018-137/2020 Občina Dobrepolje

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup ter vgradnja opreme za športno dvorano JVIZ OŠ Dobrepolje«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika ELAN INVENTA, d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Dobrepolje, Videm 35, Videm – Dobrepolje (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2020

odločila:

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 2. 2020, pod št. objave JN001246/2020-B01, ter dne 28. 2. 2020 v Uradnem listu EU, pod št. objave 2020/S 042-098728.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN001246/2020-ODL01) dne 4. 8. 2020 objavil »Sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika«, s katerim je naročilo oddal ponudniku LESNINA MG OPREMA, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za katerega je navedel, da je predložil najugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj dne 12. 8. 2020 preko portala eRevizija pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker ne izpolnjuje zahtev v skladu z razpisno dokumentacijo. Kot problematično s tem v zvezi izpostavlja, da:
- izbrani ponudnik ni predložil zahtevanih certifikatov za odbojko, rokomet (potrdilo IHF o ustreznosti rokometnih golov), badminton, namizni tenis in mini gol, ampak le svoja potrdila o skladnosti, ustrezna dokazila (certifikate) pa je predložil šele po izdaji odločitve o oddaji naročila;
- je izbrani ponudnik pri »V. ŠPORTNE IGRE« in »VI. TELOVADNA OPREMA« označil, da bo sam izvedel dela, priložil pa je certifikat za varjenje EN 1090-1 svojega podizvajalca M., katerega navaja pri izvedbi del »VIII. DELILNE IN TAŠČITNE MREŽE«. Naročnik je v okviru strokovne usposobljenosti zahteval, zaradi same tehnične specifikacije opreme, da ponudnik za storitve varjenja izkaže certifikat EN 1090-1. Subjekt, s katerim to strokovno usposobljenost izkazujejo, pa bi moral po oceni vlagatelja nastopati bodisi kot podizvajalec bodisi kot partner, ki bo te storitve tudi dejansko moral izvajati. Iz ponudbe izbranega ponudnika naj bi izhajalo, da usposobljeni subjekt teh storitev ne bo izvajal. Vlagatelj povzema, da izbrani ponudnik tako ni predložil spričeval neodvisnih organov, ki bi potrjevali, da ima izbrani ponudnik zagotovljeno kakovost vezano na varjenje kovinskih konstrukcij skladnih z EN 1090-1, niti ni pri pogojih v popisih določeno, da se lahko certifikati prilagajo skupaj kumulativno. Dodaja, da je izbrani ponudnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila predložil še dodatne certifikate, kar pa ne more biti upoštevno.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 19. 8. 2020. Poudarja, da je certifikate skladnosti z veljavnimi standardi predložil že z oddano ponudbo. Navedbe vlagatelja glede varilskega certifikata zavrača kot tendeciozne in strokovno neutemeljene. Pojasnjuje, da je podizvajalec, ki razpolaga z varilskim certifikatom, nominiran za področje izdelave in dobave elektro dvižnih delilnih zaves in zaščitnih mrež, tako pa je usposobljen izvajati varilska dela tako v proizvodnem procesu kot na montaži – usposobljenost je dokazana s produktnim in še parcialno z varilskim certifikatom (za primer varjenja na montaži). Ostala serijska športna oprema je kot trgovsko blago dobavljena s strani različnih dobaviteljev, ki dokazujejo ustreznost s certifikatom skladnosti z veljavnimi standardi; na montaži se za te izdelke pritrjevanje izvaja z vijačenjem. Dodaja, da sam ni nosilec varilskega certifikata in se sklicuje na podizvajalca v delu, kjer gre za kompleksnejšo vgrajeno športno opremo, izdelano po meri.

Naročnik je z dokumentom »Sklep« (objava na portalu eRevizija dne 25. 8. 2020) zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil vsa ustrezna dokazila, ki so bila zahtevana za športno opremo za odbojko, rokomet, badminton in namizni tenis; dokazila so identična dokazilom, ki jih je predložil vlagatelj, le da se glasijo na izbranega ponudnika. Dokazil ni bilo potrebno predložiti za mini golf. Nadalje pojasnjuje, da ni niti zahteval nominacije izvajalca varjenja kovinskih konstrukcij kot podizvajalca niti tega, da ima ponudnik sam certifikat za varjenje; zahteval je (le), da ponudnik izkaže, da ima zagotovljeno kakovost vezano na varjenje kovinskih konstrukcij. Kovinskih konstrukcij, ki so predmet varjenja, ne izdeluje izbrani ponudnik, ki ni proizvajalec, niti se ne varijo na kraju montaže. Kovinske konstrukcije vari dobavitelj opreme in le ta mora imeti ustrezno potrdilo o zagotovljeni kakovosti. To je izbrani ponudnik izkazal s predložitvijo certifikata za podjetje M., ki pa je dobavitelj opreme in ne podizvajalec.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 24. 8. 2020 ter 27. 8. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudniku pa javno naročilo tudi oddal.

V zvezi z navedbami vlagatelja o tem, da naj bi izbrani ponudnik po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila naročniku posredoval še dodatna pojasnila in dokazila glede usposobljenosti, Državna revizijska komisija uvodoma pojasnjuje, da za vprašanje dopustnosti ponudbe in torej za rešitev obravnavane zadeve ni relevantna komunikacija med naročnikom in izbranim ponudnikom v obdobju po sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila in pred prejemom zahtevka za revizijo.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
– ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.
Naročnik mora v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti (23. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3, naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3. Skladno s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ.

Naročnik je tehnične specifikacije navedel v dokumentu »POPIS OPREME S KOLIČINAMI«, pri čemer je v razdelku »V. ŠPORTNE IGRE« za posamezne elemente športne opreme navedel tudi zahtevana dokazila, ki jih je potrebno predložiti v ponudbi:

»*potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi minimalne zahteve skladnost in varnosti opreme z zahtevanim standardom iz serije ISO ali SIST EN, izdan in potrjen s strani neodvisnih,usposobljenih organov

2.ODBOJKA
Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerim se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 1271 izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov;

3. ROKOMET
Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerim se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 749 izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov; potrdilo IHF zveze o ustreznosti rokometnih golov

4. BADMINTON
Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerim se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 1509 izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov;

5. NAMIZNI TENIS
Potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerim se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 14468-1 izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov«.

Zahtevana dokazila so skladna z opisi oz. zahtevami glede vsakega od teh posameznih elementov športne opreme iz popisov (npr. za postavko št. 3 »ROKOMET« je v popisih med drugim navedeno »Skladno s SIST EN 749 in pravili IHF zveze«). Državna revizijska komisija pri pregledu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pritrjuje naročniku in izbranemu ponudniku v tem, da za »mini gol« (naveden pod postavko »8. DVORANSKI NOGOMET, HOKEJ«) ni bila zahtevana skladnost s kakršnimkoli standardom, prav tako (posledično) pa tudi ne predložitev potrdila o skladnosti (certifikata). Nepredložitev potrdila o skladnosti (certifikata) za mini gol torej ne utemeljuje nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil niti preostalih zahtevanih dokazil (tj. za odbojko, rokomet, badminton in namizni tenis), čemur pa Državna revizijska komisija ne more pritrditi. Pregled ponudbe izbranega ponudnika namreč potrjuje navedbe izbranega ponudnika in naročnika, da so bila zahtevana dokazila predložena že v sami ponudbi: ponudba vsebuje opis vsake od zahtevanih postavk ter ustrezne priloge – certifikate Biotehniške fakultete o skladnosti teh izdelkov proizvajalcev N., T. in S. z navedenimi standardi, za rokometni gol proizvajalca N. pa tudi izjavo oz. potrdilo IHF o ustreznosti rokometnih golov. Ker so navedena dokazila vsebovana že v sami ponudbi, so posledično neutemeljene tudi navedbe vlagatelja o tem, da naj bi izbrani ponudnik ta dokazila naročniku posredoval šele naknadno, po izdaji odločitve o oddaji javnega naročila. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik neutemeljeno štel ponudbo izbranega ponudnika za dopustno.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje še, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna tudi zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN 3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več od načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. z navedbo tehničnega osebja ali tehničnih organov, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti, v primeru javnih naročil gradenj pa tistih, od katerih lahko izvajalec zahteva, da izvedejo gradnjo, in sicer ne glede na to, ali so zaposleni pri gospodarskem subjektu ali ne (točka c), z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti (točka č), z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja pod pogojem, da ne štejejo kot merilo za oddajo javnega naročila (točka f) itd.

Skladno s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 lahko gospodarski subjekt za izpolnjevanje pogojev v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ter tehnično in strokovno sposobnostjo po potrebi za posamezno javno naročilo uporabi zmogljivosti drugih subjektov, ne glede na pravno razmerje med njim in temi subjekti. Glede pogojev v zvezi z izobrazbo in strokovno usposobljenostjo izvajalca storitev ali gradenj in vodstvenih delavcev podjetja ter pogojev v zvezi z ustreznimi poklicnimi izkušnjami pa lahko gospodarski subjekt uporabi zmogljivosti drugih subjektov le, če bodo slednji izvajali gradnje ali storitve, za katere se zahtevajo te zmogljivosti. Če želi gospodarski subjekt uporabiti zmogljivosti drugih subjektov, mora naročniku dokazati, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo zagotovil teh subjektov v ta namen.

