnitve vseh ponudb ali do začetka novega postopka javnega naročanja za isti predmet javnega naročanja), tako ne bo zmanjšana ali otežena. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Kot izhaja iz navedenega, bo moral naročnik v primeru delne ali celotne razveljavitve postopka oddaje javnega naročila ustrezno spremeniti določbe razpisne dokumentacije, določiti pa bo moral tudi nov rok za prejem ponudb, ki bo morali biti skladen z določbami 40. člena ZJN-3. V vsakem primeru bo moral biti rok za prejem ponudb dovolj dolg, da bo ponudnikom glede na zahtevnost naročila (v konkretnem primeru pa tudi glede na obseg in pomembnost morebitnih sprememb razpisne dokumentacije) omogočil dovolj časa za pripravo ponudb (prvi odstavek 74. člena ZJN-3). Ob tem je treba opozoriti, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje kršitev temeljnih načel javnega naročanja, zaradi česar primarno predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, kar pomeni, da bi moral naročnik v primeru utemeljenosti zahtevka za revizijo izvesti povsem nov postopek oddaje javnega naročila in določiti tudi povsem nov rok za prejem ponudb, skladen z določbami ZJN-3. Vlagateljeva utemeljitev predloga za zadržanje postopka tako temelji zgolj na domnevi, da bo naročnik v primeru ugoditve zahtevku za revizijo ter razveljavitve predmetnega postopka oddaje javnega naročila določil nov rok za prejem ponudb v nasprotju z določili ZJN-3, takšno predvidevanje oz. ugibanje pa ne more biti podlaga za zadržanje postopka. Tudi sicer je treba ugotoviti, da vlagateljeve navedbe, da tudi v primeru ugoditve zahtevku za revizijo ne bo imel na voljo enako časa za pripravo ponudbe kot ostali ponudniki, temeljijo na njegovem zatrjevanju, da sam v tem trenutku ne more začeti pripravljati ponudbe, ker njegovi potencialni partnerji zaradi določb predmetne razpisne dokumentacije ne želijo sodelovati z njim. To zatrjevanje je povsem pavšalno, nekonkretizirano in nedokazano, zaradi česar njegovim navedbam o nezmožnosti priprave ponudbe (kljub obstoječi razpisni dokumentaciji in ob upoštevanju morebitnih sprememb za vlagatelja spornih določil) ni mogoče slediti. Morebitna okoliščina, da vlagateljevi potencialni partnerji v tem trenutku še ne želijo sodelovati z njim (ki jo je vlagatelj zgolj pavšalno navedel, v ničemer pa je ni konkretiziral in še manj dokazal), pa tudi sicer sodi v njegovo subjektivno poslovno sfero in ne more biti podlaga za zadržanje postopka oddaje predmetnega javnega naročila.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka. Vlagatelj v predlogu za zadržanje postopka niti ne zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, temveč zatrjuje le, da ne bo imel na voljo enako časa za pripravo ponudbe kot ostali ponudniki, to zatrjevanje pa temelji zgolj na ugibanju o morebitnih bodočih kršitvah naročnika pri določanju roka za prejem ponudb in povsem nedokazani okoliščini, da naj vlagatelj v tem trenutku ne bi mogel začeti s pripravo ponudbe.

Državna revizijska komisija ob ugotovljenem zaključuje, da vlagatelj ni uspel izkazati okoliščin, zaradi katerih bi nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila lahko bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva, zato njegovemu predlogu za izdajo sklepa, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži postopek oddaje javnega naročila, ni ugodila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.


V Ljubljani, dne 23. 9. 2020



predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Republika Slovenija, Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
- Odvetnik David M. Kenda, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran