018-111/2020 Občina Gornja Radgona

Številka: 018-111/2020-9

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Nine Velkavrh kot članice senata in Sama Červeka kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava opreme za večnamensko dvorano ob OŠ Gornja Radgona« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Taurus IQ, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 6, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, Gornja Radgona (v nadaljevanju: naročnik), 26. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se razveljavijo zahteve iz:
 točk a), a-1), b), c) in d) 2. točke za A ŠPORTNI POD iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, tj.:
»a) FIBA (Mednarodna košarkaška zveza)
a-1) FIBA (Uradni tehnični partner)
b) WSF (Svetovna squash zveza)
c) BWF (Svetovna badminton zveza)
d) IHF (Mednarodna rokometna zveza)«,
 2. točke za A TRIBUNE iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, tj.:
»Potrdilo FIBA organizacije o ustreznosti tribun.«,
 točk a), a-1), b), c) in d) 2. točke obveznih prilog postavke A1.1, ki je vključena v popisni list »A|ŠPORTNI POD« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, tj.:
»a) FIBA (Mednarodna košarkaška zveza)
a-1) FIBA (Uradni tehnični partner)
b) WSF (Svetovna squash zveza)
c) BWF (Svetovna badminton zveza)
d) IHF (Mednarodna rokometna zveza)«,
in
 2. točke obveznih prilog postavke A2.1, ki je vključena v popisni list »A|TRIBUNE« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, tj.:
»Potrdilo FIBA organizacije o ustreznosti tribun.«

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.668,96 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Vlagatelj je v zvezi z javnim naročilom (objava obvestila o naročilu 28. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003364/2020-B01, in 29. 5. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 104-250377) pred potekom roka za prejem ponudb vložil zahtevek za revizijo z dne 26. 6. 2020 in predlagal, da se »v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila […], za sklop "Izvlečne teleskopske tribune, akustična obloga sten, predelne zavese in športni pod"«, uveljavljal pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je rok za predložitev ponudb prekratek,
 naročnik nedopustno preferira gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem, ki je tudi pripravljal »razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila),
 so posamezne zahteve za športni pod nesorazmerne in prilagojene vnaprej preferiranemu gospodarskemu subjektu, ne da bi za to obstajali utemeljeni razlogi,
 so nesorazmerne zahteve za dobavo teleskopske tribune,
 ponudbe ni mogoče pripraviti, saj bodisi posamezni podatki manjkajo bodisi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila vsebujejo nasprotujoče si zahteve, zaradi česar ni jasno, kaj mora ponuditi.

Naročnik je s sklepom št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je pri določitvi rokov upošteval 40. in 74. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), vlagatelj pa tudi ni zmogel trditveno-dokaznega bremena (prim. zadevo št. 018-202/2019),
 gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem ni pripravljal delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ga naročnik tudi ne preferira, kar dokazuje že vlagatelj z navedbo, da niti ta subjekt ne more predložiti enega izmed dokazil v zvezi s tribunami,
 je pri določanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen ter jih oblikuje v skladu s svojimi potrebami in zahtevami (prim. zadevi 018-405/2011, 018-021/2018 in druge), pri čemer upošteva temeljna načela javnega naročanja,
 ni zahteval določene opreme ali proizvajalca, temveč je dopustil ponudbo enakovredne opreme,
 dejstvo, da vlagatelj ne razpolaga z zahtevanimi dokazili subjektov FIBA, WSF, BWF, IHF in MFMA, ne zadošča za ugotovitev, da je zahtevek za revizijo utemeljen,
 zadovoljitev že zato, ker bi blago izpolnjevalo določene standarde, ni utemeljena, saj v nobenem primeru ne odraža dejanskega stanja, dejanskih potreb in ciljev, ki jih zasleduje z izvedbo javnega naročanja,
 je cilj in njegova dolžnost, da javno naročilo izvede na način, da bo pridobil zanj najbolj kvaliteten izdelek oziroma ki bo dolgotrajen in ne bo predmet odprave napak že po poteku zgolj nekaj let, saj bo na tak način zagotovljena gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev in uspešno dosežen cilj delovanja naročnika, določenih skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev,
 ni sporno, da so zahteve povezane s predmetom javnega naročila, saj se takšni certifikati redno zahtevajo pri istovrstnih javnih naročilih in dokazujejo določeno kvaliteto,
 proizvajalec izvede ključne aktivnosti pri izdelavi artikla od projektiranja do montaže in na osnovi te celovite odgovornosti lahko zagotovi izvedbene skladnosti s standardi EN in zato tudi z zahtevami subjektov FIBA, »BWS«, WSF in IHF,
 je na portalu javnih naročil že odgovoril, da želi s potrdili in certifikati zagotoviti, da bo dobil kvalitetno opremo, ki bo omogočala tudi izvedbo tekmovanj na najvišji ravni,
 pri certifikatu FIBA, katerega predložitev je običajna pri primerljivih javnih naročilih doma in v tujini, ni podana le možnost izvedbe mednarodnih tekem, temveč ta, kot eden od najbolj uveljavljenih certifikatov, nedvoumno zagotavlja tudi varovalko naročniku, da bo prejel optimalno kvaliteto opreme,
 je preveril pri Občini Mengeš, kakšna je oprema, za katero niso bili zahtevani sporni certifikati, in na podlagi tega ugotovil, da je bistvenega pomena, da naročnik določi tehnične specifikacije na način, da se izogne pridobitvi takšne opreme, ki že po nekaj letih ni več primerna za uporabo oziroma se njena kvaliteta bistveno poslabša, kar zahteva dodatna vzdrževanja,
 zahteva za predložitev dokazil posameznih subjektov ne favorizira določenega ponudnika, kar dokazuje npr. istovrstno javno naročilo (objava na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008003/2019-B01), za katerega so bile določene istovrstne zahteve in so ponudbo oddali trije ponudniki,
 bi se prilagajanje zahtev zmožnostim gospodarskih subjektov odražalo ne le v zniževanju naročnikovih zahtev, temveč bi to poseglo v naročnikovo pravico njihovega samostojnega oblikovanja,
 iz odgovora, objavljenega na portalu javnih naročil 17. 6. 2020 ob 17.02, izhaja, da v primeru kakršnihkoli neskladnosti ali neujemanja popisov in grafičnih izrisov veljajo zahteve, kot izhajajo iz popisa,
 vlagateljev pravovarstveni predlog za razveljavitev postopka javnega naročanja v celoti nima ne dejanske ne pravne podlage, naročnik in Državna revizijska komisija pa sta vezana na ta predlog in ne moreta odločiti drugače, kot je predlagal vlagatelj.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 351-4/2020-197-U123(U111) z dne 13. 7. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 7. 2020 opredelil do naročnikovih navedb v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 in jim nasprotoval, priglasil pa je tudi povrnitev še nadaljnjih stroškov.

Naročnik se je z vlogo št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 izjavil o navedbah iz vloge z dne 16. 7. 2020 in jim nasprotoval. Iz podpisane vročilnice, ki jo je naročnik posredoval Državni revizijski komisiji kot prilogo elektronskemu sporočilu z dne 5. 8. 2020, je razvidno, da je vlagateljeva pooblaščenka 29. 7. 2020 prejela vlogo št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020. Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela morebitne vlagateljeve vloge, s katero bi se vlagatelj izrekel o navedbah iz vloge št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020.

Vlagatelj je med drugim predlagal, da si Državna revizijska komisija ogleda dvorane v Gorenji vasi, Šenčurju in Polzeli, poizve pri gospodarskem subjektu Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem, s katerimi certifikati razpolaga, opravi različne poizvedbe pri subjektu FIBA in postavi izvedenca. Državna revizijska komisija je vse te dokaze zavrnila, saj je bilo mogoče odločiti o zahtevku za revizijo (v zvezi s tistimi kršitvami, pri katerih je vlagatelj predlagal te dokaze) tudi brez njihove izvedbe. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da vlagatelj napačno pojmuje vlogo izvedenca v postopku pravnega varstva, saj ta ne more reševati pravnih vprašanj (npr. ugotavljanje sorazmernosti naročnikovih zahtev), ker je za njihovo reševanje pristojen organ pravnega varstva.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Vlagatelj je za javno naročilo, ki ga je naročnik označil kot javno naročilo blaga (točka II.1.3 objav) in ga oddaja po odprtem postopku (točka IV.1.1 objav; 40 člen ZJN-3), pred potekom roka za prejem ponudb (29. 6. 2020 do 9. ure; točka IV.2.2 objav) vložil zahtevek za revizijo in uveljavljal, da je naročnik storil več različnih kršitev v tej fazi postopka oddaje javnega naročila, čemur je naročnik nasprotoval, pri čemer je – sklicujoč se na prvi odstavek 13. člena ZPVPJN in odkazovanjem na prvi odstavek 2. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki določa, da »v pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov«, – tudi navedel, da bi bilo treba zavrniti zahtevek za revizijo »že iz procesnih razlogov«, saj »vlagatelj s pravovarstvenim predlogom zahteva (le) razveljavitev celotnega postopka oddaje javnega naročila, za kar v konkretnem primeru ni ustrezne pravne in dejanske podlage, naročnik in Državna revizijska komisija pa sta na tako postavljeni zahtevek vezana (in vlagatelju ne moreta prisoditi nekaj drugega)«.

Čeprav Državna revizijska komisija pritrjuje naročniku (sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, str. 8), da je vlagatelj zahteval le razveljavitev postopka oddaje javnega naročila v celoti (zahtevek za revizijo, str. 1), to ni »procesni razlog«, zaradi katerega bi bilo mogoče zavrniti zahtevek za revizijo. Najprej je treba upoštevati, da obvezne sestavine zahtevka za revizijo določa 15. člen ZPVPJN, ki mednje ne uvršča pravovarstvenega predloga in se v tej sestavini zahtevek za revizijo tudi razlikuje od npr. tožbe, za katero so obvezne sestavine določene v prvem odstavku 180. člena ZPP in je mednje uvrščen tudi »določen zahtevek glede glavne stvari«. ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa kot obvezne sestavine zahtevka za revizijo »nave[dbo] očitan[ih] kršit[ev]«, kar ni sestavina iz prvega odstavka 180. člena ZPP, sicer pa, kot je primerljivo določeno v prvem odstavku 180. člena ZPP, tudi dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Res je sicer, da mora Državna revizijska komisija odločiti v mejah zahtevka za revizijo (38. člen ZPVPJN), vendar to ne pomeni, da Državna revizijska komisija po ugotovitvi, da neko naročnikovo ravnanje, ki ga je vlagatelj navedel kot kršitev ZJN-3, predstavlja kršitev ZJN-3, ne bi mogla razveljaviti le posameznega naročnikovega ravnanja, morda pa le naložiti odpravo kršitve ali pa celo le ugotoviti utemeljenosti zahtevka za revizijo, saj za vse te odločitve Državne revizijske komisije obstaja pravna podlaga (druga in tretja alinea 39. člena ZPVPJN). Vlagatelj kljub spornemu »pravovarstvenemu predlogu« dejansko uveljavlja, da so nezakonita posamezna naročnikova ravnanja, Državna revizijska komisija pa lahko na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in ugotovitve morebitne kršitve zaključi, da bi za uskladitev naročnikovega ravnanja z ZJN-3 lahko zadoščala že razveljavitev posameznega naročnikovega ravnanja ali pa celo le naložitev odprave kršitve. Blažje ravnanje Državne revizijske komisije, ko ob ugotovitvi kršitve ZJN-3 ne bi razveljavila postopka javnega naročanja v celoti, pa naročniku tudi ne bi moglo biti v škodo.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik glede na ocenjeno vrednost javnega naročila, kot izhaja iz sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila št. 351-4/2019-137-U10 z dne 26. 5. 2020 in presega prag iz prve alinee točke a drugega odstavka 22. člena ZJN-3, zagotovil objavo obvestila o javnem naročilu (56. člen ZJN-3) na portalu javnih naročil in v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Iz točke I.3 objav izhaja, da je naročnik navedel povezavo na portalu javnih naročil, na kateri je dostopna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila (druga poved iz prvega odstavka 61. člena in prva poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Naročnik je gospodarskim subjektom zagotovil seznanitev tudi z dodatnimi informacijami, saj so bili na portalu javnih naročil objavljeni odgovori na vprašanja, nazadnje 17. 6. 2020, kar je več kot šest dni pred potekom roka za prejem ponudb (prva poved iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3). Te dodatne informacije so postale del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3). Naročnik je torej gospodarskim subjektom zagotavljal informacije. Vendar je vlagatelj med drugim uveljavljal (npr. zahtevek za revizijo, str. 4), da naročnik ni zagotovil, da bi imeli gospodarski subjekti enake možnosti za pridobitev javnega naročila, saj naj bi bil gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem v boljšem položaju, ker naj bi zaradi sodelovanja pri pripravi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razpolagal z več informacijami kot vlagatelj in je naročnik nekatere informacije, ki so ključne za pripravo ponudbe, zagotovil šele naknadno, in sicer kot odgovore na vprašanja, kar je (zahtevek za revizijo, str. 3–4) vplivalo na to, da rok za pripravo ponudb ni bil dovolj dolg, poleg tega pa (npr. zahtevek za revizijo, str. 16) naročnik nekaterih informacij ni zagotovil.

Čeprav je treba pred ugotovitvijo morebitne kršitve ZJN-3 zaradi določitve roka za prejem ponudb in opustitve zagotavljanja vseh informacij ugotoviti še nekatera dejstva, o čemer se bo Državna revizijska komisija izrekala v nadaljevanju obrazložitve tega sklepa, pa Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da za rešitev konkretne zadeve ni odločilno ugotoviti, ali je treba pritrditi vlagatelju (npr. zahtevek za revizijo, str. 4), da je gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem sodeloval pri pripravi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora namreč vedno zagotoviti spoštovanje temeljnih načel javnega naročanja (gl. 3. člen ZJN-3), torej tudi načel zagotavljanja konkurence (5. člen ZJN-3), enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Če bi se sicer potrdilo, da je gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem sodeloval pri pripravi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, čemur je naročnik sicer nasprotoval (sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, str. 4–5 in vloga št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, str. 3), bi naročnika zavezovala dolžnost sprejema ustreznih ukrepov za zagotovitev, da se zaradi sodelovanja tega gospodarskega subjekta ne izkrivlja konkurenca (prvi odstavek 65. člena ZJN-3), pri čemer ti ukrepi vključujejo sporočanje določenih informacij in določitev ustreznih rokov za prejem ponudb (prva poved iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3). Vlagateljev poziv na razveljavitev postopka oddaje javnega naročila za sklop 1 (zahtevek za revizijo, str. 4) in nato sledenje temu pozivu ne bi moglo preprečiti, da gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem v morebitnem drugem ali ponovljenem postopku javnega naročanja predloži ponudbo (za sklop 1), kot je to storil že v tem postopku javnega naročanja (zapisnik o odpiranju ponudb z dne 29. 6. 2020), čeprav bi obstajalo pravilo, da ponudbe ne sme predložiti, saj bi to bilo voljno ravnanje gospodarskega subjekta Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem. Vendar Državna revizijska komisija opozarja, da ne obstaja pravilo, da gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem ne bi smel sodelovati v postopku javnega naročanja s predložitvijo ponudbe (za sklop 1), ne obstaja pa niti avtomatizem, ki bi naročniku nalagal, da ne sme upoštevati ponudbe (za sklop 1) tega gospodarskega subjekta. Čeprav je Državna revizijska komisija vpogledala v zapisnik o odpiranju ponudb z dne 29. 6. 2020 in tako kot vlagatelj (vloga z dne 16. 7. 2020, str. 11) ugotovila, da je za sklop 1 predložil ponudbo le gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem, to ne zadošča za ugotovitev, da je naročnik kršil ZJN-3, četudi bi bilo treba ugotoviti, da je gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem sodeloval pri pripravi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 3. 3. 2005 v združeni zadevi C-21/03 in C-34/03 Fabricom SA proti državi Belgiji, ECLI:EU:C:2005:127, na katero se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 4), sicer tolmačilo drugo (in sedaj tudi ne več veljavno) direktivo, kot je Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L št. 94 z dne 28. 3. 2014 str. 65; v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), na kateri temelji ureditev iz ZJN-3 za javno naročanje na splošnem področju (gl. prvo alineo drugega odstavka 1. člena ZJN-3 in 21. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki je področje, na katerem naročnik izvaja javno naročanje, vendar sporočilo iz te sodbe ni tako, da bi obstajal avtomatizem, da nek določen gospodarski subjekt ne bi mogel pridobiti javnega naročila. Takega avtomatizma ni niti v novi ureditvi. Ureditev iz prvega in drugega odstavka 65. člena ZJN-3 temelji na ureditvi iz 41. člena Direktive 2014/24/EU. Naročnik bi lahko gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem, če bi sodeloval pri pripravi delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in bi v postopku javnega naročanja predložil ponudbo, izključil le, če ni mogoče drugače zagotoviti, da se spoštuje načelo iz 7. člena ZJN-3 (druga poved iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3), pri čemer bi moral naročnik temu gospodarskemu subjektu že pred izključitvijo omogočiti, da dokaže, da njegovo sodelovanje ne more izkrivljati konkurence (tretja poved iz drugega odstavka 65. člena ZJN-3). Iz navedenih pravnih podlag je razvidno, da je izključitev gospodarskega subjekta, ki je sodeloval pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, skrajno sredstvo, ne pa temeljni način naročnikovega ravnanja.

Državna revizijska komisija še pripominja, da je sicer vprašljivo, ali bi bil gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem v boljšem položaju, kot je utemeljeval vlagatelj (npr. zahtevek za revizijo, str. 4), saj ni mogoče spregledati, da je vlagatelj tudi navedel dejansko stanje (zahtevek za revizijo, str. 17), ki bi v primeru njegove potrditve, naročniku v tem postopku javnega naročanja preprečilo, da bi gospodarskemu subjektu Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem lahko oddal javno naročilo za sklop 1. Vlagatelj je namreč navedel, da enega izmed zahtevanih certifikatov za eno izmed postavk opreme (tj. tribune) »ne more dati niti preferiran ponudnik«, kar pomeni, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb zaradi 6. in 7. člena ZJN-3 ter pravila iz prve povedi iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 v zvezi s tem certifikatom ne bi smel že v tem postopku javnega naročanja spremeniti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in na podlagi v tem postopku javnega naročanja spremenjene dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila oddati javnega naročila za sklop 1. Dejstvo, da je vlagatelj izpodbijal zahtevo za predložitev certifikata, ki naj ga ne bi mogel predložiti niti gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem (zahtevek za revizijo, str. 17), ne vpliva na podano pripombo Državne revizijske komisije, saj je vprašanje boljšega položaja relevantno ob izhodišču, kako je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določena in so se zaradi objave na portalu javnih naročil gospodarski subjekti lahko z njo seznanili.

Državna revizijska komisija glede dodatnih informacij pojasnjuje tudi, da je v četrtem odstavku 61. člena ZJN-3 določeno, da če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente, pri čemer ta rok znaša štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, če naročnik v odprtem postopku, za javna naročila na splošnem področju pa tudi v omejenem postopku, skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti. Pravila za določanje rokov za prejem ponudb določa 74. člen ZJN-3. Namen dodatnih informacij je omogočiti ponudnikom seznanitev s podatki, ki so lahko pomembni za pripravo ponudbe, kar je mogoče razbrati iz pravil o podaljševanju roka za predložitev ponudb (gl. 74. člen ZJN-3). Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 16), da naročnik z odgovori »ni vsebinsko in dokazano pojasnil, zakaj je v razpisu podal sporne zahteve« in da »bi moral navesti vsebinske razloge, ne se zgolj pavšalno sklicevati na zakon in še to zgolj na tisti del, ki mu ustreza. Določilo o tem, da morajo biti zahteve sorazmerne in povezane, pa je v celoti spregledal«, vendar niti iz prve povedi iz četrtega odstavka 61. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi naročnik moral na portalu javnih naročil pojasniti razloge za določitev spornih zahtev. Pridobitev teh informacij namreč ne bi bila pridobitev dodatnih informacij, potrebnih za pripravo ponudbe, temveč pridobitev informacij, s katerimi bi naročnik upravičeval vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je najobsežneje utemeljeval (zahtevek za revizijo, str. 5–19), da je naročnik kršil ZJN-3, ker je zahteval predložitev nekaterih dokazil za športni pod in tribune, zato je Državna revizijska komisija najprej obravnavala te vlagateljeve navedbe.

Naročnik je pripravil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in vanjo vključil poglavje »Tehnične specifikacije« (str. 24–27), ki ga sestavljajo opisi pod naslovi:
 »Kratek opis javna naročila« (str. 24):
»V okviru predmetnega javnega naročila je predvidena dobava, vgradnja in montaža opreme za večnamensko športno dvorano ob OŠ Gornja Radgona.
V okviru projekta Izgradnja večnamenske športne dvorane ob OŠ Gornja Ragona je predvidena prenova obstoječe telovadnice v Osnovni šoli Gornja Radgona, k kateri se dogradi nova večnamenska športna dvorana. Obstoječa telovadnica s spremljajočimi prostori se v celoti rekonstruira, v kateri se prostori prilagodijo potrebam nove športne dvorane. Načrtovani prostori so garderobe, pisarne, hodniki, avla, skladiščni prostori, eden vadbeni prostor, sejna soba, fitnes, tehnični prostor – strojnica ipd. Predmet rekonstrukcije je tudi izvedba dodatnega medetažnega jeklenega podesta po celotni površini telovadnice, tako da se ta razdeli v dve etaži. V novozgrajeni večnamenski športni dvorani, pa je velik prostor za športne in kulturne prireditve z delno fiksnimi in delno izvlečnimi tribunami.
[…]«,
 »Tehnična dokumentacija in Popis del s ponudbenim predračunom« (str. 25):
»Priloga in sestavni del te razpisne dokumentacije so tudi skice in grafični prikaza opreme oziroma postavitve opreme (velja za sklop 2). Navedeno morajo ponudniki.v celoti upoštevati pri podaji ponudbenih cen in kasneje izbrani dobavitelj v sami fazi dobave.
Prav tako je sestavni del razpisne dokumentacije tudi Popis blaga s ponudbenim predračunom za posamezen sklop.
Navedeno dokumentacijo so ponudniki dolžni v celoti upoštevati pri pripravi ponudbe. V primeru, da posamezne postavke niso natančno opredeljene ali opisane v okviru Popisa blaga s ponudbenim predračunom, njihova vsebina pa izhaja iz razpisne dokumentacije ali njenih prilog, se smatra, da je ponudnik v polnosti seznanjen s predmetom javnega naročila ter da je v okviru ponudbenega predračuna upošteval vse projektne rešitve iz celotne dokumentacije.
Zgoraj navedena projektna dokumentacija in Popisi blaga s ponudbenim predračunom so objavljeni na spletni strani naročnika, Občina Gornja Radgona, v rubriki Razpisi, https://www.gor-radgona.si/novice/razpisi/.«,
 »Terminski plan« (str. 25),
 »Ostale zahteve naročnika« (str. 26–27):
»Med izvajanjem pogodbe mora izvajalec upoštevati veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji.
Če v času izvajanja pogodbe vstopi v veljavo nova zakonodaja ali se spremeni, doda obstoječa zakonodaja ali se spremenijo standardi, ki dovoljujejo manj zahtevne tehnične kriterije, opise in pogoje Pogodbe, se mora izvajalec držati originalnih zahtev ter pogojev, dokler ne dovoli naročnik v pisni obliki uporabo spremenjenih standardov in zakonodaje, ki so stopili v veljavo namesto originalnih.
Veljavna zakonodaja in standardi so navedeni v Razpisni dokumentaciji ter predmetnem poglavju.
Za vgrajeno opremo, materiale, izvajanje del in testiranja, se razpisna dokumentacija sklicuje na standarde in predpise. V primeru da se le-ti spremenijo, mora ponudnik spremenjene standarde in predpise v ponudbi upoštevati, če so stopili v veljavo najmanj 28 dni pred datumom oddaje ponudbe. Ta zahteva ne velja, če je v razpisni dokumentaciji izrecno navedeno drugače.
Če so to nacionalni standardi in predpisi ali so vezani na posebno državo ali regijo, lahko naročnik predhodno pregleda in pisno odobri standarde drugih oblasti, ki zagotavljajo enako ali višjo kakovost kot navedeni standardi in predpisi.
Ponujena in kasneje dobavljena oprema mora torej izpolnjevati vse standarde in normative za uporabo za šolski šport ter tekmovalni šport na ravni prve slovenske lige za rokomet, košarko, odbojko, futsal. Ponujena oprema mora imeti tudi vse potrebne in zahtevane certifikate in akreditacije, kot to predpisuje relevantna področna zakonodaja in predpisi.
Skladno s Popisom blaga s ponudbenim predračunom za sklop 1 pa naročnik od ponudnikov zahteva, da v okviru svoje ponudbe priložijo tudi vse zahtevane certifikate in potrdila, kot izhaja iz omenjenega dokumenta. Od ponudnikov se za sklop 1 tako zahteva predložitev:
 spričevala neodvisnih organov,ki potrjujejo, da ima ponudnik zagotovljeno kakovost vezano na :
- dobavo in montažo športne opreme, SIST ISO 9001 ali enakovredno,
- varjenje kovinskih konstrukcij, skladno z EN 1090-1 in
- uveden sistem ravnanja z okoljem SIST ISO 14001 ali enakovredno
 potrdilo o skladnosti (varnostno produktni certifikat) s katerimi se potrdi skladnost sistema športnega poda s standardom EN 14904 z izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov,
 potrdila o ustreznosti športnega sistema potrjeno s strani pristojnih organizacij, kot to detajlno izhaja iz Popisa blaga s ponudbenim predračunom za sklop 1
ter vsa preostala potrdila in dokazila, kot za sklop 1 detajlno izhajajo iz Popisa blaga s ponudbenim predračunom. V kolikor ponudnik v ponudbi katerega izmed zahtevanih dokazil ne bo predložil, bo naročnik ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe. V kolikor niti po naročnikovem pozivu ponudnik ne bo predloži zahtevanih dokazil bo naročnik štel, da ponudnik s temi ne razpolaga, zaradi česar ponujena oprema ni skladna z zahtevami naročnik, kar je razlog, da se ponudbo označi kot nedopustno in izključi iz postopka oddaje javnega naročila.
Vezano na dobavo opreme za sklop 2 pa naročnik […].
Dobavitelj se s predložitvijo in podpisom obrazca KROVNA IZJAVA in predložitvijo ESPD obrazca v celoti zavezuje, da izpolnjuje vse zgoraj navedene zahteve, da jih je v celoti upošteval pri podaji ponudbene cene in jih bo prav tako v celoti upošteval pri izvedbi predmeta javnega naročila in dobavi blaga. Naročnik si pridržuje pravico, da v primeru dvoma v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb od ponudnika zahteva predložitev dodatnih dokazil v zvezi z navedenim.«
in
 »Garancijska doba« (str. 27).

Naročnik je potrdila, na katera se je skliceval v tretji alinei druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve«, določil v nekaterih delih (točkah) iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1« v formatu .xlsx, oziroma, ko je ta dokument popravil, »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx. Ker se je vlagatelj izmed vse opreme, ki jo je naročnik vključil v ta dokument, omejil le na športni pod in tribune, je Državna revizijska komisija ugotavljala le, kaj je naročnik zahteval v zvezi s to opremo:
»Kot izhaja iz posameznih zavihkov popisa, mora ponudnik v ponudbi predložiti tudi sledeče certifikate in dokazila:

A ŠPORTNI POD
1. potrdilo o skladnosti (varnostno produktni certifikat) s katerimi se potrdi skladnost sistema športnega poda s standardom EN 14904 izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov

2. potrdilo o ustreznosti športnega sistema potrjeno s strani:
a) FIBA (Mednarodna košarkaška zveza)
a-1) FIBA (Uradni tehnični partner)
b) WSF (Svetovna squash zveza)
c) BWF (Svetovna badminton zveza)
d) IHF (Mednarodna rokometna zveza)
e) MFMA (Združenje proizvajalcev javorjevih produktov)

3. Dokazila oz. certifikati proizvajalca športnega sistema, ki potrjujejo da ima zagotovljeno kakovost vezano na :
a) Kakovost proizvodnje športnih podov (certifikat iz serije 9001 ISO), ali enakovredno
b) uveden sistem ravnanja z okoljem (certifikat iz serije 14001 ISO, ali enakovredno

4. Standard: EN 14904

A TRIBUNE
`OBVEZNE PRILOGE S KATERIMI PONUDNIK DOKAZUJE USPOSOBLJENOST IN JIH MORA PRILOŽITI V PONUDBI: 1. potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 13200-1, SIST EN 13200-3, SIST EN 13200-5, izdan in potrjen s strani neodvisnih,usposobljenih organov. 2. Potrdilo FIBA organizacije o ustreznosti tribun.

A DELILNE ZAVESE
[…]

A ŠPORTNE IGRE
[…]

A PLEZALNE STENE
[…]

A TELOVADNA OPREMA
[…]

A GIMNASTIČNA OPREMA
[…]

A ZAŠČITNE MREŽE IN OBLOGE
[…]

ELEKTROINŠTALACIJE
[…]«

Zahteva za predložitev dokazil določenih subjektov (tj. FIBA, WSF, BWF, IHF in MFMA) izhaja tudi iz popisnih listov v dokumentu »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xlsx, in sicer:
• za športni pod (postavka A1.1):
»ŠPORTNI POD PARTER - tipa CONNOR NEOSHOK
Ploskovno elastični plavajoči športni pod v skupni višini 63,0-64,0mm, v sestavi:
* parna zapora iz gradbene folije
* dvostopenjski PU blažilci - čepi, v = 19,8 mm, v rastru 30 x 30 cm, rdeči ali modri (glede na stopnjo elastičnosti)
* lesena nosilna podkonstrukcija iz dveh celovitih vezanih vodoodpornih plošč, v = 2 x 12,0 mm = 24,0 mm
* Visoko kvaliteten parket iz javorovega (MFMA) lesa, standardna športna klasa, š=57,0 mm, v = 19,8 mm, pritrjen na nosilno podkonstrukcijo s 50 mm sponkami
* 2 - kratni osnovni lakirni premaz
* liniranje treh glavnih igrišč po načrtu in v skladu s pravili športnih iger
* toniranje po načrtu košarka, odbojka
* 2 - kratni končni lakirni premaz
* Izdelava odprtin in montaža pokrovov za športna orodja
* zaključne obstenske letve z odzračevanjem

OBVEZNE PRILOGE S KATERIMI PONUDNIK DOKAZUJE ustreznost nudenega sistema športnega poda IN JIH MORA PRILOŽITI V PONUDBI:
1. potrdilo o skladnosti (varnostno produktni certifikat) s katerimi se potrdi skladnost sistema športnega poda s standardom EN 14904 z izdan in potrjen s strani neodvisnih, usposobljenih organov
2. potrdilo o ustreznosti športnega sistema potrjeno s strani:
a) FIBA (Mednarodna košarkaška zveza)
a-1) FIBA (Uradni tehnični partner)
b) WSF (Svetovna squash zveza)
c) BWF (Svetovna badminton zveza)
d) IHF (Mednarodna rokometna zveza)
e) MFMA (Združenje proizvajalcev javorjevih produktov)

3. Dokazila oz. certifikati proizvajalca športnega sistema, ki potrjujejo da ima zagotovljeno kakovost vezano na :
a) Kakovost proizvodnje športnih podov (certifikat iz serije 9001 ISO) , ali enakovredno
b) uveden sistem ravnanja z okoljem (certifikat iz serije 14001 ISO, ali enakovredno«
in
• za tribune (postavka A2.1):
»TELESKOPSKA TRIBUNA S SEDEŽNIMI MESTI, ODPIRANJE S POMOČJO ELEKTRO POGONA:
PODKONSTRUKCIJA:
- kovinski vzdolžni profili C in Z, prašno lakirani sivo RAL 7040, medsebojno povezani s prečnimi podporami na maksimalni razdalji 750 mm, vijačenimi z vijaki kvalitete 8.8,
- stojala iz pravokotnih cevi, medsebojno varjeno, s stranskimi ležaji, ki omogočajo brezhibno vodenje tribune, prašno lakirano sivo RAL 7040,
- diagonale in natezne vezi iz kvadratnih cevi, medsebojno vijačeno z vijaki, prašno lakirano sivo RAL 7040,
- regulacija podestov na stojalu za enakomeren razmak med posameznimi vrstami
- stalno podprti podesti pri odprti tribuni, ki omogočajo večjo stabilnost neobremenjene tribune
- vodila bloka s PVC kolesi premera 30 mm za paralelnost izvleka
KOLESA:
- plastično kolo z gumijastim obodom, premera 160 mm, širine 40 mm, vležajena z valjčnim ležajem, da ne poškodujejo in puščajo sledi na športnem podu
POHODNI PODESTI:
'- lesene vezane plošče T-FIX s protidrsno oblogo, debeline 15 mm, črna/siva barva, robovi so obdelani in pobarvani v barvi plošče, vijačene z vroče cinkanimi sponskimi vijaki na podkostrukcijo. Plošče so na stikih podrte, da ne strižejo med seboj.
LIČNICE:
- kovinska ličnica iz 1,5 mm debele krivljene pločevine, prašno lakirano sivo RAL 7040, vijačena na podkostrukcijo z vroče cinkanimi sponskimi vijaki.
STOPNICE:
- stopnice iz kovinskega okvirja, prašno lakiranega sivo RAL 7040, pohodni del iz enakega materiala kot podest, vtopljen v kovinski okvir.
- preklopne stopnice pritrjene pred prvo vrsto, stopnice se pospravi na prvo vrsto, iz enakega materiala kot podesti, možnost regulacije stopnice zaradi različnih višin poda.
OGRAJE STRANSKE:
- mimobežne, izdelane iz kovinskih cevi s paličnim polnilom razmika maksimalno 10 cm, brez ostrih robov, višine 110 cm, prašno lakirano siva RAL 7040, nosilnost 100 kg/m
STRANSKE MASKE:
- stranske maske iz samogasljivega materiala v stopnji B1, nameščene na krajne dele tribun, barva po barvni karti podjetja
ELEKTRO POGON:
- elektro torni pogon z elektromotorjem 400 V / 380 W, s končnim stikalom in prilagojenimi stojali.
- ročna konzola za kontrolo odpiranja / zapiranja z vtičnicami na prednji ali gornji strani tribun
SEDEŽNA MESTA:
- zložljiv lesen stol, sedež z avtomatsko preklopnim naslonjalom na kovinskem mehanizmu, debelina vezane plošče 10 mm, površina obdelana z UV obstojnim in B1 samogasljivim lakom, osni razmak med stoli cca 50 cm. Brez preklopnega mehanizma na fiksnem delu.
ŠTEVILČENJE:
* številčenje sedežnih mest s plastificirano nalepko, nalepljeno pod stolom, okrogle oblike, barva nalepke po izbiri.
* številčenje vrst s plastificirano nalepko, nalepljeno na pohodni podest, barva po izbiri.
OBVEZNE PRILOGE S KATERIMI PONUDNIK DOKAZUJE USPOSOBLJENOST IN JIH MORA PRILOŽITI V PONUDBI: 1. potrdilo o skladnosti (certifikat) s katerimi se potrdi skladnost opreme z zahtevanim standardom SIST EN 13200-1, SIST EN 13200-3, SIST EN 13200-5, izdan in potrjen s strani neodvisnih,usposobljenih organov. 2. Potrdilo FIBA organizacije o ustreznosti tribun.
PARTER - VZDOLŽNA TRIBUNA
Raster 80/38 cm, spodnji podest do tal brez ograje
3 vrste teleskopskih podestov ter 4 vrste fiksnih podestov, skupne dolžine 34,7 m; fiksni del prilagoditi glede na dvorano
dve stopnišči, dostop s parterja, samostojne bočne mimobežne ograje
392 trajno označenih sedežnih mest (stol - 50 cm), mimobežne PVC bočne zapore.
Kalkulacijske osnove:
* Število podestov: 3 elektro izvlečnih podestov, 4 fiksnih podestov
* Tip sedežnega mesta: avtomatsko preklopni stol - naslonjalo na teleskopskih tribunah
* Stopnišča: 2 stopnišči širine 120 cm
* Ograje: bočne snemljive
* voz za prevoz tribunskih ograj«.

Iz citiranih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za športni pod je razvidno, da se s petimi spornimi dokazili dokaže »ustreznost[…] športnega sistema« (iz postavke A1.1 je ta zahteva opisana tudi tako, da ponudnik dokaže »ustreznost nudenega sistema športnega poda«), z dokazilom za tribuno pa »ponudnik dokazuje« tudi »usposobljenost«. Državna revizijska komisija pri tem pripominja, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavje »Pogoji za priznanje usposobljenosti« (str. 15–22), sicer ni razviden pogoj, ki bi zahteval predložitev katerega izmed spornih dokazil, niti katero izmed spornih dokazil v tem poglavju ni navedeno.

Naročnik je vlagateljeve navedbe v zvezi z zahtevami za predložitev dokazil določenih subjektov (tj. FIBA, WSF, BWF, IHF in MFMA) zavrnil tako s sklicevanjem na pravila o tehničnih specifikacijah iz 68. člena ZJN-3 (sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, str. 5–7) kot na možnost zahtevati dokazila iz točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3 (vloga št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, str. 4–5), ki pa ni pravna podlaga, vezana na dokazovanje tehničnih specifikacij, temveč pogojev za sodelovanje (76. člen ZJN-3), in sicer glede na pravno podlago, na katero se je skliceval, na tehnično sposobnost (točka c prvega odstavka 76. člena ZJN-3). Čeprav so pravila o tehničnih specifikacijah in pogojih za sodelovanje vključeni v isto poglavje ZJN-3 (tj. drugo poglavje: »Pravila, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil«) in isto točko (podpoglavje) ZJN-3 (tj. 2.4.: »Izvedba postopka«), ta ne urejajo enakih vprašanj. Tehnične specifikacije namreč določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3), pogoji za sodelovanje pa se nanašajo na ugotavljanje sposobnosti gospodarskega subjekta (naslov točke 2.4.2. ZJN-3: »Ugotavljanje sposobnosti«). Neodvisno od tega, da se je vlagatelj v zahtevku za revizijo izrecno skliceval na kršitev (četrtega odstavka) 68. člena ZJN-3 (in ne tudi npr. 69. člena ZJN-3, ki ureja znake, ali 70. člena ZJN-3, ki ureja poročila o preizkusih, potrdila in druga dokazila), ne pa morda tudi na kršitev točke c prvega odstavka 76. člena ZJN-3 in/ali točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3 (pa niti ne npr. 78. člena ZJN-3, ki ureja standarde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje), to za reševanje zahtevka za revizijo ni ključno. Vlagatelj je namreč skladno z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN navedel kršitve ter dejstva in dokaze (torej dejansko stanje), kar omogoča ugotovitev, zakaj se vlagatelj ne strinja z naročnikovimi zahtevami za predložitev dokazil določenih subjektov (tj. FIBA, WSF, BWF, IHF in MFMA). Če bi bila morebiti pravilna drugačna pravna kvalifikacija spornih naročnikovih zahtev (npr. dokazilo, ki se nanaša na tehnično sposobnost, in ne dokazilo, ki se nanaša na tehnične specifikacije), to ne bi že pomenilo, da zahtevka za revizijo ni mogoče spoznati za utemeljenega, saj je treba kot bistveno ugotoviti, ali je vlagatelj navedel in dokazal dejansko stanje, ki omogoča ugotovitev, da je naročnik storil kršitev ZJN-3. Pravna kvalifikacija kršitev tako ni odločilna, saj ZPVPJN niti ne določa, da bi bila za uspeh z zahtevkom za revizijo potrebna vlagateljeva pravilna pravna kvalifikacija očitanih kršitev. Pri tem za reševanje zahtevka za revizijo ni odločilno, da iz poglavja »Pogoji za priznanje usposobljenosti« ni razvidno, da bi naročnik vanj vključil pogoj za priznanje tehnične sposobnosti, za dokazovanje katerega bi zahteval predložitev katerega izmed spornih dokazil, saj vlagatelj niti vsebinsko ni uveljavljal take kršitve, ni pa niti sporno, da se je vlagatelj seznanil s tem, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je bila vlagatelju dostopna prek povezave na portalu javnih naročil, zahteval predložitev spornih dokazil v ponudbi, s tem pa se vlagatelj ne strinja. Dejstvo, da se je naročnik skliceval na točko k osmega odstavka 77. člena ZJN-3 šele v vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 (str. 4–5) in ne že v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, ni odločujoče za reševanje zadeve, saj je iz dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xlsx (in enako že pred spremembo iz dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1« v formatu .xlsx) razvidno, kam je uvrstil posamezna dokazila, vlagatelj pa je bil s to uvrstitvijo lahko seznanjen že od dostopnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v nespremenjeni obliki.

Javno naročilo blaga skladno s 4. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomeni javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje. Javno naročilo blaga lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela.

Skladno z alineo b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda (ali storitve), kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. Tehnične specifikacije tako določajo zahtevane značilnosti blaga (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3). Naročnik z njimi torej opiše predmet javnega naročila.

Naročnik je pri oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen in jih določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila, pri čemer mora upoštevati pravila, ki jih določa 68. člen ZJN-3. Četrti odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da morajo tehnične specifikacije vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci. Pravila javnega naročanja torej naročnika pri določanju tehničnih specifikacij zavezujejo, da tehnične specifikacije določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enako obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3). Iz četrtega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da tehnične specifikacije ne smejo ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci le neupravičeno, kar omogoča tolmačenje, da smejo tehnične specifikacije upravičeno ovirati odpiranje javnih naročil konkurenci. Naročnik tako z določitvijo tehničnih specifikacij kljub omejevanju konkurence lahko ravna skladno z ZJN-3, če ima za to omejevanje objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, povezane s predmetom javnega naročila.

Tehnične specifikacije se lahko določijo na katerega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3. Pri tem je treba upoštevati, da iz petega odstavka 68. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi imel kateri izmed načinov določanja tehničnih specifikacij prednost pred drugim, niti ne izhaja, da bi pri javnem naročanju blaga, kot je glavni predmet obravnavanega javnega naročila, izključeval, da se natančneje določijo značilnosti delovanja in uporabe povpraševane opreme.

Naročnik mora pri določanju tehničnih specifikacij upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Iz prve povedi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 je razvidno, da v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, in sicer če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 izjemoma dovoljene, če v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila. Te navedbe morajo skladno s tretjo povedjo iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Tudi iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3 za omejitev konkurence izhaja zahteva za upravičenost, ta pa se nanaša na predmet javnega naročila.

Tehnične specifikacije iz alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 se skladno s prvo povedjo iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3 navedejo v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik je tehnične specifikacije določil v dokumentu »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xlsx, in sicer za športni pod in tribune tako v nekaterih delih (točkah) iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del« kot posameznih popisnih listih za to opremo, vendar potrdila določenih subjektov neodvisno od tega, ali bi bila povezana s tehničnimi specifikacijami v smislu alinee b 23. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, predstavljajo dokazila. Čeprav sta se na izhodišča za določanje tehničnih specifikacij, ki jih je predstavila Državna revizijska komisija, vlagatelj (zahtevek za revizijo, npr. str. 6) in naročnik (sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, str. 5–7) pravilno sklicevala, iz zahtevka za revizijo ni razvidno, da bi vlagatelj uveljavljal, da je katera zahtevana značilnost športnega poda ali tribun določena v nasprotju s katerim izmed pravil za določitev tehničnih specifikacij iz 68. člena ZJN-3, saj se vse vlagateljeve navedbe nanašajo na nekatera dokazila, ki jih je naročnik zahteval za športni pod in tribune.

Državna revizijska komisija dodaja, da za rešitev konkretne zadeve niti ni treba razjasniti, ali je treba sporna dokazila šteti kot dokazila za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih specifikacij ali pa kot dokazila za dokazovanje izpolnjevanja pogoja, ki se nanaša na tehnično sposobnost. Kot izhodišče je namreč treba upoštevati, da mora naročnik pri določanju zahtev tako v zvezi s tehničnimi specifikacijami kot pogoji, ki se nanašajo na tehnično sposobnost, zagotoviti spoštovanje načela sorazmernosti (8. člen ZJN-3), skladno s katerim se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Res je sicer, da vlagatelj neposredno ni navedel kršitev v zvezi z določanjem tehničnih specifikacij ali pogojev za sodelovanje, ki se nanašajo na tehnično sposobnost, vendar je treba upoštevati, da se z dokazili dokazuje to, kar je naročnik določil kot bodisi tehnične specifikacije bodisi pogoj za sodelovanje, zato bi bilo dokazovanje z dokazili, ki bi presegala tisto, kar izhaja iz bodisi tehničnih specifikacij bodisi pogojev za sodelovanje, nesorazmerno in zato v nasprotju z 8. členom ZJN-3. Nesorazmerne zahteve za dokazovanje bi lahko vplivale na to, da je krog gospodarskih subjektov, ki bi lahko sodelovali v postopku javnega naročanja, ožji, kar bi lahko tudi pomenilo neupravičeno omejevanje konkurence (kršitev 5. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da so subjekti FIBA, WSF, BWF in IHF povezani s področjem športa, subjekt MFMA pa ne, zato bo vlagateljeve navedbe obravnavala ločeno po subjektih, povezanimi s področjem športa, od subjekta, ki ni povezan s področjem športa.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavje »Tehnične specifikacije«, v zvezi s predmetom javnega naročila razvidno, da so predvidene »dobava, vgradnja in montaža opreme za večnamensko športno dvorano ob OŠ Gornja Radgona« (prvi odstavek pod naslovom »Kratek opis javna naročila«, str. 24), pri čemer so določeni podrobnejši podatki razvidni iz drugega odstavka pod naslovom »Kratek opis javna naročila« (str. 24 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Naročnik je v šestem odstavku pod naslovom »Ostale zahteve naročnika« (str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) določil, da mora oprema »izpolnjevati vse standarde in normative za uporabo za šolski šport ter tekmovalni šport na ravni prve slovenske lige za rokomet, košarko, odbojko, futsal. Ponujena oprema mora imeti tudi vse potrebne in zahtevane certifikate in akreditacije, kot to predpisuje relevantna področna zakonodaja in predpisi.« Ker so subjekti FIBA, WSF, BWF in IHF mednarodni, iz šestega odstavka pod naslovom »Ostale zahteve naročnika« (str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) pa je razvidna uporaba športnega poda za bodisi šolski šport bodisi šport na najvišji nacionalni ravni, bi zahteve, na podlagi katerih bi bilo treba predložiti tudi dokazila o skladnosti (naročnik je uporabil pojem »ustreznost«) športnega poda na ravni subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF, ne pa le na ravni nacionalne zakonodaje ali tehničnih specifikacij, kot so določene, presegalo to, kar za predmet javnega naročila izhaja iz citiranega opisa, zato bi bila taka zahteva nesorazmerna (kršitev 8. člena ZJN-3). Vendar je naročnik v odgovorih, ki so bili objavljeni na portalu javnih naročil:
 12. 6. 2020 ob 10.30:
»Naročnik vezano na zastavljeno vprašanje pojasnjuje, da stališču zastavljavca vprašanja ni mogoče slediti, razen v delu, kjer navaja, da je naročnik avtonomen pri opredelitvi zahtev in določb razpisne dokumentacije, seveda ob upoštevanju veljavne javno - naročniške zakonodaje in uveljavljene prakse Državne revizijske komisije. V zvezi z zahtevami naročnika ta dodatno pojasnjuje, da je vse zahteve oblikoval glede na predvidene potrebe naročnika ter v celoti sorazmerno s predmetom naročila in ostalimi temeljnimi načeli javnega naročanja.
Kar konkretno zadeva certifikat FIBA naročnik pojasnjuje, da je pred določitvijo tega, ob doslednem upoštevanju temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov in načela zagotavljanja konkurence med ponudniki, preveril relevantni trg in ugotovil, da ima zahtevane certifikate na slovenskem in evropskem trgu več ponudnikov. Trditev, da naročnik s takšno zahtevo krši kakršnokoli temeljno načelo tako ni pravilno.
Ker je certifikat FIBA uveljavljen certifikat, ki predpisuje določene parametre in predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, v kolikor bi želel izvajati tekme na posameznem nivoju in ker certifikat FIBA nedvomno predstavlja tudi karakteristike in okvire določene kvalitete blaga, naročnik glede na sedanje potrebe in potencialne potrebe v prihodnosti, zahteva, da ima ponujeno blago v relevantnih delih zahtevan certifikat. V nasprotnem primeru bi naročnik lahko pridobil opremo, ki ne bi bila skladna z njegovimi dejanskimi potrebami.
Ker glede na relevanten trg in glede na potrebe naročnika ter tudi na uveljavljeno prakso Državne revizijske komisije zahteva ni sporna, naročnik predloga zastavljavca vprašanja ne upošteva in zahtev razpisne dokumentacije ne spreminja«,
 12. 6. 2020 ob 10.31:
»Ob upoštevanju že podanih pojasnil in odgovorov na portalu javnih naročil naročnik pojasnjuje, da je vse zahteve razpisne dokumentacije oblikoval ob upoštevanju vseh temeljnih načel javnega naročanja v povezavi z lastnimi dejanskimi potrebami. Tudi v zvezi z izpostavljenimi zahtevami naročnik pojasnjuje, da po preverbi trga tako v slovenskem prostoru kot tudi v prostoru evropske unije (ki ne nazadnje predstavlja relevanten trg) obstaja večje število dobaviteljev in zastopnikov opreme v vsemi zahtevanimi certifikati. Zgolj dejstvo, da posamezni ponudnik s takšnimi certifikati ne razpolaga, nikakor ne more pomeniti, da so zahteve naročnika "nesmiselne" oziroma kakorkoli drugače sporne z vidika veljavne javno-naročniške zakonodaje. Kot že pojasnjeno, je naročnik zahteve oblikoval glede na lastne potrebe, kar je skladno z določili ZJN-3 in stališčem uveljavljene prakse Državne revizijske komisije seveda v celoti pravilno in ustrezno. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, naročnik s tehničnimi specifikacijami, ki jih mora navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi z izvedbo javnega naročila doseči. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila. Tehnične specifikacije naročnik določi na način, da vsem gospodarskim subjektom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Določi jih lahko bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti, bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, bodisi s kombinacijo navedenih načinov, če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, pa v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo.
Dodatno naročnik ob stališčih Dkom pojasnjuje, da je naročnik tisti, ki v postopku javnega naročanja opredeli bistvene (minimalne) lastnosti javnega naročila in v tem okviru predvsem vrsto, količino in kakovost predmeta, ki ga potrebuje. Pravila javnega naročanja torej praviloma ne posegajo v določanje in oblikovanje potreb naročnika. Potrebe javnih naročnikov so vezane na izvajanje njihovih funkcij, katere so jim bile poverjene s predpisi, ki urejajo njihovo ustanovitev, organizacijo in obseg izvrševanja poverjenih jim dejavnosti oziroma njihovo poslovanje. Oblikovanje naročnikovih potreb je zato po naravi stvari v prvi vrsti vezano na odgovornost za pravilno in zakonito izvajanje dejavnosti naročnika (njegovo poslovanje) ter je kot tako stvar naročnikovih strateških poslovnih odločitev, v katere pravila o javnem naročanju ne morejo neposredno poseči.
Ker je naročnik zahteve v razpisni dokumentaciji oblikoval v celoti skladno s povzetki uveljavljene prakse Dkom in posledično ob upoštevanju veljavne javno - naročniške zakonodaje, naročnik predloga zastavljavca vprašanja ne upošteva in posledično ne spreminja lastnih zahtev, določenih v razpisni dokumentaciji«,
in
 17. 6. 2020 ob 16.16:
»Ob upoštevanju že pojasnjenega in utemeljenega naročnik ponovno izpostavlja, da zahtevani certifikati predstavljajo najbolj uveljavljene certifikate na področju športne opreme, zato naročniku predstavljajo varovalko, da bo pridobil kvalitetno opremo za sedanjo in bodočo namembnost dvorane. Naročnik je preveril trg in pretekle razpise za primerljive objekte na slovenskem trgu in ugotovil, da lahko upravičeno pričakuje ponudbe večih ponudnikov, ki bodo ustrezale tem razpisnim pogojem. Naročnik zato brezpogojno vztraja pri predložitvi omenjenih certifikatov, saj bo zgolj na takšen način pridobil opremo, ki jo želi in potrebuje. Ne nazadnje naročnik namreč predvideva možnost izvedbe tudi mednarodnih tekem, predvsem prijateljskih, zaradi česar mora zagotoviti, da bo dvorana primerna tudi za izvedbo teh. V kolikor svoje zahteve spremeni oziroma jih prilagodi glede na želje zastavljavca vprašanja, tem standardom ne bo zadostil kar pomeni, da bo dejansko razpolagal z opremo, ki ne bo služila namenu in cilju, ki ga naročnik zasleduje.
Ob upoštevanju vsega navedenega torej naročnik zahtev razpisne dokumentacije ne spreminja«,
in so postali del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (tretja poved iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3), pa tudi sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 in vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, navajal, da ni kršil ne načela iz 8. člena ZJN-3 ne drugih načel in pravil iz ZJN-3. Čeprav Državna revizijska komisija ne more odločati o potrebah naročnika, saj je za to pristojen sam, opozarja, da ji to ne preprečuje ugotavljanja kršitve 8. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zahteva za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod predstavlja razlikovanje subjektov, ki tako dokazilo lahko predložijo, od subjektov, ki ga ne morejo predložiti. Taka zahteva zato oži krog gospodarskih subjektov, ki lahko sodelujejo v postopku javnega naročanja. Državna revizijska komisija ne odreka naročniku pravice, da določi zahteve tako, da bo lahko izpolnil svoje potrebe, vendar v obravnavanem primeru ni uspela ugotoviti razlogov, na podlagi katerih bi naročnik upravičil zahteve za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod. Državna revizijska komisija namreč ugotavlja, da je naročnik sicer že v odgovorih, objavljenih 12. 6. 2020 ob 10.30, 12. 6. 2020 ob 10.31 in 17. 6. 2020 ob 16.16 na portalu javnih naročil, nato pa v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 in vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, navedel posamezna stališča, vendar pojasnjuje:
 Dejstvo, da naj bi se zahteva za predložitev takih dokazil pojavljala v postopkih javnega naročanja na slovenski in evropski ali mednarodni ravni, ne more utemeljiti tega, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-3. Naročnik sicer razen sklicevanja na javno naročilo naročnika Občina Mengeš ni navedel nobenega drugega konkretnega javnega naročila, ko naj bi bila določena taka zahteva za športni pod (ali tribune), polega tega niti ni navedel, da je bila zahteva za predložitev takega dokazila za športni pod ali tribune pred pristojnim organom v Sloveniji ali tujini spoznana za skladno z veljavnimi predpisi. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da je vlagatelj vložil zahtevek za revizijo in navajal, da taka zahteva ni skladna z veljavnim predpisom (tu ZJN-3).
 Dejstvo, da je tudi naročnik, ki je zagotovil objavo obvestila o javnem naročilu na portalu javnih naročil, pod št. objave JN008003/2019-B01 (objava z dne 15. 11. 2019), tj. Občina Mengeš, zahteval predložitev takih dokazil, ne more utemeljiti tega, da je naročnik ravnal skladno z ZJN-3. Nebistveno za rešitev zadeve je zato ugotavljanje, ali sta si navedbi iz sklepa št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, da »naročnik je namreč preveril (tako na primer v občini Mengeš) kakšna je oprema, kjer niso zahtevani sporni certifikati« (str. 6–7) in »… izpolnjevanje takšne zahteve več kot očitno ni problematično, saj so bile takšne zahteve podane tudi pri istovrstnih razpisih (tako na primer JN008003/2019-B01, kjer so bile podane istovrstne zahteve in so ponudbo oddali trije ponudniki)« (str. 7), nasprotujoči oziroma kontradiktorni. Iz vpogleda v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila naročnika Občina Mengeš, in sicer v dokument »Popis del« v formatu .xlsx, kot je dostopen prek povezave iz točke I.3 objave na spletno stran Občine Mengeš, je Državna revizijska komisija sicer ugotovila, da je naročnik Občina Mengeš določil predložitev teh dokazil za športni pod in tudi tribune.
 Z vidika zagotavljanja skladnosti naročnikovega ravnanja z ZJN-3, zlasti 5. členom, ni bistveno, ali na slovenskem ali evropskem trgu, pa niti še širšem trgu, več gospodarskih subjektov razpolaga z dokazili subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod (ali tribune), temveč je bistveno, ali je naročnik določil sporne zahteve tako, da upravičeno (torej na zakoniti podlagi) izključujejo vlagatelja oziroma predmet, ki bi ga želel ponuditi. Nebistveno za rešitev zadeve je zato, da so trije ponudniki, kar potrjuje vpogled v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-19/2019 z dne 17. 1. 2020, predložili ponudbo za javno naročilo naročnika Občina Mengeš. Državna revizijska komisija pripominja, da je bil v postopku oddaje javnega naročila naročnika Občina Mengeš sicer vložen zahtevek za revizijo (zadeva št. 018-033/2020), vendar zoper odločitev o oddaji javnega naročila, ne pa pred potekom roka za prejem ponudb, zato zaradi pravil iz prvega in tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN obravnava zahtevka za revizijo zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, če bi ta sicer bil vložen zoper dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ne bi bila mogoča. Dejstvo, da je Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-033/2020 zavrnila zahtevek za revizijo, zato ne more pomeniti, da bi se opredelila, da je naročnik Občina Mengeš zakonito določil zahteve za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod in/ali tribune.
 Naročnik je navedel, da mu zagotovitev športnega poda, za katerega mora ponudnik predložiti dokazila subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF, omogoča izvedbo tekmovanj na najvišji ravni in ne gre le za možnost izvedbe mednarodnih tekem. Državna revizijska komisija je morala te naročnikove navedbe šteti zgolj za pavšalne, saj iz nobenega vira informacij (portal javnih naročil, sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 in vloga št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020) ni razvidna nobena konkretizacija, naročnik pa se tudi ni skliceval na nobeno dokazilo, ki bi lahko pripomoglo k temu, da bi bilo mogoče te naročnikove navedbe šteti za verjetne ali vsaj prepričljive, ne pa le kot pripravljene v zagovor zoper opozorila oziroma vprašanja na portalu javnih naročil in vlagateljeve očitke v zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija namreč ni mogla spregledati, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavje »Tehnične specifikacije« (prvi odstavek pod naslovom »Kratek opis javna naročila«, str. 24 in šesti odstavek pod naslovom »Ostale zahteve naročnika«, str. 26) napisal podatke, ki so konkretn(ejš)i in prepričljiv(ejš)i. Ni ne razumno ne prepričljivo, da bi naročnik tako pomembno informacijo, ki po vsebini presega tiste, ki jih je navedel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, sporočil šele naknadno, pa še to pavšalno oziroma nekonkretizirano in tako v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 kot vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 dokazno nepodprto.
 Čeprav se je naročnik skliceval na pomen kvalitete športnega poda, se ni ne v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 ne v vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 skliceval na kakšno zahtevano značilnost za športni pod, ki je taka, da je njeno skladnost mogoče dokazati le s katerim izmed dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF. Državna revizijska komisija je vpogledala tudi v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in odgovore na portalu javnih naročil, vendar niti iz njih ni mogla ugotoviti česa, kar bi lahko kazalo, da se je naročnik skliceval na kakšno zahtevano značilnost za športni pod, ki je taka, da je njeno skladnost mogoče dokazati le s katerim izmed dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF.
 Iz nobene naročnikove navedbe iz sklepa št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 ali vloge št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 ni mogoče ugotoviti konkretnega sklicevanja na dokazila subjektov WSF, BWF in IHF ali pa dejstva, ki so ali bi bila lahko relevantna v zvezi z dokazili teh subjektov.
 Naročnik je v sklepu št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020 (str. 6) sicer navedel, da »v zvezi s standardi in certifikati« »pojasnjuje, da ti kot taki po mnenju stroke in naročnikov, jasno opredeljujejo odgovornost proizvajalcev, da v odnosu do naročnika (končnega kupca) zagotovi odgovornost za celotno verigo od začetka do npr: ne pa izključno od projektiranja do same končne montaže izdelka na objektu. Skratka, da proizvajalec izvede ključne aktivnosti pri izdelavi artikla od projektiranja do montaže ter na osnovi celovite odgovornosti lahko zagotovi izvedene skladnosti z EN standardi ter tudi posledično FIBA, WSF, BWF in IHF zahtevami«, vendar čeprav ta naročnikova navedba ni v celoti jasna, je treba upoštevati, da je naročnik po sklenitvi pogodbe v pogodbenem razmerju z izbranim ponudnikom in če proizvajalec ne bo hkrati tudi ponudnik in nato izbrani ponudnik, ne bo v pogodbenem odnosu z naročnikom, da je odgovornost vezana na izvedbeno fazo in da je za izvedbo pogodbe odgovoren tudi tisti ponudnik, ki ne razpolaga z dokazili subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF. Državna revizijska komisija tudi ponavlja, da se naročnik ni skliceval na kakšno zahtevano značilnost za športni pod, ki je taka, da je njeno skladnost mogoče dokazati le s katerim izmed dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF.
 Naročnik je v vlogi št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020 (str. 4) opozoril na nujnost zagotavljanja visokega nivoja kvalitete opreme, čemur Državna revizijska komisija v osnovi ne nasprotuje, vendar opozarja, da naročnik niti ni konkretiziral, v katerih dvoranah je opravil ogled (mogoče je samo sklepati na Občino Mengeš), pa tudi ni jasno, kako bi zgolj na podlagi zahteve za dokazilo subjekta FIBA dosegel, da »naroči opremo, ki bo za naročnikove potrebe služila brez morebitnih okvar daljše časovno obdobje«. Ne glede na to, da ni konkretizirano, kaj so to »okvare« ali »daljše časovno obdobje«, iz izhodišča o ogledu drugih dvoran, »kjer je bila dobavljena oprema, ki ni imela certifikata FIBA«, in nejasnega stališča »čeprav je imela druge standarde je naročnik ob pregledu ugotovil, da oprema ni bila kvalitetna, naročniki opreme pa so pojasnili, da ta dejansko ni primerna za daljšo uporabo in uporabo pri večjih obremenitvah« (vloga št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, str. 4), saj iz njega izhaja, da naročnik težavo v opremi na drugih lokacijah vidi v tem, da ni imela dokazila subjekta FIBA, čeprav ugotavlja, da niso bili upoštevani enaki standardi (naročnik je morda želel navesti kaj drugega, in sicer v zvezi z dokazili in ne standardi), ni jasno, čemu naročnik ne bi mogel konkret(izira)nega pričakovanega visokega ali višjega nivoja kvalitete določiti v tehničnih specifikacijah (druga poved iz prvega odstavka 68. člena ZJN-3) ali kot izvedbeni pogoj (prvi odstavek 93. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ni mogla ugotoviti, da predmet javnega naročila upravičuje zahtevo, da morajo ponudniki za športni pod predložiti dokazilo subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF. Ker bi že predstavljena stališča Državne revizijske komisije enako veljala tudi za zahtevo, da morajo ponudniki za tribune predložiti dokazilo subjekta FIBA, če bi se zahteve v zvezi z dokazilom subjekta FIBA za tribune ugotavljale le v zvezi s tehničnimi specifikacijami, Državna revizijska komisija tudi za slednjo zahtevo ne bi mogla ugotoviti, da jo predmet javnega naročila upravičuje. Tako se izkaže, da ni relevantno ugotavljati, ali bi vlagatelj uspel tudi z drugimi navedbami v zvezi z dokazilom subjekta FIBA za tribune (zahtevek za revizijo, str. 17–19). Za zaključek, da predmet javnega naročila ne upravičuje dokazil subjekta FIBA za športni pod in tribune, tudi ni pomembno vlagateljevo opozorilo (npr. zahtevek za revizijo, str. 6–7), da je naročnik zahteval predložitev dokazila subjekta FIBA le za del opreme (športni pod in tribune) in ne za npr. koše, športni semafor ali žoge. Dejstvo, da je naročnik zahteval ta dokazila le za del opreme, namreč kaže na to, da je za to drugo opremo določil manj stroge zahteve, kar ne more predstavljati kršitve ZJN-3.

Državna revizijska komisija dodaja, da če bi bilo treba dokazilo subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF obravnavati kot znak v smislu 19. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 in torej da pomeni »vsak dokument, spričevalo ali potrdilo, ki potrjuje, da gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolnjujejo določene zahteve«, bi bilo treba za to dokazilo upoštevati, da naročnika zavezuje 69. člen ZJN-3. Pri tem je v prvem odstavku 69. člena ZJN-3 določeno, da kadar namerava naročnik naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila zahteva določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
a) zahteve za pridobitev znaka se nanašajo le ne kriterije, povezane s predmetom javnega naročila, in so ustrezne za določitev značilnosti gradenj, blaga ali storitev, ki so predmet javnega naročila;
b) zahteve za pridobitev znaka temeljijo na objektivno preverljivih in nediskriminatornih kriterijih;
c) znak je oblikovan na podlagi odprtega in transparentnega postopka, v katerem lahko sodelujejo vse zainteresirane strani, vključno z državnimi organi, potrošniki, socialnimi partnerji, proizvajalci, distributerji in nevladnimi organizacijami;
č) znak lahko pridobi vsaka zainteresirana oseba;
d) zahteve za pridobitev znaka določi tretja oseba, na katero gospodarski subjekt, ki zaprosi za dodelitev znaka, ne more odločilno vplivati.

Iz prvega odstavka 69. člena ZJN-3 je razvidno, v katerih elementih lahko naročnik zahteva znak in to ni npr. pogoj za tehnično sposobnost, je pa to lahko tehnična specifikacija. Če športna oprema, ki jo nabavlja naročnik, pomeni blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, lahko naročnik skladno s prvim odstavkom 69. člena ZJN-3 določi znak kot dokaz, da blago ustreza zahtevanim značilnostim, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz petih točk. Pri tem iz prvega dela točke a prvega odstavka 69. člena ZJN-3 izhaja, da se zahteve za pridobitev znaka nanašajo le ne kriterije, povezane s predmetom javnega naročila. Zahteve za pridobitev znaka skladno z 20. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo zahteve, ki jih morajo gradnje, blago, storitve, procesi ali postopki izpolniti za pridobitev določenega znaka. Če naročnik ne zahteva, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo vse zahteve za pridobitev znaka, skladno z drugim odstavkom 69. člena ZJN-3 navede, katere od njih morajo izpolnjevati. Naročnik, ki zahteva določen znak, mora skladno s tretjim odstavkom 69. člena ZJN-3 sprejeti vse znake, ki potrjujejo, da gradnje, blago ali storitve izpolnjujejo enakovredne zahteve za pridobitev znaka. Če iz razlogov, za katere mu ni mogoče pripisati odgovornosti, gospodarski subjekt znaka, ki ga je navedel naročnik, ali enakovrednega znaka očitno ni mogel pridobiti v ustreznem roku, mora naročnik skladno s četrtim odstavkom 69. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila, ki lahko vključujejo tehnično dokumentacijo proizvajalca, pod pogojem, da gospodarski subjekt dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki naj bi jih zagotovil, izpolnjujejo naročnikove zahteve. Če znak izpolnjuje pogoje iz b), c), č) in d) točke prvega odstavka 69. člena ZJN-3, poleg tega pa predpisuje tudi zahteve, ki niso povezane s predmetom javnega naročila, naročnik skladno s petim odstavkom 69. člena ZJN-3 ne sme zahtevati znaka kot takega, lahko pa določi tehnične specifikacije s sklicevanjem na podrobne specifikacije določenega znaka ali po potrebi njihove dele, ki so povezani s predmetom javnega naročila in so ustrezni za določitev značilnosti tega predmeta.

Glede na že ugotovljeno dejansko stanje Državna revizijska komisija ni ugotavljala niti, ali bi bilo treba katerega izmed subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF obravnavati kot organ za ugotavljanje skladnosti v pomenu iz 70. člena ZJN-3. Kljub temu Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je v prvem odstavku 70. člena ZJN-3 določeno, da naročnik lahko zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, merili za oddajo javnega naročila, pogoji o sodelovanju ali posebnimi pogoji za izvedbo javnega naročila predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. Iz prvega odstavka 70. člena ZJN-3 je torej razvidno, da naročnik lahko zahteva od ponudnikov, da predložijo dokazilo o skladnosti tako s tehničnimi specifikacijami kot s pogoji o sodelovanju. Če naročnik zahteva predložitev potrdila, ki ga izdaja določen organ za ugotavljanje skladnosti, skladno s prvo povedjo iz drugega odstavka 70. člena ZJN-3 sprejme tudi potrdilo, ki ga izda drug enakovredni organ za ugotavljanje skladnosti. Organ za ugotavljanje skladnosti je skladno z drugo povedjo iz drugega odstavka 70. člena ZJN-3 organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preskušanjem, potrjevanjem in pregledovanjem, in je pooblaščen v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 30). Naročnik mora skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka 70. člena ZJN-3 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.

Če bi bilo torej treba dokazila subjektov FIBA, WSF, BWF ali IHF obravnavati v smislu 69. ali 70. člena ZJN-3, je razvidno, da naročnik mora sprejeti tudi kakšno drugo dokazilo. Drugačno naročnikovo ravnanje bi zato lahko pomenilo kršitev ustreznih odstavkov 69. ali 70. člena ZJN-3.

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju preizkusila skladnost naročnikovega ravnanja, če zahtev za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod in tribune ne bi bilo mogoče obravnavati v zvezi z dokazovanjem tehničnih specifikacij, temveč pogojev za sodelovanje.

Ker Državna revizijska komisija že pri obravnavi zahtevka za revizijo, če bi bilo zahteve za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod in tribune mogoče obravnavati v zvezi z dokazovanjem tehničnih specifikacij, ni mogla ugotoviti, da predmet javnega naročila upravičuje zahtevo, da morajo ponudniki za športni pod in tribune predložiti dokazilo subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF, bi bilo treba upoštevati, da morajo biti pogoji smiselno povezani s predmetom javnega naročila (8. člen ZJN-3). Če pogoj to ni, dokazilo, ki zahteva dokazovanje izpolnjevanje nesorazmernega pogoja, ravno tako ni skladno z ZJN-3. Čeprav morebiti naročnik ni določil izrecno pogoja za sodelovanje, bi ga bilo mogoče razbrati prek dokazila. Državna revizijska komisija tako ni našla podlage, da bi pritrdila naročniku, da bi moral vlagatelj predložiti dokazilo subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF za športni pod ali pa dokazilo subjekta FIBA za tribune zaradi druge alinee točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3. Ob taki ugotovitvi Državna revizijska komisija tudi ni ugotavljala, ali bi bilo subjekte FIBA, WSF, BWF in IHF mogoče obravnavati kot »uradne pristojne ustanove ali agencije za nadzor kakovosti« v smislu druge alinee točke k osmega odstavka 77. člena ZJN-3, njihova dokazila pa taka, »s katerimi se na podlagi jasnih sklicevanj na tehnične specifikacije ali standarde potrdi skladnost blaga«.

Ker se je naročnik z zahtevo za predložitev dokazil subjektov FIBA, WSF, BWF in IHF, skliceval na dokazovanje zahtevanih značilnosti blaga, 78. člen ZJN-3, ki ureja standarde za zagotavljanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje, za rešitev zadeve ni relevanten, saj ta ureja vprašanja v zvezi z gospodarskimi subjekti.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik zahteve iz:
 točk a), a-1), b), c) in d) 2. točke za A ŠPORTNI POD iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx,
 2. točke za A TRIBUNE iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx,
 točk a), a-1), b), c) in d) 2. točke obveznih prilog postavke A1.1, ki je vključena v popisni list »A|ŠPORTNI POD« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx,
in
 2. točke obveznih prilog postavke A2.1, ki je vključena v popisni list »A|TRIBUNE« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx,
določil v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), kar lahko vpliva tudi na konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3), je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo v tem delu ugodila in jih razveljavila.

Vlagatelj je navedel, da je diskriminatorna tudi zahteva za predložitev potrdila MFMA, niti ni sorazmerno, da jo naročnik zahteva (zahtevek za revizijo, str. 15–16).

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v točki e) 2. točke za A ŠPORTNI POD iz 9. točke pod naslovom »Uvod v projektantski popis del«, ki je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, in točki e) 2. točke obveznih prilog postavke A1.1, ki je vključena v popisni list »A|ŠPORTNI POD« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, določil, da ponudnik za športni pod »predloži potrdilo o ustreznosti športnega sistema«, ki ga izda subjekt MFMA, za katerega je iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razvidno, da je Združenje proizvajalcev javorjevih produktov.

Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je vlagatelj navedel (zahtevek za revizijo, str. 15–16), da je zahteva za predložitev dokazila subjekta MFMA diskriminatorna, niti ni sorazmerno, da ga naročnik zahteva, vendar je s tem vlagatelj navedel le pravni kvalifikaciji in ne že dejanskega stanja, ki bi utemeljevalo ti pravni kvalifikaciji. Vlagatelj je sicer navedel (zahtevek za revizijo, str. 15) še, da je MFMA »neobvezno združenje javorjevih produktov oz. proizvajalcev«, vendar četudi Državna revizijska komisija zanemari dejstvo, da se produkt in proizvajalec ne moreta nanašati na isto stvar, zato ni niti povsem jasno, kaj od obojega očita vlagatelj, trditve, da je to neko neobvezno združenje, vlagatelj ni niti dokazoval. Vlagatelj je še navedel (zahtevek za revizijo, str. 15), da to dokazilo »ne dokazuje kvalitete«, vendar niti te trditve ni z ničimer dokazoval. Res je sicer, da se je vlagatelj skliceval (zahtevek za revizijo, str. 15) na dokaz »razpisna dokumentacija« (torej na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), vendar s tem dokazom lahko dokaže le, da je naročnik določil to zahtevo. Vlagatelj je kot dokaz navedel (zahtevek za revizijo, str. 15) tudi »prosta presoja«, ki pa ni dokaz, temveč pomeni način odločanja. Vlagatelj je torej ostal na ravni posplošene trditve, ki je na str. 15 zahtevka za revizijo zapisana le kot ena poved (»Diskriminatorna je tudi zahteva po MFMA potrdilu, saj gre za neobvezno združenje javorjevih produktov oz. proizvajalcev in ne dokazuje kvalitete.«), na str. 16 zahtevka za revizijo pa je podana le še pravna kvalifikacija o nesorazmernosti zahteve. Ker vlagatelj ni navedel dejstev in dokazov, ki bi omogočili ugotovitev kršitev, je morala Državna revizijska komisija šteti, da zahtevek za revizijo v tem delu ni utemeljen. Državna revizijska komisija ob tem dodaja, da je vlagateljeva trditvena podlaga toliko skopa, da vlagatelj ni niti omenil, da je naročnik celo v opisu postavke A1.1, ki je vključena v popisni list »A|ŠPORTNI POD« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, vključil zahtevo za MFMA (gl. »Visoko kvaliteten parket iz javorovega (MFMA) lesa, standardna športna klasa, š=57,0 mm, v = 19,8 mm, pritrjen na nosilno podkonstrukcijo s 50 mm sponkami«). Celo v primeru, če bi Državna revizijska komisija imela podlago za ugotovitev neskladnosti zaradi zahteve za predložitev dokazila, ne bi bilo mogoče spregledati, da bi dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v tehničnih specifikacijah ohranjala zahtevo za les MFMA.

Vlagatelj je navedel (zahtevek za revizijo, str. 16), da je »neopravičeno diskriminatorna« »tudi zahteva« za športni pod iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1, »saj gre za postopkovni certifikat, ki ne vpliva na samo vsebino dobavljene opreme. Poleg tega pa naročnik ni povedal kaj je enakovredno.«

Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik za športni pod v 3. točki obveznih prilog postavke A1.1 določil dve različni zahtevi, kar potrjuje že to, da se je skliceval na dva različna standarda. Standard ISO 9001 je globalni standard za sistem vodenja kakovosti, ki določa zahteve za vzpostavitev, izvajanje in nenehno izboljševanje procesov, ki izpolnjujejo zahteve kupcev ter veljavne zakonske in regulativne zahteve (https://www.iso-standard.si/iso-9001/), standard ISO 14001 pa je sistem ravnanja z okoljem, pri čemer ta mednarodni standard pomaga podjetjem in organizacijam po vsem svetu vzpostaviti in vzdrževati najboljši sistem upravljanja z okoljem (https://www.iso-standard.si/iso-14001/). Čeprav je vlagatelj v očitku uporabil ednino, pri čemer ni konkretiziral, katero izmed zahtev izpodbija, je Državna revizijska komisija zaradi vlagateljevega citiranja obeh zahtev štela, da izpodbija obe.

Naročnik je v 3. točki obveznih prilog postavke A1.1 sicer določil, da sta dokazili določeni kot obvezni prilogi, s katerima ponudnik »dokazuje ustreznost nudenega sistema športnega poda«, vendar je iz opisa teh dokazil (gl. vsaj namen standardov) razvidno, da se ne nanašata na opremo, temveč na proizvajalca. Vlagatelj je smiselno enako opozoril na to, saj je navedel, da »gre za postopkovni certifikat, ki ne vpliva na samo vsebino dobavljene opreme«. Državna revizijska komisija je zato štela, da je naročnik kljub uvodnemu zapisu obveznih prilog postavke A1.1, kaj ponudnik dokazuje z dokaziloma iz 3. točke, po vsebini zahteval predložitev dokazil, ki se nanašajo na proizvajalca in ne na opremo (blago). Državna revizijska komisija sicer na podlagi navedenega ugotavlja, da se dva dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v postavki A1.1) ne skladata, vendar to ne utemeljuje očitka, da bi bila 3. točka obveznih prilog postavke A1.1 »neupravičeno diskriminatorna«, s čimer vlagatelj po vsebini utemeljuje kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3. Ti zahtevi veljata enako za vse ponudnike in vlagatelju tudi ni treba dokazovati več ali drugače kot drugim gospodarskim subjektom. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da je vlagatelj sicer po vsebini očital kršitev 6. člena ZJN-3, ko je uveljavljal, da je naročnik nezadostno posredoval informacije, ker »ni navedel kaj je enakovredno«, vendar niti ob takem zatrjevanju kršitve 6. člena ZJN-3 ni mogoče ugotoviti, da bi vlagatelj uveljavljal kršitev 6. člena ZJN-3, ker dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi bila usklajena in da bi zaradi tega lahko nastala kakšna relevantna posledica. Državna revizijska komisija pa tudi opozarja, da je naročnik vsebinsko enako zahtevo, kot izhaja iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1, določil tudi v 3. točki točke A ŠPORTNI POD, ki je vključena pod naslov »Uvod v projektantski popis del«, ta pa je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, deloma primerljivo pa tudi v prvo in tretjo podalineo prve alinee iz druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve naročnika« poglavja »Tehnične specifikacije« (str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), iz katerih ne izhaja, da je naročnik določil, da se sporni zahtevi nanašata na opremo.

Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je bil 12. 6. 2020 ob 10.31 na portalu javnih naročil objavljen odgovor na vprašanje, povezano z dokaziloma iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1, vendar iz njega ni razvidno, da bi spraševalec spraševal kaj o enakovrednosti, povezani s čimerkoli o dokazilih iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1 (ali pa vsaj 3. točke točke A ŠPORTNI POD, ki je vključena pod naslov »Uvod v projektantski popis del«, ta pa je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, ali prve in tretje podalinee prve alinee iz druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve naročnika« poglavja »Tehnične specifikacije«, str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Ker Državna revizijska komisija niti po pregledu drugih vprašanj, objavljenih na portalu javnih naročil, ni mogla ugotoviti, da bi kateri izmed gospodarskih subjektov spraševal kaj o enakovrednosti, povezani s čimerkoli o dokazilih iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1 (ali pa vsaj 3. točke točke A ŠPORTNI POD, ki je vključena pod naslov »Uvod v projektantski popis del«, ta pa je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, ali prve in tretje podalinee prve alinee iz druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve naročnika« poglavja »Tehnične specifikacije«, str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), ni mogla šteti, da je izpolnjen pogoj opozorila iz tretjega odstavka 16. člena ZPVPJN, zato o tej kršitvi ni odločila. Vlagatelj je sicer opozoril (zahtevek za revizijo, str. 4) na nezmožnost opozorila na portalu javnih naročil, vendar se ta vlagateljeva navedba nanaša na informacije, ki jih je naročnik zagotovil 17. 6. 2020, ker je bila možnost zastavljanja vprašanj omejena do 15. 6. 2020 do 9. ure (točka VI.3 objav). Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija dodaja, da je bila zahteva iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1 vključena v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila že od njene dostopnosti v nespremenjeni obliki. Enako velja tudi za 3. točko točke A ŠPORTNI POD, ki je vključena pod naslov »Uvod v projektantski popis del«, ta pa je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, saj je bila zahteva vključena že v dokumentu »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1« v formatu .xslx, pa tudi za prvo in tretjo podalineo prve alinee iz druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve naročnika« poglavja »Tehnične specifikacije« (str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj bi torej lahko že od seznanitve z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila pred spremembami opozoril na domnevno kršitev v zvezi z enakovrednostjo, povezano z dokazilih iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1 (ali pa vsaj 3. točke točke A ŠPORTNI POD, ki je vključena pod naslov »Uvod v projektantski popis del«, ta pa je vključen v popisni list »Uvod« dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, ali prve in tretje podalinee prve alinee iz druge povedi iz sedmega odstavka naslova »Ostale zahteve naročnika« poglavja »Tehnične specifikacije«, str. 26 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Kljub navedenemu Državna revizijska komisija zaradi ugotovitve, da se sporni dokazili iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1 nanašata na proizvajalca in ne opremo, opozarja, da vlagatelj tudi ni navedel nič, za kar bi bilo mogoče šteti, da je uveljavljal kršitev 78. člena ZJN-3, ki ureja standarde za dokazovanje kakovosti in standarde za okoljsko ravnanje. Iz 78. člena ZJN-3 sicer izhaja, na kaj se nanaša enakovrednost v zvezi s standardi za dokazovanje kakovosti in standardi za okoljsko ravnanje. Vlagatelj tudi ni uveljavljal, da je naročnik zahteval ta dokazila od napačnih subjektov.

Državna revizijska komisija tako ni mogla šteti, da je zahtevek za revizijo utemeljen v delu, ki se nanaša na dokazili iz 3. točke obveznih prilog postavke A1.1.

Ker je Državna revizijska komisija ugotovila, da je treba razveljaviti nekatere zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, bo moral naročnik, če se bo odločil, da odda javno naročilo za sklop 1 bodisi že v tem bodisi v novem postopku javnega naročanja, svoje ravnanje uskladiti z ZJN-3. Če bo naročnik štel, da je bodisi mogoče nadaljevati postopek javnega naročanja, ker mu ZJN-3 omogoča, da dopolni, popravi ali spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila že v tem postopku javnega naročanja, bodisi da tega ne more storiti že v tem postopku javnega naročanja, bo moral v vsakem primeru določiti nov rok za predložitev ponudb, zato obravnava vlagateljevih navedb o prekratkem roku za predložitev ponudb ni več ključna.

Kljub navedenemu Državna revizijska komisija dodaja, da je naročnik 16. 6. 2020 na svoji spletni strani za to javno naročilo (https://www.gor-radgona.si/novice/2020052612232305/) res objavil enajst dokumentov v zvezi z gradbenimi deli za večnamensko športno dvorano (zahtevek za revizijo, str. 3), vendar so bili vsi navedeni dokumenti na razpolago na naročnikovi spletni strani (https://www.gor-radgona.si/novice/2019111115324291/) že v novembru 2019, ko je naročnik izvajal postopek oddaje javnega naročila gradenj »Izgradnja večnamenske športne dvorane ob OŠ Gornja Radgona« (gl. objavo 12. 11. 2019 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN007865/2019-B01), kar je tudi razvidno iz sklicevanja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila za javno naročilo gradenj (str. 29–30), poglavje »Tehnične specifikacije«, naslov »Tehnična dokumentacija in Popis del s ponudbenim predračunom«, v kateri je bilo navedeno:
»Priloga in sestavni del te razpisne dokumentacije je sledeča tehnična in projektna dokumentacija:
• Dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD), številka projekta 24/2018 za gradnjo Rekonstrukcija in prizidava za objekt Večnamenska športna dvorana Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona, ki ga je izdelalo podjetje za projektiranje ADESCO d.o.o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje v Velenju aprila 2019,
• Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, številka projekta 24/2019, za gradnjo Novogradnja in rekonstrukcija za objekt Večnamenska športna dvorana, ki ga je izdelalo podjetje za projektiranje ADESCO d.o.o., Koroška cesta 37a, 3320 Velenje v Velenju julija 2019,
• Gradbeno dovoljenje številka 351-147/2019-27 z dne 29. 4. 2019, ki ga je izdala Upravna enota Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona.
Prav tako je sestavni del razpisne dokumentacije tudi Popis del s ponudbenim predračunom.
Navedeno dokumentacijo so ponudniki dolžni v celoti upoštevati pri pripravi ponudbe. V primeru, da posamezne postavke niso natančno opredeljene ali opisane v okviru Popisa del s ponudbenim predračunom, njihova vsebina pa izhaja iz razpisne dokumentacije ali njenih prilog, se smatra, da je ponudnik v polnosti seznanjen s predmetom javnega naročila ter da je v okviru ponudbenega predračuna upošteval vse projektne rešitve iz celotne dokumentacije.
Zgoraj navedena projektna dokumentacija in Popisi del s ponudbenim predračunom so objavljeni na spletni strani naročnika, Občina Gornja Radgona, v rubriki Razpisi, https://www.gor-radgona.si/novice/razpisi/.«
Vlagatelj se je torej z dokumenti, ki se nanašajo na javno naročilo gradenj, lahko seznanil že nekaj mesecev pred začetkom izvajanja postopka oddaje javnega naročila blaga in v zvezi z njimi ni dokazal, da bi bil v slabšem položaju kot gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem. Državna revizijska komisija tudi ugotavlja, da je naročnik na podlagi odgovora Ad 5, objavljenega 17. 6. 2020 ob 17.02 na portalu javnih naročil, 17. 6. 2020 objavil na svoji spletni strani tudi »popravek popisa blaga s ponudbenim predračunom«, na kar je pravilno opozoril vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3). Vendar je iz odgovora Ad 5 razvidno, da se nanaša le na postavki A5.1. Plezalna stena in A5.2. Šolska plezalna stena iz vezane plošče. Zakaj bi bil ta »popravek popisa blaga s ponudbenim predračunom« ključen, da bi bilo mogoče ugotoviti prekratek rok za pripravo in nato oddajo ponudbe, iz zahtevka za revizijo ni razvidno, saj je vlagatelj ostal le na splošni ravni, da je ta dokument (sicer poleg drugih, kar bi bilo mogoče sklepati le še na tiste, ki jih je naročnik objavil 16. 6. 2020 na svoji spletni strani) »ključ[en] za pripravo ponudbe«. Niti s strani 19–22 zahtevka za revizijo, na katerih je vlagatelj utemeljeval, kateri deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila niso usklajeni, ni razvidno, da bi se vlagatelj skliceval na postavki A5.1. Plezalna stena in A5.2. Šolska plezalna stena iz vezane plošče.

Glede na to, da je naročnik poslal obvestilo o javnem naročilu v objavo 26. 5. 2020 (gl. točko VI.5 objav), rok za prejem ponudb pa je potekel 29. 6. 2020 ob 9. uri, pri čemer so ponudniki morali predložiti ponudbo v elektronski obliki (točka I.3 objav), je naročnik smel minimalni rok 35 dni za prejem ponudb, ki se ga šteje od datuma, ko je bilo poslano v objavo obvestilo o javnem naročilu (drugi odstavek 40. člena ZJN-3), skrajšati za pet dni (peti odstavek 40. člena ZJN-3). Naročnik je torej določil rok za prejem ponudb, ki je bil dolg vsaj 30 dni. V čem bi bilo javno naročilo tako zahtevno (zahtevek za revizijo, str. 4), da bi moral naročnik glede na prvi odstavek 74. člena ZJN-3 morda določiti daljši rok, iz zahtevka za revizijo ni razvidno. Res je sicer naročnik dopolnil, pojasnil in spremenil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (nazadnje 17. 6. 2020), vendar je obveznost podaljšanja roka podana le v primerih iz tretjega odstavka 74. člena ZJN-3, vlagatelj pa ni navedel dejstev, da je podan kateri izmed pogojev iz tretjega odstavka 74. člena ZJN-3. Ker je bil rok za prejem ponudb 29. 6. 2020 ob 9. uri, je očitno, da se je zadnja objava dodatnih informacij 17. 6. 2020 zgodila več kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, zato pogoj za podaljšanje roka za prejem ponudb iz točke a tretjega odstavka 74. člena ZJN-3 ni bil podan. Vlagatelj tudi ni uspel utemeljiti, da bi bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila z objavami bodisi 16. 6. 2020 bodisi 17. 6. 2020 bistveno spremenjena. Pa tudi, če bi bilo treba drugače šteti, se spremembe niso zgodile pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb, zato ni podan niti pogoj za podaljšanje roka za prejem ponudb iz točke b tretjega odstavka 74. člena ZJN-3. Res pa je, da je vlagatelj navajal (zahtevek za revizijo, str. 19–22 in sklic na str. 4), da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila notranje neskladna in da je to razlog, da ponudbe ni mogoče oddati, saj bi jo naročnik lahko označil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Če bi bilo treba te navedbe razumeti tako, da je vlagatelj uveljavljal, da so lahko nejasnosti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri določitvi roka za prejem ponudb, Državni revizijski komisiji ni treba ugotavljati, ali bi bilo mogoče šteti, da je naročnik z odgovorom, objavljenim 17. 6. 2020 ob 17.02 na portalu javnih naročil, ko je navedel, »da v primeru kakršnihkoli neskladnosti ali neujemanja popisov in grafičnih izrisov veljajo zahteve, kot izhajajo iz popisa«, določil pravilo zgolj »vezano na zastavljeno vprašanje«, ki se je nanašalo na popise in izrise, ne pa tudi načrte (vloga z dne 16. 7. 2020, str. 6), ali pa ga je mogoče tolmačiti tudi vezano na načrte, ker naj bi bili izrisi tudi načrti (sklep št. 351-4/2019-U10 z dne 9. 7. 2020, str. 7 in vloga št. 351-4/2019-212-U10 z dne 28. 7. 2020, str. 5), saj bo naročnik lahko ob določitvi novega roka za prejem ponudb morebiti podal informacijo, ki bo tudi vlagatelju zagotavljala enoznačen odgovor. Ne glede na navedeno pa Državna revizijska komisija dodaja, da niti vlagatelju ni sporno (zahtevek za revizijo, str. 19), da je naročnik pripravil popis del (gl. dokument »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx). Naročnik ne more označiti, da ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, če je ponudnik glede na zahteve dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če te dopuščajo tolmačenje, da je treba upoštevati le popis del, ponudil tisto, kar je naročnik določil v popisu del.

Vlagatelj je tudi navedel (zahtevek za revizijo, str. 16), da naročnik ni odgovoril na vprašanje, »kdo mu je pripravljal razpisno dokumentacijo« (tj. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila). Državna revizijska komisija ugotavlja, da je bil 17. 6. 2020 ob 16.11 na portalu javnih naročil objavljen odgovor, da »se [vprašanje] ne nanaša na vsebino oziroma predmet javnega naročila, zato podaja odgovora ni aplikativna«. Iz citiranega odgovora je razvidno, da naročnik ni molčal, ni pa gospodarskim subjektom podal konkretnih podatkov o zunanjem svetovalcu. Čeprav je vlagatelj navedel, da je odgovor na to vprašanje pomemben, ker naj bi si gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem prilagodil dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in tehnične specifikacije, je iz dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx (gl. prvi list) razvidno, da je kot projektant navedena družba Adesco, d. o. o., Velenje, kot odgovorni projektant in sestavljavec popisa pa je naveden arhitekt (fizična oseba). Ti podatki tako ne bi kazali na to, da je popise oziroma dokument »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx pripravil/sestavil gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem. Čeprav se v načrtih PZI pojavlja podatek o gospodarskem subjektu Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem in bi to morda pomenilo, da je gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem sodeloval s projektantom oziroma arhitektom pri pripravi dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx in/ali drugih delov dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj ni utemeljil, zakaj bi mu bil ta podatek relevanten za pripravo ponudbe. Kolikor bi bilo mogoče vlagateljevo navedbo razumeti v smeri opozarjanja na nezadosten rok za pripravo ponudb, se je Državna revizijska komisija do tistega, kar je nujno za rešitev zadeve, že izrekla. Kolikor pa bi bilo mogoče vlagateljevo navedbo razumeti v smeri opozarjanja na nezmožnost, da bi gospodarski subjekt Elan Inventa, d. o. o., Begunje na Gorenjskem sodeloval v postopku oddaje javnega naročila ali da mu naročnik ne bi smel oddati javnega naročila, če bi sodeloval s predložitvijo ponudbe, se je Državna revizijska komisija že izrekla tudi do tega.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zaradi ugotovljene kršitve 8. člena ZJN-3 pri določitvi nekaterih dokazil, kar je tudi vplivalo na ugotovitev kršitve 5. člena ZJN-3, je na podlagi druge alinee prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila zahteve za predložitev nekaterih dokazil.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Zaradi razveljavitve nekaterih zahtev, kot izhajajo iz dokumenta »Popis blaga s ponudbenim predracunom - sklop 1_pop junij 2020« v formatu .xslx, naročnik ni upravičen nadaljevati postopka oddaje javnega naročila z oddajo javnega naročila za sklop 1, temveč mora sprejeti potrebne ukrepe, da svoja ravnanja uskladi z ZJN-3, če je mogoče že v tem postopku oddaje javnega naročila, sicer bo moral postopek javnega naročanja znova izvesti, če želi še vedno nabaviti opremo. Pri tem naj naročnik upošteva tudi ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa o roku za prejem ponudb in informiranju gospodarskih subjektov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 4.000 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov. Skupni znesek potrebnih stroškov znaša 6.225,28 eurov. Ker vlagatelj ni uspel doseči razveljavitve celotnega postopka in niti vseh izpodbijanih zahtev, je štela, da je vlagatelj uspel tričetrtinsko, zato mu v tem obsegu priznava povrnitev stroškov. Tri četrtine potrebnih stroškov tako znaša 4.668,96 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 4.668,96 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 16. 7. 2020, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Glede na vse navedeno je Državna revizijska komisija kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 4.668,96 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 26. 8. 2020

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije







Vročiti:
 Občina Gornja Radgona, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona,
 Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o., Rozmanova ulica 12, 1001 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.