018-134/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Številka: 018-134/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila »Paletna hramba dokumentarnega gradiva« na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Mikrografija trgovina d.o.o., Foersterjeva 10, Novo mesto, ki ga zastopa Odvetnik Drago Trbanc, Trubarjeva cesta 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj) zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 16. 9. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi elektronsko dražbo, ki je dne 20. 7. 2020 potekala preko informacijskega sistema e-Dražba in vsa nadaljnja ravnanja naročnika.

2. Naročnik je dolžan povrniti vlagatelju stroške postopka pravnega varstva v znesku 1.971,73 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik izvaja postopek naročila male vrednosti z uporabo elektronske dražbe, ki je bil dne 3. 6. 2020 objavljen na Portalu javnih naročil, pod št. objave JN003479/2020-W01.

Vlagatelj je dne 30. 7. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem zatrjuje, da je naročnik z izvedbo elektronske dražbe kršil osmi odstavek 50. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določbe lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (zadnji odstavek na strani 7), ker elektronske dražbe ni izvedel skladno z vnaprej določenimi pravili. Zatrjuje, da mu v zadnjih petih minutah elektronske dražbe z dne 20. 7. 2020 niso bile na voljo informacije o cenah ostalih ponudnikov in mu ni bila dana možnost, da bi se seznanil z informacijami, ki bi mu omogočile, da bi v vsakem trenutku preveril svojo uvrstitev.

Vlagatelj navaja, da je dne 20. 7. 2020 ob 10:00 uri, ko je pristopil k dražbi, videl ceno konkurenčnega ponudnika in svojo ceno. Le-ta je bila obarvana rdeče, saj ni bila najugodnejša, zato jo je ob 10:25 uri znižal. V tistem trenutku se je njegova ponudba (zaslon) obarvala zeleno in tako obarvana je ostala do konca elektronske dražbe, zato vlagatelj svoje cene ni več nižal. Ob koncu elektronske dražbe je vlagatelj razpolagal z informacijo, da je njegova ponudba, dana ob 10:25 uri, najugodnejša. Vlagatelj opozarja, da informacije o znižanju cene konkurenčnega ponudnika vse do konca dražbe ni prejel, časovnica v aplikaciji pa je neprekinjeno odštevala čas. Vlagatelj zatrjuje, da se je s podatkom, da njegova ponudba ni najugodnejša in da naj bi izbrani ponudnik oddal nižjo ceno, seznanil šele po prejemu zaključnega zapisnika z dne 20. 7. 2020. Sistem, preko katerega je potekala dražba, očitno ni deloval brezhibno, saj mu po 10:25 uri ni javil podatka, da je bila oddana druga, ugodnejša ponudba, niti na način, da bi se ekran obarval rdeče, niti na način, da bi se seznanil s časom in ceno najnižje konkurenčne ponudbe. Vsaj v zadnjih petih minutah dražbe tako ni imel na razpolago informacij, ki bi mu omogočale, da kadarkoli preveri svojo uvrstitev, zniža svojo ponudbeno ceno in odda najugodnejšo ponudbo. S podatki o ceni izbranega ponudnika in uri njene spremembe ni bil seznanjen niti po prejemu zaključnega zapisnika. Vlagatelj še dodaja, da je preveril delovanje interneta in brskalnika, ki sta v času dražbe delovala brezhibno, saj ima zelo močno večkratno optično omrežje in lastni podatkovni center z zelo zmogljivo IT opremo ter neprekinjenim napajanjem. Vlagatelj predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi, izvedena dražba razveljavi in ponovi, s čemer bi mu bilo omogočeno nemoteno sodelovanje na dražbi in oddaja zadnje, še nižje cene. Ponovitev dražbe bi tudi s strani naročnika predstavljalo edino gospodarno ravnanje (4. člen ZJN-3). Zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je dne 11. 8. 2020 sprejel Odločitev, s katero je zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo, posledično pa je zavrnil tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). Naročnik uvodoma povzema potek postopka do prejema zahtevka za revizijo. Navaja, da je oba ponudnika dne 15. 7. 2020 preko sistema e-Dražba povabil k obratni elektronski dražbi, ki se je začela dne 20. 7. 2020 ob 10:00 uri. Ob 10:25 uri je v sistemu ceno znižal vlagatelj, ob 10:27 uri pa izbrani ponudnik. Ob 10:30 uri se je elektronska dražba končala, zapisnik o elektronski dražbi je naročnik istega dne posredoval obema ponudnikoma. O morebitnem nepravilnem delovanju sistema e-Dražba naročnik ni bil obveščen niti med izvajanjem elektronske dražbe niti neposredno po njenem zaključku. Dne 23. 7. 2020 je od vlagatelja prejel elektronsko sporočilo, da je po izvedeni elektronski dražbi na Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju: MJU) naslovil zahtevek za preverbo poteka elektronske dražbe, saj je ob zaključku elektronske dražbe imel podatek, da je oddal najugodnejšo ponudbo in je bil »obarvan zeleno«; podatka, da je konkurenčni ponudnik oddal nižjo ceno, ni imel. S strani MJU je naročnik dne 28. 7. 2020 prejel elektronsko sporočilo, v katerem je MJU vlagatelju sporočil, da je sistem ves čas med potekom elektronske dražbe deloval nemoteno in brez posebnosti. Te informacije je naročnik istega dne posredoval vlagatelju ter mu posredoval tudi dnevnik dogodkov poteka elektronske dražbe.

Na podlagi očitkov vlagatelja je naročnik dne 3. 8. 2020 na MJU naslovil prošnjo za posredovanje nekaterih informacij v zvezi z izvedeno elektronsko dražbo in dne 4. 8. 2020 prejel odgovor, da je sistem e-Dražba ves čas izvajanja elektronske dražbe deloval pravilno in brez prekinitev ali motenj, ki bi imele za posledico nezmožnost sodelovanja katerega od uporabnikov oz. spreminjanja ponudbenih cen; da se cene ob vsaki spremembi osvežujejo oz. konkurenca nemudoma dobi novo ceno na masko odjemalca podatkov; da je vlagatelj dobival spremembe cen oz. je svojo ceno spremenil; da je možno, da je do motenj prišlo pri uporabniku, torej izven sistema, kar v dnevniku dogodkov v sistemu e-Dražba ni zabeleženo; da ni razvidno, da bi bila komunikacija med sistemom e-Dražba in vlagateljem v času izvajanja elektronske dražbe prekinjena; da je drugi uporabnik lahko spreminjal cene ves čas poteka elektronske dražbe in da z njegove strani MJU ni prejel nobene pripombe glede delovanja sistema; da po 10:30 uri vlagateljeva komunikacija s sistemom ni razvidna, zaradi daljše neaktivnosti pa je bila ob 11:15 uri izvedena samodejna odjava iz sistema.

Naročnik nasprotuje navedbam vlagatelja o nepravilnem delovanju sistema e-Dražba. Navaja, da je sistem deloval pravilno in brez motenj, kar izhaja iz priloženih posnetkov zaslona, ki jih je med izvajanjem elektronske dražbe naredil naročnik ter iz dejstva, da je vlagatelj ob 10:25 uri lahko znižal ceno in da jo je ob 10:27 uri znižal izbrani ponudnik. Navedbe vlagatelja o brezhibnem delovanju njegovega interneta in brskalnika ugotovljene pravilnosti delovanja sistema e-Dražba ne morejo spremeniti.

Naročnik nasprotuje tudi navedbam vlagatelja o kršitvi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ker ni bil seznanjen s cenami ostalih ponudnikov oz. ker mu te informacije sistem e-Dražba oz. naročnik ni omogočil. Navaja, da sistem e-Dražba zagotavlja prikaz oddanih novih cen in barvno kodiranje v skladu z legendo, s čemer so ponudniki obveščeni o spremembah, v pomoč pri spreminjanju cen pa jih je tudi podatek t.i. Best Buy Price; iz posnetkov zaslona (zavihek »spremljanje cen«) izhaja, da je sistem e-Dražba oz. naročnik dal ponudnikom na voljo informacije o cenah ostalih ponudnikov; da sta lahko naročnik in izbrani ponudnik spremljala cene ponudnikov tekom izvajanja elektronske dražbe; da je sistem e-Dražba zabeležil in prejel znižanje cene vlagatelja in izbranega ponudnika, končno pa tudi, da komunikacija med vlagateljem in sistemom e-Dražba ni bila prekinjena.

Dalje naročnik navaja, da vlagatelja ni dolžan seznaniti z uro, ko naj bi konkurenčni ponudnik podal nižjo ponudbo preko sistema e-Dražba, je pa vlagatelja z uro spremembe cene izbranega ponudnika seznanil dne 29. 7. 2020, ko mu je posredoval dnevnik dogodkov naročnika. Z rezultati dražbe ga je seznanil dne 20. 7. 2020, ko mu je posredoval zapisnik.

Naročnik dalje nasprotuje tudi navedbam vlagatelja o kršitvi osmega odstavka 50. člena ZJN-3, v skladu s katerim mora naročnik ponudnikom na vsaki stopnji elektronske dražbe takoj sporočiti vsaj informacije, ki jim omogočajo, da kadarkoli preverijo svojo uvrstitev. Navaja, da je sistem e-Dražba deloval nemoteno, komunikacija med sistemom e-Dražba in vlagateljem pa ni bila prekinjena, kar pomeni, da je naročnik vlagatelju preko sistema e-Dražba sporočil informacije, ki so mu omogočile, da preveri svojo uvrstitev ter informacijo o cenah drugih ponudnikov. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da naročnik ni prejel nobenega obvestila o nedelovanju ali nepravilnem delovanju sistema e-Dražba s strani izbranega ponudnika, tega pa ni zaznal niti sam. Poleg tega tudi vlagatelj do 10:25 ure ni zaznal nedelovanja oz. nepravilnega delovanja sistema e-Dražba. Če komunikacija med sistemom e-Dražba in vlagateljem ni bila prekinjena, sistem avtomatično posreduje podatke o uvrstitvi posameznega ponudnika in informacije o cenah ostalih ponudnikov.

Naročnik še dodaja, da ni njegova dolžnost, da skrbi, da je računalnik pri ponudniku povezan s sistemom naročnika in da ima ponudnik ustrezno opremo, ki mu omogoča uporabo sistema e-Dražba, pa tudi ne, da skrbi, da ponudnik (tudi) prejme informacije in podatke, posredovane preko sistema e-Dražba oz. preveri, ali so jih prejeli (s tem v zvezi se naročnik sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-129/2015). Vlagatelj je naročnika o domnevni nepravilnosti delovanja sistema e-Dražba obvestil šele dne 23. 7. 2020, čeprav je zapisnik o izvedeni dražbi prejel že 20. 7. 2020.

Naročnik zaključuje, da vlagatelj ni izkazal, da mu naročnik ni omogočil, da v vsakem trenutku preveri svojo uvrstitev; da ni izkazal, da mu naročnik ni dal na voljo informacij o cenah ostalih ponudnikov in da ni izkazal, da sistem e-Dražba ni deloval brezhibno.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 20. 8. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in poudarja, da pojasnila, ki jih je naročnik prejel s strani MJU ne dokazujejo, da se je vlagatelj seznanil z nižjo ceno konkurenčnega ponudnika preko sistema e-Dražba, kar je bistven podatek za vse dražitelje. Vlagatelj v celoti nasprotuje naročnikovi prevalitvi odgovornosti za nedelovanje sistema na vlagatelja. Zatrjuje tako obstoj tehničnih napak v delovanju sistema kot tudi neustreznost samega sistema, ki ponudnikom ne zagotavlja vseh relevantnih podatkov in ne zagotavlja zadostne varnosti ponudnikom v primeri nedelovanja informacijskih sistemov, kar ima za posledico neenakopravno obravnavno in netransparentnost postopka (vlagatelj v zvezi z izpostavljeno odsotnostjo varovalk v smislu preverjanja aktivnosti izpostavlja primerjavo s klasično dražbo s fizično prisotnostjo). Zatrjuje še, da je naročnik dolžan zagotoviti, da se ponudniki seznanijo s konkurenčnimi cenami. Vlagatelj v zaključku navaja, da naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-129/2015 ni smiselno, saj dejansko stanje v zadevah ni bilo enako.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Elektronska dražba predstavlja poseben način oddaje javnega naročila, ki ga naročnik lahko vključi (med drugim) tudi v postopek naročila male vrednosti (tretji odstavek 50. člena ZJN-3). Naročnik mora odločitev o uporabi elektronske dražbe navesti v obvestilu o javnem naročilu oziroma v povabilu, v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pa vključiti vsaj informacije, zahtevane v petem odstavku 50. člena ZJN-3 (tj. npr. elemente, katerih vrednosti bodo predmet elektronske dražbe; informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med elektronsko dražbo; ustrezne informacije v zvezi z načinom izvedbe elektronske dražbe). Skladno s prvim odstavkom 50. člena ZJN-3 lahko naročnik uporablja elektronsko dražbo, na kateri pridobi nove cene, popravljene navzdol (elektronska obratna dražba) oz. nove vrednosti za nekatere elemente ponudb. V ta namen naročnik elektronsko dražbo strukturira kot ponavljajoči se elektronski postopek, ki sledi popolni začetni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z metodami samodejnega ocenjevanja. Skladno z osmim odstavkom 50. člena ZJN-3 naročnik na vsaki stopnji elektronske dražbe vsem ponudnikom takoj sporoči vsaj informacije, ki jim omogočijo, da kadar koli preverijo svojo uvrstitev. Če je bilo to predhodno navedeno, jim lahko sporoča tudi druge informacije v zvezi z drugimi ponujenimi cenami ali vrednostmi. Objavlja lahko tudi število udeležencev na določeni stopnji elektronske dražbe, na nobeni stopnji elektronske dražbe pa ne sme razkriti identitete ponudnikov.

Da bodo med potekom elektronske dražbe ponudnikom na voljo informacije o cenah ostalih ponudnikov je naročnik določil tudi v petem odstavku 6. točke (Informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da je naročnik do poteka roka za prejem ponudb prejel dve ponudbi (zapisnik z dne 29. 6. 2020). Dne 20. 7. 2020 je naročnik izvedel elektronsko (obratno) dražbo, ki se je pričela ob 10:00 uri in končala ob 10:30 uri. Vlagatelj, ki po oddaji prvotne ponudbe ni bil najugodnejši, je ob 10:25 uri svojo ceno znižal. Ob 10:27 uri je ceno znižal še izbrani ponudnik, katerega cena je bila ob zaključku dražbe, ob 10:30 uri, najugodnejša (posnetki zaslona, dnevnik dogodkov za oba ponudnika – izpis MJU z dne 4. 8. 2020, zapisnik z dne 20. 7. 2020).

Državna revizijska komisija dalje ugotavlja, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, zato ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju dejstev ter predlaganju dokazov. Ker so v ZPVPJN taksativno naštete zgolj obvezne sestavine zahtevka za revizijo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter v zvezi z dokazovanjem le-teh poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi 13. člena ZPVPJN uporabljajo v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Iz določb 7. in 212. člena ZPP izhaja t.i. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Kot pravilno navaja naročnik, iz izpostavljenih določb ZJN-3 ne izhaja, da mora naročnik (po)skrbeti za ustrezno tehnično opremljenost ponudnikov in ustreznost njihove povezave s sistemom e-Dražba, pa tudi ne, da preverja, ali so ponudniki informacije, ki jih je posredoval (preko sistema e-Dražba) prejeli (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-129/2015). Vendar pa iz osmega odstavka 50. člena ZJN-3 (podobno tudi iz petega odstavka 6. točke dokumentacije v zvezi z oddajo konkretnega javnega naročila) izhaja, da mora naročnik vsem ponudnikom na vsaki stopnji elektronske dražbe takoj sporočiti vsaj informacije, ki jim omogočajo, da kadarkoli preverijo svojo uvrstitev, v tem primeru ceno konkurenčnega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu v zadnjih petih minutah elektronske dražbe ni bila dana možnost, da se seznani z informacijami o cenah ostalih ponudnikov in preveri svojo uvrstitev; da mu sistem e-Dražba ni javil informacije o tem, da je bila oddana druga, ugodnejša ponudba niti s spremembo barve zaslona niti z izpisom sprememb podatkov pri konkurenčnem ponudniku. Ker te, s strani vlagatelja zatrjevane kršitve po svoji naravi predstavljajo negativno dejstvo, kljub predhodno opisani vlagateljevi obveznosti o dokazovanju zatrjevanih kršitev Državna revizijska komisija ugotavlja, da je v konkretnem primeru dokazno breme o njihovem neobstoju v tej točki z vlagatelja prešlo na naročnika. Ker naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo (nasprotno kot vlagatelj) zatrjuje, da je sistem deloval brez motenj; da je sistem zabeležil in prejel znižanje cene tako vlagatelja kot izbranega ponudnika; da je vlagatelju sporočil informacije (ceno izbranega ponudnika, spremenjeno ob 10:27 uri), ki so mu omogočale, da preveri svojo uvrstitev oz. je te informacije vlagatelju sporočil sistem e-Dražba sam (ker je deloval nemoteno in komunikacija med vlagateljem in sistemom e-Dražba pa ni bila prekinjena), mora navedeno zato v konkretnem primeru tudi dokazati.

V dokaz svojih zatrjevanj se naročnik najprej sklicuje na posnetke zaslona, ki jih je naredil med izvajanjem elektronske dražbe in izpise revizijskih sledi (dnevnik dogodkov), ki jih je za posameznega ponudnika pridobil od MJU. Državna revizijska komisija je vpogledala v predložene posnetke zaslona ter ugotavlja, da iz njih izhaja a) cena obeh ponudnikov pred pričetkom elektronske dražbe in uvrstitev vlagatelja na drugo mesto, b) nespremenjeno stanje glede cen in uvrstitve obeh ponudnikov med elektronsko dražbo, c) vlagateljevo znižanje cene in uvrstitev na prvo mesto, č) znižanje cene izbranega ponudnika in uvrstitev vlagatelja spet na drugo mesto in d) končna razvrstitev ponudnikov, tj. uvrstitev izbranega ponudnika na prvo mesto in vlagatelja na drugo mesto (posnetek zaslona z dne 20. 7. 2020 ob 9:46 uri, ob 10:09 uri, ob 10.26 uri, ob 10:27 uri oz. ob 10:37 uri). Enako izhaja tudi iz dnevnika dogodkov za vlagatelja in izbranega ponudnika. Čeprav vpogled v navedeno dokumentacijo sicer potrjuje naročnikove navedbe glede poteka elektronske dražbe in navedbe glede (enkratnega) nižanja cen obeh ponudnikov, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz predstavljenih dokazil ne izhaja tudi, da je naročnik (preko sistema e-Dražba) vlagatelju sporočil informacijo, da je izbrani ponudnik ob 10:27 uri znižal svojo prvotno ponujeno ceno.

Dalje se v dokaz svojih navedb naročnik sklicuje na prejeto pojasnilo MJU. S tem v zvezi Državna revizijska komisija ugotavlja, da četudi gre slediti naročniku, da je sistem e-Dražba deloval brez motenj in je bila potrebna komunikacija med vlagateljem in sistemom e-Dražba vzpostavljena (prim. npr. odgovor št. 1, odgovor št. 6), teh odgovorov ni mogoče upoštevati brez hkratnega upoštevanja tudi nadaljnjih odgovorov MJU iz istega pojasnila. Naročnik je namreč pri MJU poizvedoval, ali je vlagatelj med 10.00 uro in 10.30 uro prejemal spremembe poteka dražbe zabeležene na strežniku, v odgovor na svoje vprašanje pa je prejel splošno pojasnilo MJU o delovanju sistema, tj. da se cene ob vsaki spremembi osvežujejo oz. konkurenčni ponudniki nemudoma dobijo novo ceno na masko odjemalca podatkov, ki ga po presoji Državne revizijske komisije ni mogoče razumeti kot odgovor, s katerim bi naročnik lahko za konkreten primer dokazal, da je izpolnil svojo obveznost sporočiti vlagatelju relevantne podatke. Da je sporno obveznost naročnik izpolnil, ne izhaja niti iz nadaljevanja tega odgovora, tj. da je vlagatelj dobival spremembe cen oz. da je vlagatelj svojo ceno spremenil iz XX EUR na YY EUR. Ni namreč razvidno, katere spremembe cen naj bi vlagatelj prejemal, navedenega pa ne potrdi niti hkratno pojasnilo o spremembi cene vlagatelja, saj med vlagateljem in naročnikom ni sporno, da je vlagatelj svojo ceno ob 10:25 uri lahko spremenil iz XX EUR na YY EUR, niti ni sporen potek elektronske dražbe do vključno trenutka te vlagateljeve spremembe. V sled navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik tudi s sklicevanjem na pojasnila MJU ni uspel dokazati, da je (preko sistema e-Dražba) vlagatelju sporočil informacijo, da je izbrani ponudnik ob 10:27 uri znižal svojo prvotno ponujeno ceno.

Ker je v konkretnem primeru na naročniku, da dokaže, da je izpolnil svojo obveznost, na vsaki stopnji elektronske dražbe ponudnikom sporočiti informacije, na podlagi katerih lahko kadarkoli preverijo svojo uvrstitev, je nerelevantno zatrjevanje naročnika, da je vlagatelja seznanil z rezultati elektronske dražbe dne 20. 7. 2020 in z uro in podatkom o spremembi cene izbranega ponudnika dne 29. 7. 2020, saj gre v obeh primerih za seznanitev s podatki po zaključku elektronske dražbe. Nerelevantno je tudi naročnikovo zatrjevanje glede barvnega kodiranja sprememb in funkcije prikazanega podatka o t.i. Best Buy Price v sistemu e-Dražba, saj z njim naročnik le splošno pojasnjuje način delovanja sistema e-Dražba. Dalje je nerelevantno tudi zatrjevanje, da sta tako naročnik kot izbrani ponudnik lahko spremljala cene ponudnikov tekom izvajanja elektronske dražbe in zatrjevanje, da tekom izvajanja elektronske dražbe naročnik ni prejel nobenega obvestila o nedelovanju ali o nepravilnem delovanju sistema e-Dražba oz. tega ni zaznal niti sam. Niti prvo (četudi bi naročnik izkazal, da je sprememba cene izbranega ponudnika ob 10:27 uri posledica njegove predhodne seznanitve s spremembo cene vlagatelja ob 10:25 uri) in niti drugo (četudi drži), namreč samo po sebi ne omogoča zaključka, da je naročnik vlagatelju sporočil potrebno informacijo med potekom elektronske dražbe.

V posledici navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik svojih navedb o izpolnjeni obveznosti vlagatelju sporočiti vsaj informacije, ki mu omogočajo, da kadarkoli preveri svojo uvrstitev, tj. v konkretnem primeru informacijo o spremembi cene izbranega ponudnika, ki se je zgodila ob 10:27 uri, v konkretnem primeru ni uspel dokazati. Ker gre pritrditi vlagatelju, da naročnik elektronske dražbe ni izvedel skladno z osmim odstavkom 50. člena ZJN-3 in petim odstavkom 6. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila tako, da je v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN v celoti razveljavila elektronsko dražbo, ki je dne 20. 7. 2020 potekala preko informacijskega sistema e-Dražba. Ker je na podlagi vpogleda na Portal javnih naročil Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik po sprejemu odločitve o zahtevku za revizijo dne 18. 8. 2020 sprejel Odločitev o oddaji naročila male vrednosti (naslednji dan objavljena na Portalu javnih naročil pod št. objave JN003479/2020-ODL01), s katero je javno naročilo oddal izbranemu ponudniku, je Državna revizijska komisija razveljavila tudi to odločitev in vsa morebitna druga ravnanja naročnika, ki izvirajo iz elektronske dražbe, v zvezi s katero naročnik ni uspel dokazati, da jo je izvedel v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo zahteval povračilo stroškov pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške:
 strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo);
 strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 951,97 EUR (1.700 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV),
 izdatke v pavšalnem znesku v višini 19,76 EUR (27 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za odvetniško storitev za sestavo zahtevka za revizijo in izdatke v pavšalnem znesku (1.300 točk in 13 točk, DDV), saj glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, kot jo je v sklepu o začetku postopka oddaje javnega naročila določil naročnik, za njegovo priznanje ni pravne podlage.

Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za posvet ter za pregled spisa, listin in druge dokumentacije (po tar. št. 39/1 in 39/2 OT), saj navedenih storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru namreč ni bila mogoča brez posveta s stranko in pregleda dokumentacije, zato gre šteti, da so ti stroški že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (prim. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-221/2017, 018-024/2018, 018-006/2020).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 1.971,73 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 16. 9. 2020


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana
 Odvetnik Drago Trbanc, Trubarjeva cesta 24, 1000 Ljubljana
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
 Mikrocop d.o.o., Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.