018-128/2020 Javne službe Ptuj d.o.o.

Številka: 018-128/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Nine Velkavrh, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Obveznosti v zvezi z izvajanjem obratovalnega monitoringa in poročanjem za emisije snovi v zrak za območje sortirnice mešanih komunalnih odpadkov in kompostarne«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj RACI d.o.o., Tehnološki park 24, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 15. 9. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 11. 6. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 17. 6. 2020, pod št. objave JN003853/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil dne 8. 7. 2020 (pod št. objave JN003853/2020-ODL01) objavil odločitev o oddaji javnega naročila, s katero je naročilo male vrednosti oddal ponudniku Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je predložil po merilih najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj je dne 9. 7. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj naročnik prekliče odločitev o oddaji naročila in za izvedbo izbere vlagatelja. Navaja, da je bil del razpisne dokumentacije tudi obrazec OBR-2, ki med drugim vključuje izjavo, da je ponudnik registriran za opravljanje dejavnosti oz. za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila, in izpolnjuje vse ostale pogoje, navedene in zahtevane v razpisni dokumentaciji. Izbrani ponudnik tega pogoja ne izpolnjuje, ker nima pooblastila za meritev organskih snovi razen metana, izraženih kot TOC, oz. njihove metode, vključene v pooblastilo, ne omogočajo meritve organskih snovi razen metana, izraženih kot TOC. Pojasnjuje, da neposredna meritev organskih snovi razen metana ni mogoča, ampak se meri ločeno vse organske snovi, izražene kot TOC, po standardu SIST EN 12619:2013 (metoda plamenske ionizacijske detekcije – FID) in metan po standardu SIST EN ISO 25140:2010 2013 (metoda plamenske ionizacijske detekcije – FID), pri čemer je pomembno, da se za meritev obeh parametrov uporablja enaka merilna metoda (FID), ker različne metode za isti parameter ne dajejo enakih rezultatov. Izbrani ponudnik v svojem pooblastilu nima navedenega ustreznega standarda za meritev metana oz. nobene metode, ki bi omogočala meritev pričakovanih koncentracij metana; izbrani ponudnik naj tako ne bi mogel zagotoviti ustrezne meritve, kot to zahtevata Okoljevarstveno dovoljenje št. 35407-3/2013-24 in tehnične specifikacije razpisne dokumentacije v točki 3.3.2.1 v preglednici 25.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 21. 7. 2020. Pojasnjuje, da je registriran in tudi pooblaščen za izvedbo meritev emisije snovi v zrak (kot je to zahtevano v točki 3.3.3.4 že navedenega okoljevarstvenega dovoljenja in v razpisni dokumentaciji) – dne 24. 4. 2019 je Agencija za okolje izdala Pooblastilo št. 35345-20/2019-2 za izvajanje obratovalnega monitoringa za izvajanje prvih in občasnih meritev emisije snovi in izdelavo ocene o letnih emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Izbrani ponudnik meni, da z veljavnim pooblastilom dosega zahtevane pogoje.

Naročnik je s sklepom z dne 30. 7. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Uvodoma opozarja, da skladno s 4. členom ZPVPJN pravno varstvo za ta postopek naročanja storitev sploh ni zagotovljeno, saj je ocenjena vrednost predmetnega naročila le 6.000,00 EUR brez DDV. V nadaljevanju nato pojasnjuje, da je ne glede na gornje stališče iz previdnosti pristopil k obravnavi vlagateljevih očitkov. Navaja, da v konkretnem postopku naročila male vrednosti ni bil dolžan preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, saj v resničnost podatkov ni dvomil; ponudniki pa tudi niso bili dolžni predložiti pooblastil in akreditacij, je pa te podatke (ki so javno dostopni na spletu) vseeno preveril. Povzema navedbe izbranega ponudnika glede vsebine pooblastila Agencije za okolje. Pojasnjuje, da v okviru pogojev razpisne dokumentacije ni bilo zahtevano izkazovanje določenih načinov meritev oz. razpolaganja z določenimi standardi; zadostovala je izjava OBR-2, hkrati pa je sam izvedel še vpogled v javno objavljeno pooblastilo. Navaja, da iz Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/2007 s sprem.) ne izhajajo določene zahteve za pravilno izvedbo predmetnih meritev emisij ali zahteve po specifičnih standardih oz. meritvah, ki omogočajo le merjenje emisij metana, kot naj bi po navedbah vlagatelja moralo biti. Vsled navedenega naj trditve vlagatelja o nezmožnosti izvedbe pravilnih meritev ne bi bile dokazane.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne z vlogama z dne 31. 7. 2020 in 25. 8. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma se Državna revizijska komisija opredeljuje do pomislekov naročnika o tem, ali je glede predmetnega javnega naročila pravno varstvo sploh zagotovljeno. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZPVPJN namreč za javna naročila, za katera se zakon, ki ureja javno naročanje, ne uporablja ali se uporablja le v zvezi z vodenjem evidence in sporočanjem statističnih podatkov, pravno varstvo po tem zakonu ni zagotovljeno, razen če zakon, ki ureja javno naročanje, ali ta zakon ne določa drugače.

Iz dokumentacije postopka resda izhaja, da naročnik izvaja postopek oddaje predmetnega javnega naročila, katerega ocenjena vrednost 6.000,00 EUR brez DDV še ne bi narekovala uporabe Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) – gl. prvi odstavek 21. člena ZJN-3, vendar pa je pri tem ključna okoliščina, da je naročnik že izvajal postopek oddaje javnega naročila za obratovalni monitoring (objava na portalu javnih naročil pod št. JN001103/2020-W01). Storitve iz predmetnega javnega naročila so bile v takratni postopek oddaje javnega naročila vključene kot sklop št. 2, naročilo pa v tem sklopu ni bilo oddano, saj je naročnik zavrnil vse prejete ponudbe iz razloga na svoji strani – tj. zaradi neustrezno pripravljene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (gl. objavo JN001103/2020-ODL04). Navedeno potrjuje tudi zapis v dokumentaciji v zvezi z oddajo obravnavanega javnega naročila, kjer je naročnik navedel: »Upravljalec odlagališča (naročnik) v sklopu II izvaja ponovni razpis o obveznosti izvajanja obratovalnega monitoringa in poročanjem za emisije snovi v zrak […]«.

Skladno z devetim odstavkom 24. člena ZJN-3 se v primeru, če se lahko zaradi predlagane izvedbe gradenj ali storitev ali zaradi predlagane pridobitve podobnega blaga javno naročilo odda v ločenih sklopih, upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov; v kolikor je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka mejni vrednosti iz prvega odstavka 21. člena tega zakona ali višja od nje, naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabi ta zakon; če pa je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka mejni vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona ali višja od nje, naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa upošteva določbe tega zakona, ki veljajo za javna naročila, katerih ocenjena vrednost je enaka ali višja od vrednosti iz drugega odstavka 22. člena tega zakona. V obravnavanem primeru ob zgoraj opisanem dejanskem stanju tako ob (smiselni) uporabi določbe devetega odstavka 24. člena ZJN-3 zaradi oddaje javnega naročila v več sklopih oz. celo v okviru dveh postopkov za oddajo (istega) javnega naročila, ni mogoče pritrditi naročniku v tem, da (zaradi neoddaje dela javnega naročila iz razloga na svoji strani) ne bi bil več zavezan uporabljati ZJN-3 oz. bi lahko del celotnega naročila oddal brez uporabe ZJN-3, ter da zaradi tega pravno varstvo ne bi bilo zagotovljeno v (pred)revizijskem postopku.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z ZJN-3 in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa naročilo male vrednosti tudi oddal – izbrani ponudnik naj ne bi imel ustreznega pooblastila za meritve emisij, čeprav je (kot to izpostavlja vlagatelj) z izjavo na obrazcu OBR-2 potrdil, da je ustrezno registriran za opravljanje dejavnosti in izpolnjuje vse ostale pogoje.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
– ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež; seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU (tretji odstavek 76. člena ZJN-3). Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu (četrti odstavek 76. člena ZJN-3). Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik v okviru poglavja »3. POGOJI ZA UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI IN NAVODILA O NAČINU DOKAZOVANJA SPOSOBNOSTI PONUDNIKA« v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA« postavil zgolj en pogoj za sodelovanje:

»Ponudnik mora biti registriran za dejavnost, ki je predmet tega javnega naročila.
Dokazilo: OBR-2: Izjava
Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo predložiti potrdilo. Če država v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, lahko da zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt.
[…]
Naročnik bo priznal sposobnost ponudniku, za katerega ne bodo obstajali razlogi za izključitev ter bo izpolnjeval vse zahtevane pogoje.«

Iz navedb v zahtevku za revizijo ni mogoče razbrati očitka, da izbrani ponudnik ne bi izpolnjeval tega pogoja za sodelovanje.

Del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi dokument »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE O IZVAJANJU OBRATOVALNEGA MONITORINGA ZA ODLAGALIŠČE CERO GAJKE V SKLOPU OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA ŠT. 35407-3/2013-24«, kjer je v točkah 3.2.3.4 in 3.3.3.4 navedeno:

»Oseba, ki izvaja obratovalni monitoring emisije snovi v zrak mora imeti za to dejavnost pooblastilo ministrstva pristojnega za okolje.«

Citirana določba ni vsebovana v poglavju, ki se nanaša na pogoje za sodelovanje, pa tudi iz njene vsebine ni mogoče ugotoviti, da bi bilo od ponudnikov zahtevano, da že ob oddaji ponudbi razpolagajo s pooblastilom ministrstva, pristojnega za okolje – morebitna tovrstna zahteva ne izhaja niti iz katere druge določbe v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Citirana določba (kot edina v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki omenja pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje) se namreč nanaša na način opravljanja storitev in torej na izvedbeno fazo; še dodatno, iz te določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niti ni razviden zahtevan obseg pooblastila, naročnik pa niti ni predvidel načina dokazovanja izpolnjevanja navedenega v fazi oddaje ponudbe. Za presojo dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika tako v smislu izpolnjevanja zahtev oz. pogojev za sodelovanje ni relevantna vsebina pooblastila, s katerim sicer izbrani ponudnik nesporno razpolaga.

Državna revizijska komisija pristavlja, da bi tudi primeru, če bi bilo mogoče dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tolmačiti na način, da naročnik že od ponudnikov v trenutku poteka roka za predložitev ponudb zahteva razpolaganje z ustreznim pooblastilom pristojnega ministrstva (ustreznega glede na to, na katere emisije se predmetni monitoring nanaša, upoštevaje pri tem navedbe dopustnih vrednosti emisije snovi v zrak v dokumentu »TEHNIČNE SPECIFIKACIJE […]«), bilo potrebno ugotoviti, da vlagatelj zgolj pavšalno zatrjuje, da v pooblastilu izbranega ponudnika vpisane metode ne omogočajo oprave predmetnih meritev; iz spornega pooblastila je namreč razvidno, da je izbrani ponudnik pooblaščen tudi za merjenje emisije celokupnega organskega ogljika (TOC) po standardu SIST EN 12619:2013 in za merjenje emisije metana (CH4) iz odlagališč odpadkov po interni metodi – vlagatelj navedenega niti ne omenja in ne navaja nikakršnih razlogov v prid neustreznosti teh metod ter posledično v prid zatrjevanja, da izbrani ponudnik z metodami, navedenimi v pooblastilu, ne more zagotavljati ustreznih meritev.

Upoštevaje vse navedeno zato po presoji Državne revizijske komisije vlagatelj ni izkazal, da je naročniku mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudnika pa naročilo male vrednosti tudi oddal.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 15. 9. 2020

Predsednica senata:
Nina Velkavrh, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
– RACI d.o.o., Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana,
– Javne službe Ptuj d.o.o., Ulica heroja Lacka 3, 2250 Ptuj,
– Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.