018-103/2020 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko

Številka: 018-103/2020-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, dr. Mateje Škabar kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Nakup sistema za fluorescenčno mikroskopijo« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Labena, d. o. o., Verovškova ulica 64, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Mitja Lamut, odvetnik v Ljubljani (v nadaljevanju: pooblaščenec), zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 7. 9. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 14. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002989/2020-W01) z dokumentom »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020, objavljenim 8. 6. 2020 na portalu javnih naročil pod št. objave JN002989/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Mikro + polo, d. o. o., Zagrebška cesta 22, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 11. 6. 2020 in predlagal, da se »razveljavi postopek javnega naročanja in naročniku naloži odpravo kršitve«. Vlagatelj je navedel stroškovnik. Vlagatelj je navedel, da:
 izbrani ponudnik ni v ponudbi predložil vse zahtevane dokumentacije, iz katere bi bile razvidne zahtevane značilnosti blaga, iz predložene tehnične dokumentacije pa ni možno jasno oziroma nedvoumno določiti, ali ponujeno blago tehničnim zahtevam, zato naročnik ni mogel preveriti tehnične ustreznosti ponujenega blaga,
 je sam poiskal brošure na spletu, pri čemer ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi zahtevami za objektive, mizo proti tresenju, delovanje LED vira vzbujevalne svetlobe in število priključkov,
 izbrani ponudnik ni predložil brošure za kamero, iz podatkov, najdenih na spletu, pa je razvidno, da ima kamera nižjo hitrost od zahtevane,
 v ponudbi ni bila predložena brošura za filtre, zato naročnik ni mogel preveriti tehničnih specifikacij, iz tistih podatkov, ki so bili navedeni v ponudbi za filtre, pa niso razvidne specifikacija zanje, valovne dolžine ekscitacije in emisije, niti ni mogoče pojasniti imena filtrov in preveriti ustreznosti s tabelo 1.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 19. 6. 2020, ki jo je vložil po Odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in predlagal, da se zahtevek za revizijo zavrne, saj je predložil tehnično dokumentacijo in blago, ki ga je ponudil, je skladno s tehničnimi specifikacijami.

Naročnik je s sklepom št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je bila vlagateljeva ponudba šele tretjeuvrščena, vlagatelj pa je navajal, da ni dopustna le ponudba izbranega ponudnika in ne tudi ponudba drugouvrščenega ponudnika, niti ni navedel, da je naročnik vlagateljevi ponudbi dodelil napačno število točk, zato mu ne more nastati škoda kot element aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN,
 je nekonkretizirano in neutemeljeno vlagateljevo zatrjevanje, da izbrani ponudnik ni v ponudbi zadostno dokumentiral tehničnih specifikacij ponujene opreme oziroma njenih komponent,
 so neresnična vlagateljeva zatrjevanja o neskladjih med tehničnimi specifikacijami in ponujeno opremo oziroma njenimi komponentami,
 je izpolnjevanje tehničnih specifikacij ugotavljala komisija, ki jo sestavljajo vrhunski strokovnjaki, ki so preverili njihovo skladnost.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 402-6/2020 z dne 3. 7. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 6. 7. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikovimi navedbami, uveljavljal pa je tudi povrnitev nadaljnjih stroškov. Vlagatelj je med drugim navedel, da:
 je 10. 6. 2020 zaprosil za vpogled »v razpisno dokumentacijo vseh ponudnikov glede razpisa naročnika«, 11. 6. 2020 pa je prejel sporočilo, da se mu omogoči vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika, saj je naročnik vpogled v druge ponudbe »v skladu s 35. členom ZJN-3« zavrnil,
 mu je bila zaradi zavrnitve vpogleda v druge ponudbe kršena »pravica do obrazloženega zahtevka za revizijo tudi zoper drugo uvrščenega ponudnika«, zato »zatrjuje, da tudi drugi ponudnik ni predložil ustrezne dokumentacije in ni izpolnil pogojev razpisa, zaradi česar je tudi ponudba drugo uvrščenega ponudnika nepopolna«,
 ponudnik ne more označiti kot poslovno skrivnost podatkov, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev, in podatkov, ki so neposredno povezani za vrednotenje ponudb, zato je naročnik spregledal drugi odstavek 35. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in bi mu moral omogočiti vpogled tudi v druge ponudbe,
 v zvezi s sklepom št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 »dodatno pojasnjuje« v zvezi z objektivi, mizo proti tresenju in delovanjem LED vira vzbujevalne svetlobe,
 naročnik »potrjuje navedbo, da je bilo iz dokumentov priloženih ponudbi izbranega ponudnika nemogoče natančno določiti, kaj je le-ta ponujal«, kar »kaže na to, da brez dodatnega poizvedovanja pri specialistih, ki jih navaja naročnik, ni bilo možno preveriti ponudbe izbranega ponudnika«,
 je zaradi pavšalne razlage izbranega ponudnika in vključitve komponent, ki ne zadostujejo minimalnim tehničnim specifikacijam, »prišlo do nesorazmernosti pri ponujenih komponentah in posledično nižje cene celotnega sistema izbranega ponudnika, ki pa ne ustreza tehničnim specifikacijam naročnika«, zato do drugi ponudniki »tako v ekonomsko in posledično točkovno v manj ugodnem in neenakopravnem položaju glede primerjave vseh komponent sistema«, naročnik pa je kršil načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3.
Vlagatelj je predlagal, da Državna revizijska komisija pregleda še druge ponudbe in preveri, ali »so tudi ostali prijavitelji ustrezno razumeli specifikacije in ponudili ustrezno mizo proti tresenju«, pa tudi naj se pridobi strokovno mnenje in se »v postopek angažira še neodvisne strokovnjake, ki bodo lahko strokovno ocenili navedbe vlagatelja in zahteve naročnika«.

Naročnik se je z vlogo št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020 izjavil o navedbah iz vloge z dne 6. 7. 2020 in navedel, da:
 je vlagatelj na novo navajal, da je naročnik »kršil določbe materialnega prava« in da »tudi drugi ponudnik ni predložil ustrezne dokumentacije in ni izpolnil pogojev iz razpisa, zaradi česar je tudi ponudba drugouvrščenega ponudnika nepopolna«,
 je skladno s petim odstavkom 35. člena ZJN-3 dolžan omogočiti vpogled le v ponudbo izbranega ponudnika (kar je tudi omogočil 12. 6. 2020), ne pa tudi ponudbe drugih ponudnikov,
 so vlagateljeve navedbe v zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika pavšalne in nesubstancirane, zato se naročnik do njih ne more niti opredeliti, poleg tega pa je vlagatelj s takimi navedbami tudi prepozen, pri čemer ni ne navedel ne dokazal, da teh »novih dejstev« brez svoje krivde ni mogel navesti že v predrevizijskem postopku,
 vztraja pri svojih navedbah iz sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, »iz previdnosti« pa se »opredeljuje do novih navedb oziroma prilagojenih novih razlogovanj vlagatelja glede teh treh očitkov« v zvezi z objektivi, mizo proti tresenju in delovanjem LED vira vzbujevalne svetlobe.
Naročnik je predlagal, da se zahtevek za revizijo »v celoti zavrne oziroma zavrže, prav tako pa tudi njegova zahteva za povračilo stroškov«.

Ker naročnik na podlagi posredovane dokumentacije in informacij (dopis št. 402-6/2020 z dne 3. 7. 2020, elektronsko sporočilo z dne 27. 7. 2020 in telefonski razgovor z dne 5. 8. 2020) ni uspel dokazati, da je pooblaščenec [prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN] prejel vlogo št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020, je Državna revizijska komisija z dopisom št. 018-103/2020-8 z dne 5. 8. 2020, ki ga je pooblaščencu uspela vročiti 18. 8. 2020 (razvidno iz podpisane povratnice), vlagatelja seznanila z vlogo št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020 in mu omogočila, da se o njej opredeli v treh delovnih dneh od prejema poziva, o čemer naj seznani Državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela morebitne vlagateljeve vloge, s katero bi se vlagatelj izrekel o navedbah iz vloge št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020.

Državna revizijska komisija je pred (vsebinsko, meritorno) obravnavo zahtevka za revizijo tega najprej predhodno preizkusila in torej preverila izpolnjevanje postopkovnih (procesnih) predpostavk (31. člen ZPVPJN).

Iz vpogleda v dokument »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020 izhaja, da je naročnik navedel, da je prejel štiri ponudbe in jih razvrstil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, pri katerem se upoštevata ponudbena cena in garancijski rok, ki je daljši od zahtevanega (točka II.2.5 objave in točka 3.8 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je vlagateljeva ponudba tretja najugodnejša. Iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020 tudi izhaja, da »vse ponudbe ustrezajo z vidika izpolnjevanja naročnikovih zahtev glede predmeta javnega naročila«, pa tudi to, da je ponudbo, »ki je prejela najvišje število točk po merilih, preveril v skladu z 89. členom ZJN-3«, in zanjo ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, zato jo je izbral. Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z naročnikom (sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, str. 2), da vlagatelj ni zatrjeval, da drugouvrščena ponudba ni dopustna, to v obravnavanem primeru ni relevantno za priznanje aktivne legitimacije iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, saj je iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020, ki vlagatelju zagotavlja informiranost (gl. zlasti drugo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 v povezavi s prvo in drugo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ter prvo poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3) pred vložitvijo zahtevka za revizijo, izhaja, da naročnik ne za drugo-, tretje- ali četrtouvrščeno ponudbo ni navedel, da bi bile bodisi dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 bodisi da to ne bi bile, niti ni razvidno, da bi katero izmed njih izločil. Iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020 izhaja le, da je naročnik pri izbiri ponudbe izbranega ponudnika ravnal le v obsegu ravnanj iz prve povedi iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3. Naročnik zaradi zagotavljanja transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) in glede na to, da mora odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo objavi na portalu javnih naročil (prva poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3), vsebovati sestavine iz prve in druge alinee tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, ne bi mogel šele v postopku pravnega varstva navajati dodatnih, drugih ali novih razlogov za sprejeto odločitev v zvezi z oddajo naročila male vrednosti. Ker je vlagatelj že glede na navedbo iz dokumenta »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020 predložil ponudbo pred 25. 5. 2020 do 9. ure, ki je točka, za katero je naročnik določil, do kdaj mora prejeti ponudbe (točka IV.2.2 objave), je že naročnik ugotovil, da je vlagatelj predložil ponudbo pravočasno. To zadostuje za ugotovitev obstoja interesa za dodelitev naročila male vrednosti (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN). Za ugotovitev obstoja vsaj verjetnosti nastanka škode v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pa zadostuje že ugotovitev, da bi vlagatelj, če bi uspel utemeljiti in dokazati, da naročnik ne bi smel ponudbe izbranega ponudnika označiti za dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, lahko dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti in naročnik bi imel možnost odločati tudi o morebitni izbiri vlagateljeve ponudbe, saj vlagateljeve ponudbe še ni označil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, niti ni kot dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 označil ponudbe, ki jo je v dokumentu »Sklep o oddaji javnega naročila« št. 402-6/2020 z dne 8. 6. 2020 ocenil za drugo najugodnejšo. To tudi pomeni, da ni bistveno, da vlagatelj v zahtevku za revizijo ni oporekal ocenjevanju svoje ponudbe (gl. sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, str. 2). Zato je tudi brezpredmetno ugotavljanje, ali bi bil izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, da bi vlagatelj lahko v vlogi z dne 6. 7. 2020 uveljavljal kršitve petega odstavka 35. člena ZJN-3 v zvezi z vpogledom. Četudi pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN ne bi bil izpolnjen, vlagatelju za dosego uspeha v tem postopku pravnega varstva zadostuje, da izpodbije le naročnikovo stališče, da je izbrani ponudnik predložil dopustno ponudbo, saj je bilo to stališče naročniku podlaga za sprejem odločitve o oddaji naročila male vrednosti izbranemu ponudniku. Zato niso relevantna niti vprašanja v zvezi z nezmožnostjo vpogleda v druge ponudbe, kot je ponudba izbranega ponudnika (vloga z dne 6. 7. 2020, str. 2 in vloga št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020, str. 2). Ob teh izhodiščih ni pomembno, ali so vlagateljeve navedbe v zvezi s ponudbo drugouvrščenega ponudnika pavšalne in nesubstancirane (vloga št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020, str. 2). Ker se za rešitev zadeve izkaže, da ni relevantno nič v zvezi z vpogledom v druge ponudbe, kot je ponudba izbranega ponudnika, Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali bi dejstvo, da je dovolitev oziroma zavrnitev vpogleda v ponudbo dejanje, ki je kasnejše od sprejema odločitve v zvezi z oddajo naročila male vrednosti in zato ni v vzročni zvezi z zakonitostjo te odločitve, in obstoj pravil o ugotavljanju kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo iz petega odstavka 31. člena ZPVPJN, na katera se sicer nista sklicevala ne vlagatelj ne naročnik, od vlagatelja zahtevala drugačen pristop (tj. navajanje že v zahtevku za revizijo in ne šele v vlogi z dne 6. 7. 2020) za uveljavljanje tega, da mu naročnik ni omogočil vpogleda v druge ponudbe, kot je ponudba izbranega ponudnika.

Čeprav bi bil zahtevek za revizijo, s katerim bi vlagatelj izpodbijal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, že ob njegovi vložitvi 15. 6. 2020 po pošti priporočeno (gl. poštno nalepko, nalepljeno na ovojnici) vložen prepozno v smislu prvega ali drugega odstavka 25. člena ZPVPJN oziroma bi bile navedbe, s katerim bi vlagatelj izpodbijal dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, prepozne (tretji odstavek 25. člena ZJN-3), ne iz zahtevka za revizijo ne iz vloge z dne 6. 7. 2020 ne izhaja, da vlagatelj oporeka določitvi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč njenemu tolmačenju in torej njeni uporabi. Res je sicer, da je vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 (str. 3–4) navedel, da bi moral naročnik drugače specificirati interval delovanjem LED vira vzbujevalne svetlobe, vendar Državna revizijska komisija te navedbe ni mogla šteti za očitek zoper določitev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), temveč kot nestrinjanje z naročnikovim tolmačenjem iz sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 5–6) ene izmed tehničnih zahtev. Vlagatelj je namreč navajal, da je interval delovanja LED vira vzbujevalne svetlobe določen enotno, za podporo tolmačenju, da se lahko upoštevata dva intervala, pa bi moral naročnik temu prilagoditi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ta navedba, ki jo je treba razumeti kot opredelitev (v smislu prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN) do naročnikove navedbe iz sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 5–6) o intervalu delovanja LED vira vzbujevalne svetlobe, torej pomeni, da se vlagatelj ni strinjal s tem, kako je naročnik uporabil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pri obravnavi ponudbe izbranega ponudnika.

Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju, pa tudi druge procesne predpozicije, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Vlagatelj je v vlogi z dne 6. 7. 2020 predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v ponudbe drugih ponudnikov, da bi se ugotovilo, kako so ti razumeli tehnične specifikacije v zvezi z mizo proti tresenju, in izvedbo dokaza s strokovnjakom. Državna revizijska komisija je zavrnila izvedbo dokaza z vpogledom v ponudbe drugih ponudnikov, saj ni bistveno, kaj so drugi ponudniki ponudili kot mizo proti tresenju, da je naročnik štel, da so ponudili blago, ki je skladno s tehničnimi specifikacijami za mizo proti tresenju, temveč je bistveno, ali je naročnik smel šteti, da je izbrani ponudnik izpolnil tehnične specifikacije za mizo proti tresenju na način, kot ga dopušča tolmačenje teh tehničnih specifikacij. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ni predlagal izvedbe dokaza s strokovnjakom že v zahtevku za revizijo, kar bi moral praviloma storiti (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), za predlog iz vloge z dne 6. 7. 2020 pa ni uspel dokazati, da ga brez svoje krivde ni mogel predlagati že v predrevizijskem postopku, zato tega dokaza ni izvedla. Na podani zaključek ne vpliva dejstvo, da se je vlagatelj šele s prejemom sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 seznanil z naročnikovimi stališči o kršitvah iz zahtevka za revizijo in se je imel možnost o njih opredeliti (prva poved iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN), saj je treba upoštevati, da je vlagatelj že v zahtevku za revizijo uveljavljal to, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni predložil dokazil, da je ponujeno blago skladno s tehničnimi specifikacijami, kot tudi to, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ponudil blaga, ki je skladno s tehničnimi specifikacijami.

Državna revizijska komisija je lahko na podlagi posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) ugotovila, s čim je naročnik razpolagal pri pregledu in oceni ponudb, zato je zavrnila naročnikov predlog za izvedbo dokaza z zaslišanjem članov ocenjevalne komisije ali njenega vodje (sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, str. 9).

Naročnik je v vlogi št. 420-6/2020 z dne 8. 7. 2020 opozoril, da je vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 navedel nova dejstva v zvezi z objektivi, mizo proti tresenju in delovanjem LED vira vzbujevalne svetlobe. Državna revizijska komisija zaradi večje preglednosti ni že v tem delu obrazložitve tega sklepa ugotavljala, ali je vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 navedel nova dejstva v zvezi z objektivi, mizo proti tresenju in delovanjem LED vira vzbujevalne svetlobe, temveč v nadaljevanju pri posameznih tehničnih specifikacijah.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti blaga (točka II.1.3 objave) izbral ponudbo izbranega ponudnika, ker je štel, da je najugodnejša po merilih in dopustna v smislu 29. člena prvega odstavka 2. člena ZJN-3, s čimer se vlagatelj ni strinjal, saj je navedel, da bi moral naročnik ugotoviti, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehničnimi specifikacijami in da izbrani ponudnik ni predložil potrebnih dokazil, čemur sta izbrani ponudnik in naročnik nasprotovala.

Četudi naročnik uporabi možnost iz prve povedi iz četrtega odstavka 89. člena ZJN-3, to ne spremeni izhodišča, da mora naročnik upoštevati, da lahko odda javno naročilo samo po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (točka a prvega odstavka 89. člena ZJN-3). ZJN-3 tako naročniku ne omogoča, da bi oddal naročilo male vrednosti, če ponudba ne bi bila skladna s tehničnimi specifikacijami, ki jih je navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (prva poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) pred potekom roka za prejem ponudb (gl. 6. in 7. člen ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), saj bi ob nasprotnem stališču naročnik vplival na možnosti drugih gospodarskih subjektov za pridobitev naročila male vrednosti (tako tistih, ki so na podlagi objavljenega obvestila o javnem naročilu in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložili ponudbo, kot tistih, ki se za to niso odločili, a bi jo morda predložili, če bi bile zahteve določene drugače), niti njegovo ravnanje ne bi bilo transparentno, ker bi upošteval zahteve, za katere ni zagotovil informiranja vseh gospodarskih subjektov. Naročnik mora torej pri pregledu in ocenjevanju ponudb ter nato tudi sprejemu odločitve o oddaji naročila male vrednosti upoštevati tiste informacije, ki jih je gospodarskim subjektom zagotovil z objavo obvestila o javnem naročilu in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik tako po eni strani ne more obravnavati ponudb blažje od tistega, kar je določil v obvestilu o javnem naročilu in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po drugi strani pa jih ne more obravnavati niti strožje. Naročnik zato po poteku roka za prejem ponudb ne more tolmačiti svojih zahtev tako, da te nečesa ne določajo, čeprav te to določajo, hkrati pa jih ne more tolmačiti tako, da te nekaj določajo, čeprav te tega ne določajo.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki vključuje 2. točko »Tehnične specifikacije predmeta naročila« (str. 3–7), v kateri je med drugim navedel, kaj je predmet nabave in katere tehnične zahteve je določil.

Naročnik je v prvem in drugem odstavku 2. točke (str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) navedel:
»S temi tehničnimi značilnostmi in pogoji naročnik določa zahteve, ki jih mora upoštevati ponudnik. Na podlagi določil javnega razpisa in teh tehničnih značilnosti, bo naročnik ugotavljal ustreznost ponudbe in bo izbral ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Navedene tehnične značilnosti in pogoji so sestavni del razpisne dokumentacije za izvedbo javnega naročila in tako sestavni del ponudbene dokumentacije. Ponujena oprema mora v celoti ustrezati vsem navedenim tehničnim specifikacijam in zahtevam naročnika, pri čemer morajo biti specifikacije razvidne iz ponudbi priložene dokumentacije.

Predmet javnega naročila je nakup sistema za fluorescenčno mikroskopijo. Sistem za fluorescenčno mikroskopijo bo naročniku omogočil spremljanje procesov na nivoju celic (in tudi celičnih organelov in tkivnih struktur) v živo. Uporabljali bomo različne fluorescenčne označevalce, ki nam, v primerjavi z običajnimi barvili, omogočijo visok kontrast, visoko specifičnost in občutljivost ter minimalno invazivnost, zaradi katere lahko spremljamo procese v živih celicah brez fiksiranja. Sistem za fluorescenčno mikroskopijo sestavljajo tri enote: Invertni fluorescenčni mikroskop, kamera in računalnik s programsko opremo za analizo slike.«

Tisti del tehničnih zahtev, ki se nanaša na »Tehnične specifikacije naprav« (str. 4–5), predstavlja tehnične specifikacije v smislu alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, saj je naročnik z njimi določil zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3).

»Tehnične specifikacije naprav« so razdeljene na točke A (Invertni fluorescenčni mikroskop), B (Kamera) in C (Računalnik s programsko opremo za zajemanje in analizo slike).

Ena izmed tehničnih zahtev iz točke A se sklicuje na Tabelo 1 (str. 6–7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), v kateri je naročnik naštel fluorescentna barvila ter navedel podatke o ekscitaciji in emisiji zanje.

Naročnik je na str. 7 določil: »Ponudnik mora ponudbi priložiti tehnično specifikacijo ponujene opreme, s katero dokazuje vse zgoraj navedene zahteve. Ponudnik mora izpolniti ponudbeni predračun v Excel obliki in ga priložiti obrazcu OBR-2.«

Naročnik je na portalu javnih naročil gospodarskim subjektom zagotovil tudi dodatne informacije o tehničnih specifikacijah, te pa so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je izbrani ponudnik predložil priponke »Excell tabela predračuna s tehničnimi artikli v kompletu«, »Ponudba ponudnika«, ki se nanaša na dokument »Ponudba« z dne 21. 5. 2020, »Ponudbeni predračun ODDANO« in »Priloga 2 – Konfiguracija sistema«, ki se nanaša na dokument »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (vse štiri priponke v formatu .pdf), iz katerih izhaja specifikacija ponujenega blaga, predložil pa je tudi posamezna dokazila za ponujeno blago. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi dokument »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priponka »Razlaga«, priloga 6 v formatu .pdf), v katerem je opisal, katere tehnične lastnosti ima ponujeno blago. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tudi priponko »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx, v kateri so na drugem listu, ki je poimenovan »Predračun s konfiguracijo«, naštete pozicije ponujene opreme, kode (številke produkta) in opisi, pri čemer slednji opisi vsebujejo manj podatkov od opisov iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf). Vse kode (številke produkta) so označene tudi s kratico LMS, kar omogoča zaključek, da je izbrani ponudnik ponudil blago enega proizvajalca.

Čeprav bi Državna revizijska komisija pritrdila naročniku (sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, str. 2), da je vlagatelj na str. 2 zahtevka za revizijo nekonkretizirano navajal, da izbrani ponudnik ni v ponudbi zadostno dokumentiral tehničnih specifikacij ponujenega blaga, pa je štela, da je to le uvod k navedbam iz šestih točk v nadaljevanju zahtevka za revizijo (str. 3–7). Tako je za uspeh z zahtevkom za revizijo pomembno, ali je vlagatelj v teh šestih točkah (in ob izpolnitvi pogoja iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN tudi v vlogi z dne 6. 7. 2020) navedel dejstva in predlagal dokaze, ki omogočajo ugotovitev kršitev ZJN-3. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da ne iz tretje povedi iz prvega odstavka 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 3) ne iz prve povedi navodila s str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da bi naročnik določil kakšne omejitve za dokumentacijo v zvezi z dokazovanjem izpolnjevanja tehničnih zahtev, pač pa je mogoče razumeti le, da dokumentacija, ki se nanaša na tehnične zahteve, mora dokazovati, da so izpolnjene vse tehnične zahteve. Tako iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče ugotoviti, da bi morala biti ta dokumentacija brošura, katalog ali podobno, in torej ni pomembna vrsta, temveč je pomembno, kaj je njena vsebina.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 (str. 3) – sicer le pri eni tehnični zahtevi, a to vsebinsko ni bistveno – opozoril, da beseda »quotation«, s katero je bil poimenovan dokument iz priloge 2 v formatu .pdf (tj. »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020), v prevodu iz angleškega jezika pomeni ponudbo, s čimer naj bi naročnik posredno potrdil, da »je tehnične specifikacije dobil iz dokumenta ponudbe in ne iz ponudbi priložene dokumentacije, ki je bila v primeru izbranega ponudnika nezadostna«, vendar je treba upoštevati, da je izbrani ponudnik med drugim predložil dokument »Ponudba« z dne 21. 5. 2020 (priponka »Ponudba ponudnika« v formatu .pdf), ki je sestavljen v slovenskem jeziku, v njem pa so našteti posamezni elementi ponudbe, predložil pa je tudi prilogo 2 v formatu .pdf (tj. »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020), ki je sestavljena v angleškem jeziku in posamezni elementi ponudbe niso le našteti, temveč opisani in zanje je navedena koda. Iz teh opisov iz priloge 2 v formatu .pdf je mogoče ugotavljati, ali ponujeno blago izpolnjuje tehnične zahteve. Kot je Državna revizijska komisija že ugotovila, opisi z drugega lista iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx vsebujejo manj podatkov od opisov iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf). Ker je Državna revizijska komisija že ugotovila, da ne iz tretje povedi iz prvega odstavka 2. točke dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (str. 3) ne iz prve povedi navodila s str. 7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni razvidno, da bi bila pomembna vrsta dokazila, temveč vsebina, le zato, ker je izbrani ponudnik v ponudbi predložil opis na svojem listu (priloga 2 v formatu .pdf) in zato ta ni neposredno brošura, katalog ali kaj podobno, ne more pomeniti že, da blago, ki ga je izbrani ponudnik ponudil, ni skladno s tehničnimi zahtevami. Da bi vlagatelj lahko uspel z zahtevkom za revizijo bi ob tako določeni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila moral zatrjevati in dokazati, da so podatki, ki so navedeni v dokumentu »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020, taki, da je že iz njih razvidno, da ponujeno blago ni skladno s tehničnimi zahtevami (npr. da je izbrani ponudnik ponudil lastnost B, čeprav je naročnik zahteval lastnost A), ali da vsebina posameznih podatkov iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 ni skladna s tem, kar je dejanska lastnost blaga (npr. da je naročnik zahteval lastnost A in da je izbrani ponudnik v dokumentu »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 sicer navedel lastnost A, vendar je lastnost ponujenega blaga v resnici B). Ni pa mogoče niti spregledati, da so že v priponki »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx vse pozicije blaga označene s svojo kodo in bi vlagatelj lahko prek teh kod v virih izven ponudbe ugotavljal, na katero konkretno blago se nanašajo in kaj so njegove značilnosti.

Državna revizijska komisija je na podlagi navedbe iz zapisnika o vpogledu z dne 12. 6. 2020, da je naročnik vlagatelju »predložil na vpogled […] dokument[e] o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, razen podrobnega opisa rešitve«, ugotovila, da je vlagatelj pri pripravi zahtevka za revizijo sicer razpolagal z manj podatki iz ponudbe izbranega ponudnika kot naročnik pri njenem pregledu, vendar je treba upoštevati, da vlagatelj ne more primerjati svojega položaja z naročnikovim položajem. Naročnik se je pri pregledu ponudbe lahko oprl tudi na podatke iz ponudbe, ki jih vlagatelj ni prejel na vpogled. Vlagatelj v zahtevku za revizijo tudi ni navajal, da je naročnik kršil katero določbo 35. člena ZJN-3 zaradi omogočenega obsega vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika, v vlogi z dne 6. 7. 2020 pa je kljub opozarjanju na kršitev 35. člena ZJN-3 to kršitev uveljavljal le v razmerju do drugo-, tretje- in četrtouvrščene ponudbe, ne pa tudi v razmerju do ponudbe izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija pri tem še opozarja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil prilogo 7 v formatu .pdf, ki se nanaša na dokument »Distribution Authorization« z dne 8. 5. 2020, ki mu ga je izdal proizvajalec opreme, s katerim je ta izjavil, da je izbrani ponudnik njegov »authorized distributor«. Izbrani ponudnik ima torej vzpostavljeno določeno pravno razmerje s proizvajalcem opreme in to je okoliščina, ki naročniku lahko vzbuja določeno zaupanje v podatke iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020, pri čemer slednji dokument na prvi strani vsebuje tudi logotip/znak tega proizvajalca.

Vlagatelj je najprej navedel (zahtevek za revizijo, str. 3; točka 1), da ni izpolnjena tehnična zahteva iz prve alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Objektivi: 4-5x fazni kontrast (PH, plan), 10x (PH, plan, NA vsaj 0,3), 20x (PH, plan fluorite, NA vsaj 0,4), 40x LWD (plan fluorite, NA vsaj 0,6, prepusten za del UV spektra), 60-63x LWD (plan fluorite, NA vsaj 0,85), 60-63x imerzijski (plan fluorite, NA vsaj 1,3, prepusten za del UV spektra).«

Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ni ponudil objektiva s parametrom za dolgo razdaljo med objektom in objektivom (angleško LWD), pri čemer je posebej izpostavil objektiv HC PL FL 63x/90 CORR, poleg tega pa manjkajo brošure oziroma tehnična dokumentacija, ki potrjuje tehnično zahtevo iz prve alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«.

Državna revizijska komisija ob že v uvodu podani ugotovitvi, da glede na zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni pomembna vrsta dokumentacije, temveč njena vsebina, ugotavlja, da ni bistveno že, četudi bi se potrdilo, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za objektive, ki jo je vlagatelj našel na spletni strani https://phenogenomics.dentistry.ubc.ca/equipment/pdf/List_of_Microscope_Objectives_EN.pdf. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf), ki v pozicijah 2300, 2400, 2500, 2600, 2700 in 2800 vključuje objektive, ti pa so v njih opisani.

Vlagatelj je sicer s sklicevanjem na izsek opisov pozicij 2300, 2400, 2500, 2600, 2700 in 2800 iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx navedel, da je iz tega izseka razvidno, da izbrani ponudnik ni ponudil objektiva s parametrom za dolgo razdaljo med objektom in objektivom (angleško LWD), vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj ostal le na ravni trditve, ne da bi pojasnil, zakaj bi mu bilo treba pritrditi. Vlagatelj ni ne zatrjeval ne dokazoval, da imajo posamezni podatki (npr. kratice ali poimenovanja objektivov) le določen pomen, ki se ne razteza na vprašanje LWD, ali da proizvajalec ponujenih objektivov objektive, ki so namenjeni za LWD, označuje specifično, objektivi iz pozicij 2300, 2400, 2500, 2600, 2700 in 2800 pa te oznake nimajo, ali karkoli drugega, kar bi bilo treba razumeti kot konkretizacijo svoje trditve.

Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da je iz brošure s spletne strani https://phenogenomics.dentistry.ubc.ca/equipment/pdf/List_of_Microscope_Objectives_EN.pdf razvidno, da razdalja med objektom in objektivom (angleško LWD) pri objektivu HC PL FL 63x/90 CORR znaša 0,22 mm, vlagatelj s tem ni že uspel utemeljiti, da bi moral naročnik ugotoviti, da izbrani ponudnik ni ponudil objektiva skladno s tehnično zahtevo. Iz tehnične zahteve sicer ne izhaja, koliko mora številčno znašati razdalja med objektom in objektivom. Naročnik je po drugi strani v sklepu št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 3) pojasnil, kako se ugotavlja delovna razdalja objektiva in da je minimalna vrednost zanjo 0,19 mm, čemur vrednost 0,22 mm zadostuje.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 (str. 2) navedbe iz zahtevka za revizijo nekoliko obrazložil, kar potrjuje že uvodna poved, ko je navedel, da »vlagatelj dodatno pojasnjuje«. Vlagatelj je namreč opozoril na druge tehnične zahteve in navedel, kako se objektivi označujejo pri proizvajalcih, pri čemer naj bi imel proizvajalec ponujenih objektivov oznako, kot je razvidna s spletne strani https://www.leica-microsystems.com/products/microscope-objectives/labeling-of-objectives/. Sklicevanje na to spletno stran (vloga z dne 6. 7. 2020, str. 3) je sklicevanje na dokazilo, na katerega se vlagatelj ni skliceval že v zahtevku za revizijo. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da vlagatelj zaradi pogoja iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN ne more v opredelitvi do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo vedno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, temveč le, če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN je namreč razvidno, da mora že zahtevek za revizijo vsebovati dejstva in dokaze. Državna revizijska komisija ugotavlja, da so podatki s str. 2 vloge z dne 6. 7. 2020 o namenu objektivov pri dolgi razdalji, označevanju objektivov pri posameznih proizvajalcih in oznaki pri proizvajalcu ponujenih objektivov, nova dejstva, sklicevanje na spletno stran pa nov dokaz, zaradi česar bi vlagatelj za njihovo uspešno uveljavljanje šele v vlogi z dne 6. 7. 2020 moral dokazati, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku. Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj ne le, da ni dokazoval, da je izpolnjen pogoj iz prve povedi iz šestega odstavka 29. člena ZPVPJN, vlagatelj tega ni niti zatrjeval. Državna revizijska komisija zato ni mogla upoštevati novih dejstev in dokazov pri reševanju zahtevka za revizijo (prim. z zadevo št. 018-393/2012). Vlagatelj je v vlogi z dne 6. 7. 2020 (str. 2) sicer opozoril na druge tehnične zahteve in to, da je naročnik navedel, da »potrebuje objektiv za delo na dolgih razdaljah«, vendar vlagateljevo sklicevanje na tehnične zahteve in torej dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ne more utemeljiti tega, kaj je ponudil izbrani ponudnik, temveč samo to, kaj je naročnik zahteval oziroma določil, ne more pa niti že utemeljiti tega, da naročnik ne bi smel upoštevati ponudbe izbranega ponudnika, saj je treba prej razrešiti vprašanje, ali je tisto, kar je ponudil izbrani ponudnik, skladno s tehničnimi zahtevami. Vendar, kot je Državna revizijska komisija že pojasnila, za ugotovitev, da to, kar je ponudil izbrani ponudnik, ni skladno s tehnično zahtevo iz prve alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«, manjka pravočasno navajanje dejstev in pravočasno predlaganje dokazov.

Vlagatelj je nadalje navedel (zahtevek za revizijo, str. 3–4; točka 2), da ni izpolnjena tehnična zahteva iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Miza proti tresenju primerna meram mikroskopa.«

Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ni predložil nobenih brošur, iz katerih bi bilo mogoče preveriti, da je blago skladno s tehnično zahtevo iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«. Vlagatelj je tudi navedel, da je ponudnik ponudil komponento s kodo 11 525 405, »kar iz spleta prenesene brošure proizvajalca pomeni, da bi naročnik v tem primeru dobil samo mizico, brez komponente, ki zmanjšuje vibracije (manjka koda 11 523 040)«, kar »pomeni, da ponujena komponenta nima efekta na aktivno zmanjševanje vibracij med praktično uporabo mikroskopskega sistema in naročnik, ne more uspešno izvajati procese mikroskopskega slikanja pri visokih povečavah«. Vlagatelj je zaključil, da »ponujena cena celotnega paketa izbranega ponudnika ni v skladu z razpisom, saj ne vsebuje komponente za zmanjševanje vibracij«.

Državna revizijska komisija ob že v uvodu podani ugotovitvi, da glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni pomembna vrsta dokumentacije, temveč njena vsebina, ugotavlja, da ni bistveno že, četudi bi se potrdilo, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za mizo proti tresenju. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil priponko »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx, v kateri je navedel, da v poziciji 1000 ponuja »Antivibration table DMi8« s kodo 11525405. Enako je razvidno iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf). Iz izseka s str. 6 brošure s spletne strani https://downloads.leica-microsystems.com/Leica%20SR%20GSD/Brochures/Leica_SR_GSD_3D_Technical-Brochure_en_2017.09.22.pdf, ki ga je vlagatelj prikazal v zahtevku za revizijo (str. 4), je enako razvidno, da koda 11 525 405 označuje mizo proti tresenju (»Anti-Vibration Table«). Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da se že vlagatelj sklicuje na ime kode, ki se nanaša na mizo proti tresenju (»Anti-Vibration Table«), kar je tista tehnična zahteva, ki jo je naročnik določil v enajsti alinei točke A »Tehničnih specifikacij naprav«. Naročnik je v enajsti alinei točke A »Tehničnih specifikacij naprav« zahteval le še, da je miza primerna meram mikroskopa, vlagatelj pa ni navedel, da ponujena miza to ne bi bila. Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da ponujena miza brez komponente s kodo 11 523 040 ne zagotavlja aktivnega zmanjševanja vibracij, je treba upoštevati, da je tehnična zahteva iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« določena tako, da naročnik ni določil, da mora ponujena miza zagotavljati aktivno zmanjševanje vibracij, zato naročnik tudi ne bi bil upravičen zaključiti, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna s tehnično zahtevo, ki je ni določil do poteka roka za prejem ponudb. Naročnik torej ne bi bil upravičen šteti, da tehnične zahteve iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« ni mogoče izpolniti, če miza proti tresenju zagotavlja le pasivno zmanjševanje vibracij. Vlagatelj je torej tolmačil tehnično zahtevo iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« strožje, kot jo je naročnik določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, zato za rešitev zadeve ni pomembno vlagateljevo opozorilo, da naročnik ne bo mogel uspešno izvajati mikroskopskega slikanja pri visokih povečavah, z dejanskim stanjem, ki je (lahko) pomembno v zadevi, pa nima povezave niti vlagateljevo stališče, da »ponujena cena celotnega paketa izbranega ponudnika ni v skladu z razpisom, saj ne vsebuje komponente za zmanjševanje vibracij«.

Vlagatelj je sicer v vlogi z dne 6. 7. 2020 (str. 3) pojasnil, da je zaradi primernosti delovanja samoumevno, da je treba ponuditi mizo z aktivnim blaženjem tresljajev, vendar Državna revizijska komisija ne more tolmačiti tehnične zahteve iz enajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« v vsebini, ki iz nje ne izhaja na enoznačen, jasen in nedvoumen način, kot to zahteva načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3). Nasprotno stališče bi pomenilo, da bi Državna revizijska komisija po poteku roka za prejem ponudb dajala drugačen pomen tehnični zahtevi od tistega, ki ga jezikovni znaki še dopuščajo. Naročnik ima omejitev za tako ravnanje v (poleg zagotovitvi svojega ravnanja skladno s 6. in 7. členom ZJN-3) tudi v prvi povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3. Če torej ZJN-3 naročniku določa omejitve pri tolmačenju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, je nanje vezana tudi Državna revizijska komisija, saj Državna revizijska komisija nima ne v ZPVPJN ne v ZJN-3 pooblastil, da bi v postopku javnega naročanja nadomeščala voljo naročnika. Tega stališča ne spremeni vlagateljevo sklicevanje (vloga z dne 6. 7. 2020, str. 3) na analogijo s tem, da ni kot tehnična zahteva določeno, da mora miza proti tresenju prenesti samo težo mikroskopa, vendar naj bi bilo to samoumevno, saj je treba upoštevati, da gre pri prenašanju teže kvečjemu za lastnost, ki je lahko bodisi podana bodisi ne (tj. ali bi miza zdržala težo ali ne), ne pa za lastnost, ki je lahko različna (tj. ali naj se zagotovi aktivno ali pasivno blaženje proti tresenju). Primernejša primerjava bi lahko bila, ali bi miza morala prenašati še kakšno drugo težo poleg mikroskopa in torej dosegati neko nosilnost in v takem primeru zagotovo ni samoumevno, kolikšna naj bi bila ta nosilnost, ker bi naročnik lahko imel različne potrebe.

Vlagatelj je nadalje navedel (zahtevek za revizijo, str. 4–5; točka 3), da ni izpolnjena tehnična zahteva iz tretje alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»LED vir vzbujevalne svetlobe z valovnimi dolžinami v območju 340-730 nm.«

Vlagatelj je navedel, da je iz predložene brošure razvidno, da je izbrani ponudnik ponudil kot vir svetlobe LED 8 z osmimi svetili, pri čemer iz grafa proizvajalca izhaja, da ne pokrivajo valovnih dolžin v celoti (npr. 590–615 nm in 650–700 nm), zaradi česar naročnik ne bo mogel izvajati poskusov z barvili, ki so v teh valovnih območjih.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je bil za vprašanje:
»[…]
v tehnični dokumentaciji navajate: LED vir vzbujevalne svetlobe z valovnimi dolžinami v območju 340-730 nm.
Ali lahko ponudimo dva vira osvetlitve, ki skupaj zagotovita tem pogojem? En LED vir z LED 340nm in 380nm z dodatno LED s širokim svetlobnim spektrom (bela svetloba) ter dodatno 8-linijsko LED osvetlitev z razponom od 395 do 730 nm. Zelo enostavna ročna menjava teh dveh virov osvetlitve je potrebna.
[…]«,
na portalu javnih naročil 20. 5. 2020 ob 8.45 objavljen odgovor:
»Bistvo zahteve je možnost opazovanja barvil tudi v UV spektru (npr. Fura-2). V kolikor je to doseženo z dvema ločenima viroma osvetlitve z možnostjo dovolj hitrega ročnega preklapljanja med njima, je to z vidika tehničnih specifikacij sprejemljivo.«,
ki je postal del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3).

Iz citiranega odgovora je razvidno, da je naročnik omogočil, da ponudniki lahko ponudijo dva ločena vira osvetlitve (»z možnostjo dovolj hitrega ročnega preklapljanja med njima«), saj je »bistvo zahteve« iz tretje alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« v »možnost[i] opazovanja barvil tudi v UV spektru (npr. Fura-2)«.

Čeprav se Državna revizijska komisija strinja z vlagateljem, da je izbrani ponudnik ponudil LED 8 (pozicija 4400 iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx in enako dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020; priloga 2 v formatu .pdf), pa ne more spregledati, da je izbrani ponudnik za izpolnitev tehnične zahteve iz tretje alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« ponudil tudi opremo CoolLED pE-340fura, kar je razvidno iz pojasnila iz tretje alinee točke A iz dokumenta »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priloga 6 v formatu .pdf, str. 1) in pozicije 6900 iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf). Na pozicijo 6900 se je izbrani ponudnik skliceval tudi v priponki »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx. Izbrani ponudnik je za opremo CoolLED pE-340fura v ponudbi predložil tudi brošuro (priloga 3 v formatu .pdf). Vlagatelj ni nič navedel v zvezi z opremo CoolLED pE-340fura glede izpolnjevanja tehnične zahteve iz tretje alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« in torej v zahtevku za revizijo niti ni predstavil celotnega relevantnega dejanskega stanja, da bi bilo mogoče ugotavljati, ali je naročnik ravnal v nasprotju z ZJN-3, ko je štel, da je izbrani ponudnik ponudil blago, ki zadošča tehnični zahtevi iz tretje alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«, kot jo je pojasnil z odgovorom, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil 20. 5. 2020 ob 8.45. Da pa je vlagatelj vedel, da je izbrani ponudnik ponudil tudi opremo CoolLED pE-340fura, izhaja že iz zahtevka za revizijo (str. 5, točka 4), saj je vlagatelj navedel, da je izbrani ponudnik ponudil dva vira svetlobe, od katerih je en »pe340«.

Državna revizijska komisija še ugotavlja, da je vlagatelj sicer opozoril, da naročnik z opremo LED 8 ne bo mogel izvajati poskusov z barvili, ki so v valovnih območjih 590–615 nm in 650–700 nm, vendar pri tem niti ni navedel, da bi se katero barvilo iz Tabele 1 (str. 6–7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) sploh nahajalo v valovnih območjih 590–615 nm in 650–700 nm, še manj pa je konkretno navedel tako barvilo. Naročnik je v sklepu št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 6) navedel, da se nobeno barvilo iz Tabele 1 (str. 6–7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ne nahaja v valovnih območjih 590–615 nm in 650–700 nm, čemur vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 ni nasprotoval, temveč je nasprotoval naročnikovemu tolmačenju, kako je treba razumeti tehnično zahtevo o obsegu območja »340--730 nm«, česar pa Državna revizijska komisija ni posebej razjasnjevala, saj, prvič, ostaja dejstvo, da vlagatelj ni v zahtevku za revizijo navedel celotnega relevantnega dejanskega stanja, da bi bilo mogoče ugotoviti relevantno kršitev, in drugič, ne na podlagi zahtevka za revizijo ne na podlagi vloge z dne 6. 7. 2020 ni mogoče zaključiti, da naročnik ne bo mogel uporabljati opreme izbranega ponudnika za izvajanje poskusov z barvili iz Tabele 1 (str. 6–7 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila).

Vlagatelj je nadalje navedel (zahtevek za revizijo, str. 5; točka 4), da niso izpolnjene tehnične zahteve iz sedme alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Omogočeno preklapljanje vira vzbujevalne svetlobe med različnimi valovnimi dolžinami v času pod 1 ms.«,
dvanajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Strojna in programska oprema mora tudi omogočati zunanje proženje, s čimer lahko sinhroniziramo nek dogodek, sprožen z zunanjim virom (na primer elektroporacijo), in zajem slik, s katerim lahko natančno spremljamo učinke tega dogodka. Za to potrebujemo vsaj 3 kanale.«
in
trinajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Omogočanje kontrole vsake LED diode posebej, z nadzorom prižiganja in ugašanja vsake LED diode v rangu milisekund«.

Vlagatelj je navedel, da je izbrani ponudnik ponudil dva vira svetlobe, skupaj z dvema kontrolnima enotama LMS-11525228, ki imata vsaka po šest priključkov. Oba vira svetlobe zasedeta 8 + 2 priključka, zaradi česar ostaneta prosta le dva. Izbrani ponudnik glede na zahtevo za proste tri kanale ni ponudil dovolj komponent, saj je teh 12 in ne 13. Če bi se vire svetlobe sproti odklapljalo, bi to trajalo dlje kot 1 ms. Vlagatelj se je skliceval na brošuro s spletne strani https://opti-tech.ca/wp-content/uploads/2018/08/DMi8_ModSys.pdf, pri čemer je »izbrani ponudnik ni priložil pravočasno ob prijavi na razpis«.

Državna revizijska komisija ob že v uvodu podani ugotovitvi, da glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni pomembna vrsta dokumentacije, temveč njena vsebina, ugotavlja, da ni bistveno že, četudi bi se potrdilo, da izbrani ponudnik ni predložil brošure, ki jo je vlagatelj našel na spletni strani, na katero se je skliceval v točki 4 zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument »Confirmation«, maj 2020 (priloga 8 v formatu .pdf), iz katerega je razvidna izjava proizvajalca opreme, s katero ta potrjuje, da so specifikacije za DMi8 resnične in pravilne (»… confirm DMi8 specification be true and correct«), pri čemer je »Omogočeno preklapljanje vira vzbujevalne svetlobe med različnimi valovnimi dolžinami v času pod 1 ms. ENG: Enabled switching of the excitation light source between different wavelengths within 1 ms.«

Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je nadalje razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf), ki v poziciji 4700 opisuje opremo »Sequencer Advanced« s kodo 11525228, ena izmed njenih lastnosti pa je »Board includes 8x SMB connections (freely definable for Digital TTL or Analog) and 2x Sys/Camera«, iz česar ne izhaja, da bi imela možnost le za šest priključkov. Niti iz opisa iz dvanajste alinee iz točke A v dokumentu »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priloga 6 v formatu .pdf), v kateri je izbrani ponudnik med drugim navedel »8X (skupaj 16X) SMB konektorji za zunanje proženje«, ni mogoče ugotoviti, da bi imela oprema »Sequencer Advanced« možnost le za šest priključkov. Da je izbrani ponudnik v poziciji 4700 ponudil opremo »Sequencer Advanced« s kodo 11525228, je razvidno tudi iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx.

Državna revizijska komisija po vpogledu v brošuro na spletni strani https://opti-tech.ca/wp-content/uploads/2018/08/DMi8_ModSys.pdf, na katero se je skliceval vlagatelj, ni našla nobenega artikla s kodo 11525228, zato ni mogla šteti, da je vlagatelj dokazal, da je na vsako enoto zagotovljeno po šest priključkov. Glede na to, da se brošura s te spletne strani ne sklicuje na artikel s kodo 11525228, njena predložitev že v ponudbo ne bi bila relevantna za ugotavljanje števila kanalov/priključkov.

Izbrani ponudnik je v trinajsti alinei iz točke A v dokumentu »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priloga 6 v formatu .pdf) navedel, da tehnično zahtevo iz trinajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« izpolnjuje »s programsko opremo LAS X in LED viri osvetlitve COOLED PE340 FURA in LEICA LED8«. Vlagatelj je priznal, da je izbrani ponudnik »ponudil 2 vira svetlobe pe340 in LED8«, ni pa uveljavljal, da izbrani ponudnik ni ponudil tudi programske opreme LAS X. Čeprav Državna revizijska komisija ugotavlja, da je imel izbrani ponudnik omejen vpogled v tehnični del ponudbe izbranega ponudnika (gl. navedbo iz zapisnika o vpogledu z dne 12. 6. 2020, da je naročnik vlagatelju »predložil na vpogled […] dokument[e] o izpolnjevanju tehničnih specifikacij, razen podrobnega opisa rešitve«) in morebiti ni dobil na vpogled priloge 6 v formatu .pdf, to ne spremeni tega, da je vlagatelj pridobil na vpogled določene »dokument[e] o izpolnjevanju tehničnih specifikacij«, poleg tega pa je tehnična zahteva iz trinajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav« taka, da je ni mogoče doseči le s strojno opremo, temveč je potrebna tudi programska oprema. Vlagatelj pa o programski opremi ni navedel nič, niti ni navedel, da je izbrani ponudnik ni ponudil, in sicer neodvisno od tega, ali je pridobil podatke, da se je izbrani ponudnik skliceval na programsko opremo LAS X. Da pa je vlagatelj lahko vedel, da se je izbrani ponudnik skliceval na programsko opremo LAS X, je razvidno iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx, v kateri je oznaka »LAS X« navedena večkrat (gl. npr. pozicije 5900, 6000, 6100 in 6200).

Ker je iz opisa pozicije 4700 (dokument »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020; priloga 2 v formatu .pdf), kar potrjuje dvanajsta alinea iz točke A v dokumentu »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priloga 6 v formatu .pdf), razvidno, da ima vsaka enota po osem priključkov, je torej priključkov za dve enoti (kolikor jih naročnik nabavlja in jih je izbrani ponudnik tudi ponudil) skupaj 16 (gl. tudi sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, št. 6). Da 16 priključkov ne bi zadostovalo za ohranitev treh prostih kanalov, pa vlagatelj ni navajal, niti ni pri nadaljnji navedbi, ki jo je oblikoval kot pogoj (»V kolikor pa …«), upošteval dejanskega stanja o 16 priključkih, zato ta navedba ne predstavlja samostojne trditve, o kateri bi se bilo treba Državni revizijski komisiji izreči. Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik v sklepu št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 6–7) pojasnil, kako je treba razumeti tehnične zahteve tudi ob upoštevanju odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 20. 5. 2020 ob 8.45, pri čemer je ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tudi tehnično zahtevo iz trinajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«. Vlagatelj v vlogi z dne 6. 7. 2020 ni nasprotoval naročnikovemu pojasnilu iz sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 in niti ni navedel, da bi naročnik na podlagi takega pojasnila napačno ugotovil, da ponudba izbranega ponudnika izpolnjuje tudi tehnično zahtevo iz trinajste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«.

Vlagatelj je nadalje navedel (zahtevek za revizijo, str. 5–6; točka 5), da nista izpolnjeni tehnični zahtevi iz druge alinee točke B »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Monokromatska, vsaj 16-bitna globina.«
in
četrte alinee točke B »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Hitrost in ločljivost: vsaj 40 FPS z ločljivostjo vsaj 2000 x 2000 točk.«

Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za kamero, zato naročnik ni mogel preveriti tehničnih zahtev, s spleta pridobljeni podatki za ponujeno kamero pa kažejo, da ne zadošča pri hitrosti in ločljivosti.

Državna revizijska komisija ob že v uvodu podani ugotovitvi, da glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni pomembna vrsta dokumentacije, temveč njena vsebina, ugotavlja, da ni bistveno že, četudi bi se potrdilo, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za kamero. Iz vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika je razvidno, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil dokument »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 (priloga 2 v formatu .pdf), ki v poziciji 5200 vključuje kamero Leica DFC9000 GT, ki je druga kamera kot kamera Leica K5, za katero je vlagatelj pridobil tehnične podatke na spletni strani https://downloads.leica-microsystems.com/K5/Brochures/Leica_K5-Flyer_en.pdf. Da sta to različni kameri potrjujejo podatki s spletne strani proizvajalca kamer (https://downloads.leica-microsystems.com/Leica%20DFC9000/Brochures/Leica_DFC9000_GT-Flyer_en.pdf). Iz opisa za pozicijo 5200 so razvidni tehnični podatki za hitrost (~50 fps) in ločljivost (2048 × 2048), ki presegajo minimalno določene (gl. tudi sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, št. 7). Naročnik se je torej na podlagi podatkov iz priloge 2 v formatu .pdf za pozicijo 5200 lahko seznanil s tehničnimi podatki ponujene kamere, in sicer ravno za tehnične zahteve, ki so vlagatelju sporne. Da pa bi bili tehnični podatki, ki jih je izbrani ponudnik navedel za pozicijo 5200 (in torej pravo kamero), drugačni in ne bi zadostovali tehničnim zahtevam, pa iz zahtevka za revizijo ni razvidno. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v priponko »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx, pri čemer je ugotovila, da je pozicija 5200 opisana »Leica DFC9000 GT«. Niti iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx torej ne izhaja, da bi izbrani ponudnik ponudil kamero Leica K5.

Vlagatelj je kot zadnje navedel (zahtevek za revizijo, str. 6–7; točka 6), da ni izpolnjena tehnična zahteva iz pete alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Pasovni emisijski filtri:5-6 enojnih pasovnih filtrov, ki skupaj pokrijejo območje valovnih dolžin 420-730 nm; en dvopasovni in en tripasovni filter RGB.«
in
šeste alinee točke A »Tehničnih specifikacij naprav«:
»Vir vzbujevalne svetlobe v kombinaciji s primernimi filtri mora pokrivati valovne dolžine čim večjega spektra vidne svetlobe in UV spektra (vsaj 340-575 nm), saj uporabljamo preko 30 različnim fluorescentnih barvil (glej Tabelo 1).«

Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za filtre, zato naročnik ni mogel preveriti tehničnih specifikacij, poleg tega pa je izbrani ponudnik navedel le tabelo, vendar iz nje niso razvidni specifikacija filtrov, valovne dolžine ekscitacije in emisije, niti ni mogoče pojasniti imena filtrov, niti ni mogoče preveriti skladnosti s Tabelo 1.

Državna revizijska komisija ob že v uvodu podani ugotovitvi, da glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ni pomembna vrsta dokumentacije, temveč njena vsebina, ugotavlja, da ni bistveno že, četudi bi se potrdilo, da izbrani ponudnik ni predložil brošure za filtre. Vlagatelj se je sicer skliceval, da je izbrani ponudnik v ponudbi navedel le določene podatke, saj se je vlagatelj oprl le na podatke iz priponke »Ponudbeni predračun ODDANO« v formatu .xlsx, vendar je po drugi strani treba upoštevati, da se je naročnik pri ugotavljanju, ali so izpolnjene tehnične zahteve, lahko oprl na opise filtrov iz dokumenta »Quotation MD 0296« z dne 21. 5. 2020 za pozicije 3700, 3800, 3900, 4000, 4100, 4200 in 4300 (priloga 2 v formatu .pdf) in podatke iz dokumenta »Zahteve razpisa in ponujene karakteristike« (priloga 6 v formatu .pdf), vsaj tabela iz pete alinee točke A (str. 2) in pojasnilo iz šeste alinee točke A (str. 3) (prim. tudi sklep št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020, str. 8). Slednji prilogi namreč med drugim navajata podatke o filtrih, ekscitaciji, emisiji in fluorescentnih barvilih.

Naročnik ni fizična oseba, zato ne more opravil v postopku naročila male vrednosti izvesti sam, temveč to mora storiti po fizičnih osebah. Ker je naročnik fakulteta, je v tem kontekstu jasno, zakaj se je naročnik v sklepu št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 8–9) skliceval na posamezne strokovnjake (torej kadre), da so opravili posamezna opravila v postopku naročila male vrednosti. Da naročnik lahko pri izvedbi naročila male vrednosti imenuje strokovno komisijo, ki lahko preveri skladnost ponudbe s tehničnimi specifikacijami, kot je to navedel naročnik, izhaja iz drugega odstavka 66. člena ZJN-3. Naročnik je tudi imenoval strokovno komisijo (gl. sklep o začetku št. 402-6/2020 z dne 11. 5. 2020). Tako preveritev skladnosti ponudbe s tehničnimi specifikacijami ne pomeni »dodatnega poizvedovanja pri specialistih« (vloga z dne 6. 7. 2020, str. 4), temveč opravilo, ki ga je moral opraviti naročnik že na podlagi točke a prvega odstavka 89. člena ZJN-3. In ker naročnik, kot predhodno navedeno, ni fizična oseba, so preveritev opravile fizične osebe, pri čemer so te, kot je razvidno iz sklepa št. 402-6/2020 z dne 29. 6. 2020 (str. 4), imele na razpolago dokumentacijo, ki jo je izbrani ponudnik predložil v ponudbi.

Državna revizijska komisija ne nasprotuje temu, da ima tudi vlagatelj specialiste s področja predmeta naročila male vrednosti (vloga z dne 6. 7. 2020, str. 4), vendar to ne spremeni tega, da ni mogoče ugotoviti naročnikovih kršitev, če je naročnik ravnal v mejah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vlagatelj je sicer navedel posamezne kršitve, saj naj naročnik ne bi ravnal v mejah dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vendar je za ugotovitev, ali so te kršitve podane, pri nekaterih umanjkalo (pravočasno) navajanje pravnorelevantnih dejstev, zato Državna revizijska komisija ni mogla ugotoviti naročnikovih ravnanj (in torej dejanskega stanja), ki bi jih bilo mogoče označiti kot kršitev ZJN-3.

Upoštevajoč navedeno je Državna revizijska komisija glede na to, kar je uveljavljal vlagatelj, zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov, katerih zavezanec za vračilo bi bil naročnik (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 7. 9. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Tržaška cesta 25, 1001 Ljubljana,
 odvetnik Mitja Lamut, Pražakova ulica 10, 1000 Ljubljana,
 Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o. p., d. o. o., Tivolska cesta 50, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.