Naročnik je pogoje za sodelovanje opredelil deloma v dokumentu »RAZPISNA DOKUMENTACIJA […]« pod razdelkom »RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV IN POGOJI« (v katerega je povzeta tudi določba 81. člena ZJN-3 glede uporabe zmogljivosti drugih subjektov), deloma pa tudi v dokumentu »POPIS OPREME S KOLIČINAMI«, kjer je v več razdelkih navedeno:

»SPLOŠNA NAVODILA
Ponudnik mora priložiti spričevala neodvisnih organov, ki potrjujejo da ima ponudnik zagotovljeno kakovost vezano na:
a. dobavo in montažo športne opreme, SIST ISO 9001 ali enakovredno
b. varjenje kovinskih konstrukcij, skladno z EN 1090-1
c. uveden sistem ravnanja z okoljem SIST ISO 14001, ali enakovredno

Sistemi zagotavljanje kakovosti morajo temeljiti na ustrezni seriji evrospkih standardov, potrjenih s strani organov, ki so usklajeni s serijo evropskih standardov v zvezi z izdajanjem potrdil. […]«

Glede na zapisano zahteva v zvezi z zagotovljeno kakovostjo glede varjenja kovinskih konstrukcij v konkretnem primeru po vsebini predstavlja pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost ponudnika.

Med strankama je nesporno, da se izbrani ponudnik glede tega pogoja za sodelovanje sklicuje na zmogljivost podizvajalca M. – del ponudbe je tudi ustrezajoč certifikat, ki se glasi na tega podizvajalca. Vendar pa vlagatelj kot problematično izpostavlja, da naj bi ta podizvajalec izvedel zgolj del naročila, ki je v popisu naveden pod razdelkom »VIII. DELILNE IN ZAŠČITNE MREŽE IN OBLOGE«, kar naj bi bilo problematično z vidika, da usposobljeni podizvajalec ne bo izvajal (vseh) storitev varjenja, za katere se zahteva taka usposobljenost, saj bo te preostale storitve izvajal izbrani ponudnik sam, ki pa ustreznega certifikata ne izkazuje. S temi navedbami vlagatelj v bistvu zatrjuje neskladnost ponudbe izbranega ponudnika s prvim odstavkom 81. člena ZJN-3 in neizpolnjevanje pogoja za sodelovanje.

Državna revizijska komisija pri tem ugotavlja, da iz navedb vlagatelja ni mogoče ugotoviti, da bi izbrani ponudnik pri izvedbi postavk ponudbenega predračuna »V. ŠPORTNE IGRE« in »VI. TELOVADNA OPREMA« (ki ju vlagatelja v zahtevku izpostavlja) izvajal tudi varjenje kovinskih konstrukcij kot storitev, ki bi zahtevala uporabo ustrezno kvalificiranega izvajalca; nič drugače ni mogoče ugotoviti niti iz popisov del oz. ponudbenega predračuna v ponudbi izbranega ponudnika – popisi navajajo dobavo in montažo opreme, iz ponudbe izbranega ponudnika pa je razvidna dobava in montaža opreme različnih proizvajalcev (in ne morebiti izdelava te opreme s strani izbranega ponudnika). Ker v obravnavanem primeru tako ni izkazano, da izbrani ponudnik v zvezi s pogojem za sodelovanje uporablja zmogljivosti subjekta, ki ne bo izvajal storitve ali gradnje, za katere se zahtevajo te zmogljivosti, in ker ni izkazano, da naj bi storitve varjenja kovinskih konstrukcij izvajal neustrezno usposobljen izvajalec, tudi ni mogoče pritrditi vlagatelju v tem, da naj ponudba izbranega ponudnika zaradi tega ne bi bila dopustna.

Upoštevaje vse navedeno zato po presoji Državne revizijske komisije naročniku ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju z določili ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ponudbo izbranega ponudnika obravnaval kot dopustno, temu ponudnika pa javno naročilo tudi oddal.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov v celoti zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 17. 9. 2020

Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- ELAN INVENTA, d.o.o., Begunje na Gorenjskem 1, 4275 Begunje na Gorenjskem,
- Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm – Dobrepolje,
- LESNINA MG OPREMA, d.d., Ljubljana, Parmova ulica 53, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.

Natisni stran