018-130/2020 Občina Medvode

Številka: 018-130/2020-6

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Sama Červeka, kot predsednika senata, ter Marka Medveda in Andraža Žvana kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje prevoza osnovnošolskih otrok v občini Medvode v letih 2020 – 2024«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki so ga skupaj vložile družbe (1) LUKA PGT, d.o.o., Retnje 58, Križe, ki ga po pooblastilu zastopa odvetnica Nina Globočnik, Stritarjeva ulica 5, Kranj, (2) Bled Tours, d.o.o., Jelovškova ulica 25, Bled, in (3) Majk, d.o.o., Kranj, Ulica Draga Brezarja 26, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 9. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 12. 5. 2020, pod št. objave JN002916/2020-B01, in v Uradnem listu EU dne 13. 5. 2020, pod št. objave 2020/S 093-222343.

Naročnik je dne 1. 7. 2020 na Portalu javnih naroči objavil odločitev o oddaji javnega naročila z dne 29. 6. 2020, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Nomago, d.o.o., Vošnjakova ulica 3, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz izpostavljene odločitve izhaja, da se je dopustna ponudba izbranega ponudnika glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, medtem ko naročnik dopustnosti ostalih prejetih ponudb ni preverjal.

Vlagatelj je z vlogo z dne 10. 7. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila, sprejem nove odločitve, s katero se zadevno javno naročilo odda njemu, ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj navaja, da je izbrani ponudnik v zvezi s točko 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v ponudbi navedel pet vozil in zanje predložil prometna dovoljenja, vendar tri izmed teh vozil v času oddaje ponudbe niso imela veljavnega prometnega dovoljenja. Čeprav bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, je naročnik izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe, s čimer je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov in načelo transparentnosti. Izbrani ponudnik z dopolnitvijo ponudbe ni izkazal, da imajo vozila, priglašena v ponudbi, veljavna prometna dovoljenja, saj je izbrani ponudnik navedel tri nova vozila (in zanje predložil prometna dovoljenja), ki v prvotni ponudbi niso bila navedena. Vlagatelj navaja, da v obravnavanem primeru ne gre za spreminjanje dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, in torej ne gre za tehnično vprašanje v smislu veljavnosti prometnega dovoljenja. Pač pa izbrani ponudnik na dan oddaje ponudbe ni izpolnjeval vnaprej določene zahteve, saj ni imel zadosti vozil za izvedbo javnega naročila; če bi jih imel, bi v dopolnitvi ponudbe predložil veljavna prometna dovoljenja za vozila, navedena v ponudbi. Izbrani ponudnik je očitno tehnično ustrezna vozila kupil ali najel šele po poteku roka za predložitev ponudb. Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vnaprej določil, da določenih pomanjkljivosti ne bo dovolil odpravljati. Naročnik je določno navedel, da morajo imeti vsa vozila na dan poteka roka za predložitev ponudb veljavna prometna dovoljenja. Če bi naročnik ravnal pravilno, bi najkasneje ob dopolnitvi ponudbe izključil izbranega ponudnika. Naročnik je s sprejemom izpodbijane odločitve odstopil od zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, s čimer je kršil ustavno načelo enakosti pred zakonom.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 14. 7. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da je v ponudbo predložil predhodna prometna dovoljenja, iz katerih izhaja, kot da so ta potekla, čeprav so imela vozila na dan oddaje ponudbe podaljšano prometno dovoljenje. Naročnik ga je, skladno z veljavno zakonodajo in določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pozval na dopolnitev ponudbe, izbrani ponudnik pa je, skladno z naročnikovim pozivom, navedel (tudi) nova vozila, ki so imela na dan 16. 6. 2020 veljavno prometno dovoljenje.

Naročnik je dne 6. 8. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel pet vozil, za katera je predložil tudi prometna dovoljenja. Za tri vozila niso bila priložena dokazila o izpolnjevanju pogoja iz točke 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer, da morajo imeti vozila na dan poteka roka za oddajo ponudb (tj. dne 16. 6. 2020) veljavno prometno dovoljenje. Naročnik je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. spremembo ponudbe, in sicer, ali da za že navedena vozila predloži veljavna prometna dovoljenja z dokazilom, da je bilo prometno dovoljenje veljavno na dan 16. 6. 2020, ali pa da navede nova vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Izbrani ponudnik je v določenem roku dopolnil ponudbo, in sicer je za eno vozilo predložil novo prometno dovoljenje, ter navedel dve novi vozili in zanju predložil prometni dovoljenji. Vsa vozila so dne 16. 6. 2020 imela veljavno prometno dovoljenje in izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Dopolnitev ponudbe se nanaša na tehnično sposobnost in ne na tehnične specifikacije. Naročnik je izbranemu ponudniku omogočil popravo elementa ponudbe, katerega obstoj pred iztekom roka za predložitev ponudb je mogoče objektivno preveriti.

Vlagatelj se do navedb naročnika v odločitvi o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ki jo je naročnik vlagatelju posredoval preko portala e-Revizija dne 7. 8. 2020, do sprejema predmetne odločitve Državne revizijske komisije ni opredelil.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 7. 8. 2020 odstopil dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da so družbe LUKA PGT, d.o.o., Križe, Bled Tours, d.o.o., Bled, in Majk d.o.o., Kranj, v postopku oddaje javnega naročila oddale skupno ponudbo, in da sta družbi Bled Tours, d.o.o., Bled, in Majk d.o.o., Kranj, pooblastili zakonitega zastopnika družbe LUKA PGT, d.o.o., Križe, za vložitev zahtevka za revizijo (tretji odstavek 3. člena Pogodbe o skupni izvedbi javnega naročila, ki se nahaja v zadevni ponudbi). Iz naslovne strani zahtevka za revizijo, vloženem po pooblaščenki – odvetnici, je razvidno, da so kot vlagatelj navedeni vsi trije gospodarski subjekti, ki so oddali skupno ponudbo, in da vse subjekte zastopa pooblaščenka. Zahtevku za revizijo je priloženo pooblastilo, ki ga je družba LUKA PGT, d.o.o., Križe, podelila pooblaščenki. Niti iz Pogodbe o skupni izvedbi javnega naročila niti iz prilog k zahtevku za revizijo ni razvidno, da bi obstajajo izrecno pooblastilo partnerjev zakonitemu zastopniku LUKA PGT, d.o.o., Križe, za prenos pooblastila za vložitev zahtevka za revizijo na pooblaščenko (gl. 96. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Državna revizijska komisija ni ugotavljala, ali je predmetni zahtevek za revizijo vložen tudi v imenu družbe Bled Tours, d.o.o., Bled, in družbe Majk, d.o.o., Kranj, in posledično ni pozivala na predložitev ustreznih pooblastil teh družb, saj je, skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZPVPJN, vsaka oseba, ki nastopa v skupni ponudbi, upravičena sama vložiti zahtevek za revizijo, posledično pa za sprejem predmetnega zahtevka za revizijo v vsebinsko obravnavo zadošča, da je pooblastilo pooblaščenki podelil vsaj eden gospodarski subjekt iz skupne ponudbe, tj. družba LUKA PGT, d.o.o., Križe.

Med strankama je sporno, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. spremembo ponudbe in ko je sprejel dopolnitev oz. spremembo ponudbe izbranega ponudnika ter posledično na podlagi naknadno predložene dokumentacije ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno.

Skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Iz odstopljene dokumentacije je razvidno, kar med strankama tudi ni sporno, da je naročnik izbranega ponudnika pozval k popravi ponudbe v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje zahteve, določene v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil:
»Ponudnik mora zagotoviti ustrezne kadrovske in tehnične zmogljivosti za kvalitetno izvedbo celotnega javnega naročila v predvidenem roku, v skladu z zahtevami iz dokumentacije, pravili stroke ter določili predpisov in standardov s področja predmeta naročila. Ponudnik mora razpolagati z vozili, ki ustrezajo številu otrok, ki se vozijo na posamezni relaciji, pogojem na cestah, ki si jih mora sam ogledati in jih poznati, upoštevajoč zimske razmere na cestah. Vsa navedena vozila morajo imeti na dan roka za oddajo ponudb veljavno prometno dovoljenje. Če ponudnik vozil, s katerimi dokazuje izpolnjevanje zahtev naročnika, nima v lasti, mora imeti zanje sklenjeno pogodbo (leasing, najemno). […]«.

Kot dokazilo o izpolnjevanju citirane zahteve je naročnik zahteval, da ponudniki predložijo izpolnjen obrazec »Seznam vozil in voznikov«, ki ga je vnaprej pripravil naročnik in v katerega so ponudniki vpisali vozila, ter kopije prometnih dovoljenj.

Iz izpostavljenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo, da na dan poteka roka za predložitev ponudb, tj. dne 16. 6. 2020 (točka IV.2.2 obvestila o naročilu), razpolagajo z vozili, ki imajo veljavno prometno dovoljenje in ki so potrebna za izvajanje javnega naročila, tj. storitve prevoza osnovnošolskih otrok. Naročnik ni določil s kakšnimi (npr. vrsta, velikost, število sedežev…) in koliko vozili morajo razpolagati ponudniki, pač pa je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila opisal predmet javnega naročila, in sicer je navedel relacije, število predvidenih osnovnošolcev in število voženj (točka 3.2.2. »Tehnične specifikacije« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ponudniki pa so sami, glede na predviden obseg predmeta javnega naročila, navedli vozila, s katerimi razpolagajo in jih lahko uporabijo za izvedbo javnega naročila. Navedeno je naročnik tudi izrecno pojasnil na Portalu javnih naročil, ko je na vprašanje zainteresiranega gospodarskega subjekta »koliko in kakšne vozne enote (kapacitete) potrebujemo za izvedbo prevozov?« odgovoril »Vrsto in število vozil ponudniki določijo sami, glede na veljavno zakonodajo, zahtevnost terena, število otrok, število prihodov in odhodov, kot je navedeno v razpisni dokumentaciji, v točki 3.2.2 Tehnične specifikacije« (glej vprašanje in odgovor, objavljena na Portalu javnih naročil dne 26. 5. 2020 ob 07:42 uri). Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da je izbrani ponudnik, kot bo to pojasnjeno v nadaljevanju, v ponudbi navedel pet vozil (kar pomeni, da izbrani ponudnik ocenjuje, da je za izvedbo javnega naročila potrebnih pet vozil), in ob upoštevanju, da vlagatelj ne zatrjuje, da s petimi vozili ni mogoče izkazati izpolnjevanja sporne zahteve, naročnik in izbrani ponudnik pa ne zatrjujeta, da bi bilo mogoče izpolnjevanje sporne zahteve izkazati z manj kot petimi vozili, je Državna revizijska komisija štela, da je za izpolnjevanje sporne zahteve potrebno izkazati razpolaganje s petimi vozili, ki imajo na dan 16. 6. 2020 veljavno prometno dovoljenje.

Pritrditi gre naročniku, da sporna zahteva predstavlja enega izmed pogojev za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično sposobnost ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Ne le, da je naročnik izpostavljeno zahtevo vključil v točko 4.2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo je naslovil »Tehnična in kadrovska sposobnost«, to točko pa je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila umestil v poglavje »Pogoji za sodelovanje«, je tudi iz vsebine zahteve razvidno, da ta predstavlja pogoj za sodelovanje, ki se nanaša na tehnično in strokovno sposobnost. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo ponudniki potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik kot dokazilo o tehnični sposobnosti (med drugim) zahteva predložitev izjave o orodju, obratu ali tehnični opremi, ki je izvajalcu storitev ali gradenj na voljo za izvedbo javnega naročila (točka i osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Naročnikova zahteva, določena v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da ponudniki navedejo vozila z veljavnimi prometnimi dovoljenji, ki so jim na voljo za izvedbo javnega naročila oz. s katerimi razpolagajo, tako predstavlja enega izmed možnih načinov preverjanja tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta. V konkretnem primeru naročnikova zahteva po razpolaganju z ustreznimi vozili, potrebnimi za izvedbo javnega naročila, ni vezana na predmet javnega naročila, ki ga predstavljajo storitve prevozov otrok, saj z njo naročnik ni predpisal načina izvedbe teh prevozov, temveč jo je določil kot pogoj za preverjanje tehnične sposobnosti ponudnikov, ki ga mora posamezni ponudnik izpolnjevati za sodelovanje v postopku javnega naročanja.

Med strankama dejansko stanje ni sporno, pritrjuje pa mu tudi izbrani ponudnik. Naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik se strinjajo (potrjeno pa je tudi z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika), da je izbrani ponudnik v zvezi z zahtevo, določeno v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v ponudbo predložil seznam vozil, v katerem je navedel pet vozil, in fotokopije prometnih dovoljenj za ta vozila. Iz dveh predloženih prometnih dovoljenj izhaja, da sta zadevni vozili (reg. št. LJ NA-889 in reg. št. LJ TD-529) na dan poteka roka za predložitev ponudb, tj. dne 16. 6. 2020, imeli veljavno prometno dovoljenje. Iz predloženih fotokopij prometnih dovoljenj za preostala tri vozila (reg. št. LJ RU-670, LJ AP-536 in LJ 98-7EZ) ni razvidno, da bi imela ta vozila na dan poteka roka za predložitev ponudb veljavno prometno dovoljenje. Iz zadnjih vpisov v rubriki »(H) Velja do: ….« prometnih dovoljenj (v katerih ni več prostora za nove vpise) je namreč razvidno, da je veljavnost teh prometnih dovoljenj potekla pred potekom roka za predložitev ponudb.

Med strankama je nesporno, potrjeno pa je tudi z vpogledom v odstopljeno spisovno dokumentacijo, da je naročnik ob pregledu ponudbe izbranega ponudnika ugotovil izpostavljeno pomanjkljivost in izbranega ponudnika s pozivom z dne 19. 6. 2020 pozval na dopolnitev oz. spremembo ponudbe, in sicer, (1) ali da za že navedena vozila predloži prometna dovoljenja, iz katerih bo razvidno, da so ta imela na dan 16. 6. 2020 veljavno prometno dovoljenje, ali (2) da navede nova vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz točke 4.2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ki jih bo vključil v zagotavljanje prevoza šolskih otrok, ter zanje predloži kopije prometnih dovoljenj. Na podlagi tega poziva je izbrani ponudnik predložil seznam vozil, v katerem je navedel pet vozil, in fotokopije prometnih dovoljenj za ta vozila. Ugotoviti gre, da je izbrani ponudnik ponovno navedel dve vozili, za kateri je že s ponudbo izkazal veljavno prometno dovoljenje na dan poteka roka za predložitev ponudb (to sta vozili z reg. št. LJ NA-889 in reg. št. LJ TD-529), eno vozilo, ki ga je navedel že v ponudbi, pa zanj ni izkazal veljavnega prometnega dovoljenja (reg. št. LJ RU-670) ter dve drugi, novi, vozili (tj. vozili, ki ju ni navedel že v ponudbi, predloženi do poteka roka za predložitev ponudb).

Čeprav se glede na navedeno kot protispisne izkažejo navedbe vlagatelja, da »tri od petih« vozil, navedenih v spremembi ponudbe izbranega ponudnika, v prvotni ponudbi niso bile omenjene, pa gre pritrditi vlagatelju, da je izbrani ponudnik v okviru spremembe ponudbe navedel tudi vozili, ki ju ni navedel že v prvotni ponudbi.

V obravnavanem primeru je za rešitev spora med strankama ključno odgovoriti na vprašanje, ali je naročnik ravnal skladno z določbami ZJN-3, ko je dopustil, da izbrani ponudnik izpolnjevanje zahteve, določene v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izkazuje z vozili, ki jih ni predstavil že v prvotni ponudbi.

Naročnikovo ravnanje v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem ponudbe izbranega ponudnika je potrebno presojati z vidika petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3. Peti odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v primeru, če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti ponudniki, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, zahteva, da ponudniki v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od ponudnika zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. V šestem odstavku 89. člena ZJN-3 so določeni elementi ponudbe, ki jih (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ni dopustno dopolnjevati ali popravljati, in sicer cena, ponudba v okviru meril, tehnične specifikacije predmeta naročila in ponudba v delih, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe.

Glede na predstavljeni pogoj za sodelovanje, določen v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, in glede na predstavljeno vsebino naročnikovega poziva z dne 19. 6. 2020 ter na njegovi podlagi predložene spremembe ponudbe izbranega ponudnika gre ugotoviti, da se niti poziv niti sprememba ponudbe ne nanašata na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, kot tudi ne na kateri drugi del ponudbe, v katerega skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati. Naročnikov poziv in dopolnitev oz. sprememba ponudbe izbranega ponudnika se namreč nanašata na pogoj za sodelovanje, posledično pa vlagatelj z naknadno navedbo vozil, ki jih lahko uporabi za izvajanje javnega naročila, in naknadno predložitvijo prometnih dovoljenj ni posegel v del ponudbe, v katerega skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 ni dopustno posegati.

Naročnik mora pri odločitvi o tem, ali bo (ob upoštevanju omejitev iz petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3) dopustil popravo ponudb, strogo spoštovati določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in načelo enakopravne obravnave ponudnikov. V nasprotju z mnenjem vlagatelja naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni vnaprej izključil možnosti popravkov ponudbe v delu, ki se nanaša na pogoje za sodelovanje. Naročnik je namreč v točki 2.12 »Pregled in ocenjevanje ponudb« povzel prvo poved petega odstavka 89. člena ZJN-3 in zapisal, da »lahko« zahteva predložitev manjkajočih dokumentov ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo ustrezne informacije ali dokumentacije in da bo postopal v skladu z določbami 89. člena ZJN-3. Ob upoštevanju, da je naročnik predvidel, da »lahko pozove« na popravek ponudbe in ob upoštevanju, da je naročnik predvidel, da bo postopal po 89. členu ZJN-3, pri čemer je, glede na dikcijo petega odstavka 89. člena ZJN-3, pozivanje ponudnika k (zakonsko dopustnem) popravku ponudbe diskrecijska pravica naročnika, gre ugotoviti, da si je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila pridržal možnost, da se v fazi pregleda ponudb odloči za pozivanje k pojasnjevanju, dopolnjevanju, spreminjanju ali popravljanju ponudb in ni izključil (zakonsko dopustnih) možnosti spreminjanja ponudb.

Iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, ki je glede na opisano dejansko stanje relevanten v obravnavani zadevi, izhaja da, čeprav ponudbe načeloma po poteku roka za predložitev ponudb ni mogoče spreminjati oz. popravljati, lahko naročnik v določenih primerih od ponudnikov zahteva, da dopolnijo, popravijo, spremenijo ali pojasnijo ponudbeno dokumentacijo. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C-387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba. Naročnik mora ponudnike obravnavati enakopravno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več ponudnikom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč sodne prakse je dopuščena poprava oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, je mogoče objektivno preveriti, da ne gre za bistvene spremembe, ki bi dejansko privedle do nove ponudbe, in da je pri tem spoštovano načelo enakopravne obravnave ponudnikov.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pri podatku o razpolaganju z vozili z veljavnimi prometnimi dovoljenji, potrebnimi za izvedbo javnega naročila, za okoliščino, katere obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije, št. 018-247/2017). Tudi po poteku roka za predložitev ponudb je namreč mogoče objektivno preveriti, ali je ponudnik že ob poteku roka za predložitev ponudb razpolagal z vozili, in če, ali so ta vozila ob poteku roka za predložitev ponudb imela veljavna prometna dovoljenja. Tudi v obravnavanem primeru je mogoče na podlagi predloženih prometnih dovoljenj (ki glede na določbe tretjega oddelka III. poglavja Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 s sprem.) štejejo za javno listino v smislu 224. člena ZPP) preveriti, ali je izbrani ponudnik na dan poteka roka za prejem ponudb razpolagal v vozili, ki jih je navedel v dopolnitvi ponudbe, in ali so ta vozila imela na dan poteka roka za prejem ponudb veljavno prometno dovoljenje, ter posledično, ali je izbrani ponudnik pogoj za sodelovanje, določen v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, izpolnjeval že na dan poteka roka za prejem ponudb. Zato naročniku v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni mogoče očitati kršitve določil ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je izbranega ponudnika pozval, da (ali predloži prometna dovoljenja za že navedena vozila ali da) navede nova vozila, s katerimi izkazuje izpolnjevanje spornega pogoja za sodelovanje.

Kot že navedeno, je izbrani ponudnik v dopolnitvi ponudbe ponovno navedel dve vozili (reg. št. LJ TD-529 in LJ NA-889), za kateri je že v ponudbi izkazal, da imata veljavno prometno dovoljenje. Za (tretje) vozilo z reg. št. LJ RU-670 (ki ga je izbrani ponudnik navedel že v ponudbi) je izbrani ponudnik predložil prometno dovoljenje, v katerem je kot datum registracije naveden dan 9. 3. 2020, kot lastnik vozila izbrani ponudnik, kot veljavnost prometnega dovoljenja pa dan 10. 9. 2020, iz česar izhaja, da je bil na dan 16. 6. 2020 lastnik tega vozila izbrani ponudnik in da je to vozilo na ta dan imelo veljavno prometno dovoljenje. V prometnem dovoljenja za (četrto) vozilo z reg. št. GO CS-722 je kot datum registracije naveden dan 26. 11. 2019, kot uporabnik vozila izbrani ponudnik, prometno dovoljenje pa je veljalo najprej do dne 30. 5. 2020, nato pa je bilo podaljšano do dne 30. 11. 2020, iz česar izhaja, da je bil na dan 16. 6. 2020 uporabnik tega vozila izbrani ponudnik in da je to vozilo imelo na ta dan veljavno prometno dovoljenje. V prometnem dovoljenja za (peto) vozilo z reg. št. GO CS-724 je kot datum registracije naveden dan 6. 5. 2020, kot uporabnik vozila izbrani ponudnik, prometno dovoljenje pa velja do 26. 10. 2020, iz česar izhaja, da je bil na dan 16. 6. 2020 uporabnik tega vozila izbrani ponudnik in da je to vozilo na ta dan imelo veljavno prometno dovoljenje.

Ker torej iz prometnih dovoljenj, predloženih v okviru spremembe ponudbe, izhaja, da je izbrani ponudnik že na dan poteka roka za prejem ponudb razpolagal z vozili, ki jih je navedel v okviru spremembe ponudbe, saj je bil bodisi lastnik bodisi uporabnik teh vozil, se kot neutemeljene izkažejo vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik na dan poteka roka za predložitev ponudb ni imel zadostnega števila ustreznih vozil in da je izbrani ponudnik tehnično ustrezna vozila kupil in najel šele po poteku roka za prejem ponudbe.

Zavrniti gre tudi revizijske navedbe, da naročnik dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni presojal ob upoštevanju vnaprej določenih zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je v spornem pogoju za sodelovanje zahteval, da ponudniki izkažejo, da na dan poteka roka za prejem ponudb razpolagajo z vozili z veljavnimi prometnimi dovoljenji. Na podlagi dokumentacije, predložene v okviru spremembe ponudbe, je naročnik lahko zaključil, da je izbrani ponudnik na dan poteka roka za prejem ponudb razpolagal s petimi vozili z veljavnimi prometnimi dovoljenji, in posledično, da je izbrani ponudnik izkazal, da je na dan poteka roka za prejem ponudb izpolnjeval zahtevo, določeno v točki 4.2.3.a) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker torej naročnik pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika ni odstopil od zahtev, določenih v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, gre s tem povezane revizijske očitke o naročnikovi kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov zavrniti kot neutemeljene.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, ko je izbranega ponudnika pozval na dopolnitev oz. spremembo ponudbe in ko je na spremembo ponudbe izbranega ponudnika sprejel ter na podlagi naknadno predložene dokumentacije napravil zaključek o skladnosti ponudbe izbranega ponudnika z naročnikovimi zahtevami, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj v zahtevku za revizijo zahteva tudi povračilo stroškov postopka pravnega varstva. Vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, zato je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 17. 9. 2020


Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.,
predsednik Državne revizijske komisije
Vročiti:
– odvetnica Nina Globočnik, Stritarjeva ulica 5, 4000 Kranj,
– Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode,
– Nomago, d.o.o., Vošnjakova ulica 3, 1000 Ljubljana,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.