018-115/2020 Občina Medvode

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Tadeje Pušnar, kot članic senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Vzdrževanje javne razsvetljave na območju občine Medvode«, in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba JRS družba za razsvetljavo, signalizacijo, inženiring in proizvodnjo električne energije d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode (v nadaljevanju: naročnik), dne 1. 9. 2020

odločila:

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta Odločitev o oddaji javnega naročila št. 430-5/2020-18, z dne 17. 6. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v znesku 6.275,40 EUR, in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 20. 4. 2020, pod št. objave JN002470/2020-B01 in dne 21. 4. 2020 v Uradnem listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 078-184527.

Naročnik je na Portalu javnih naročil dne 22. 6. 2020 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, z dne 17. 6. 2020, s katero je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo ponudniku Elekom Košir, proizvodnja in storitve, d.o.o., Frankovo naselje 91, Škofja Loka (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je izbrana ponudba (po opravljeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi) dopustna in ugodnejša od vlagateljeve ponudbe (naročnik je v obravnavanem primeru prejel le dve ponudbi).

Vlagatelj je z vlogo, z dne 3. 7. 2020, pravočasno vložil zahtevek za revizijo Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna. Navaja, da je izbrani ponudnik predložil Prilogo 10, v kateri je navedel vozilo z dvižno košaro znamke Iveco 50.9, to vozilo pa ni navedeno v Seznamu osnovnih sredstev. Navaja še, da izbrani ponudnik tudi ne razpolaga z merilnikom osvetljenosti razreda B. V Prilogi 10 je izbrani ponudnik navedel merilnik znamke Voltcraft - Luxometer, ki se sicer nahaja v izpisu kartice knjiženja osnovnih sredstev (pod C Luksometer MS-1300), vendar ta merilnik ne predstavlja merilnika razreda B. Dobavitelj navedenega merilnika je družba Conrad Electronic d.o.o., ki je dne 1. 7. 2020 podala uradno izjavo, da merilnikov Voltcraft MS -1300 ni mogoče kalibrirati po razredu B - merilnika torej ni mogoče umeriti tako, da bi zagotavljal meritve razreda B. Ponudba izbranega ponudnika je nedopustna tudi iz razloga, ker nima lastne aplikacije, preko katere bo možen pregled izvajanja vzdrževanja javne razsvetljave. Izbrani ponudnik namreč uporablja aplikacijo PISO, katere lastnik je podjetje Realis d.o.o., Trzin. Poleg tega izbrani ponudnik tudi ne izpolnjuje kadrovskih zahtev iz točke 4.2.3 razpisne dokumentacije, saj ne zagotavlja 5 ljudi, temveč jih zagotavlja zgolj 4 (oseba N.K. je navedena 2x, in sicer kot strokovni sodelavec in kot voznik, oseba T.K. pa je navedena kot zakonita zastopnica in ne kot kader). Poleg tega iz ESPD obrazca izhaja, da bo izbrani ponudnik dela opravljal sam, iz Priloge 7 pa je razvidno, da bo imel 3 podizvajalce. Za podizvajalce izbrani ponudnik ESPD obrazcev ni izpolnil v celoti, za njih tudi ni predložil pogodb, poleg tega tudi ni bil izpolnjen razdelek II.a v ESPD obrazcu izbranega ponudnika. Vlagatelj tudi zatrjuje, da izpodbijana odločitev ni bila obrazložena v skladu z zahtevami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) in s predhodnimi stališči Državne revizijske komisije.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 9. 7. 2020, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o vlagateljevih navedbah. Zatrjuje, da je naročnikovo zahtevo, ki se nanaša na vozilo z dvižno košaro izpolnil, saj je v Prilogi 10 navedel, da razpolaga z vozilom Iveco 50.9. Kot izhaja iz priloženega Seznama osnovnih sredstev (inventarna številka 11), razpolaga s tovornim vozilom Zastava, pri čemer gre za (t)isto vozilo, ki je navedeno v Prilogi 10. Vozila Zastava iz Kragujevca so bila certificirana s strani Iveca in so izhajala iz proizvodnje linije (z Iveco masko) kot Iveco vozila. Dejstvo, da razpolaga z navedenim vozilom, je razvidno tudi iz fotografij vozila (oznake Iveco) z reg. št. KR 13-13C, ki je registrirano pod isto reg. št. kot vozilo Zastava, komercialna oznaka 50.9, kar izhaja tudi iz predloženega prometnega dovoljenja za isto vozilo. Izbrani ponudnik še navaja, da razpolaga z merilnikom Voltcraft - Luxometer, kar je razvidno iz Priloge 10, iz Seznama osnovnih sredstev pa je razvidno (glej inventarno št. 37), da ima v svojih osnovnih sredstvih merilnik »C Luksometer MS-1300«. Navaja, da vlagatelj ni predložil nobenega dokaza o tem, da naveden merilnik ne ustreza razredu B, prav tako ni pojasnil, katerim lastnostim iz tega razreda ne ustreza, navedel pa ni niti tega, katere so sploh lastnosti merilnikov razreda B. V zvezi z tem tudi naročnik ni postavil nobenih zahtev, prav tako ni navedel po katerem standardu bo presojal merilnike, saj obstoji več različnih standardov, ki so lahko relevantni. Takšna razpisna dokumentacija, iz katere se lahko po poteku roka za oddajo ponudb le še sklepa, kakšna je bila prava volja naročnika, pa se ne sme interpretirati v njegovo škodo. Vlagatelj je predložil le izjavo G. M., z dne 1. 7. 2020, iz katere izhaja, da izdelka Volcraft MS-1300 ni mogoče kalibrirati po razredu B, pri čemer je prezrl, da kalibracija merilnika sploh ni bila zahtevana. G.M. pa je dne 9. 7. 2020 (v imenu proizvajalca Conrad Electronic d.o.o.) tudi pojasnil, da iz javno dostopnih podatkov za merilnik svetilnosti MS-1300 ni mogoče razbrati po katerem merilnem razredu A, B ali C ga je mogoče umeriti, drugih podatkov pa ni uspel pridobiti. Izbrani ponudnik navaja tehnične podatke ponujenega merilnika (Voltcraft MS-1300) in zatrjuje, da sodi v kakovostni razred B. Navaja, da po standardu DIN 5032 t.i. velikost pogreška pri merilnikih osvetljenosti razreda B lahko znaša 6 %, velikost pogreška ponujenega merilnika pa znaša 5%, kar pomeni, da sodi v razred B. Izbrani ponudnik opozarja na odločitve Državne revizijske komisije (sklep št. 018-128/2018), v skladu s katerimi je iz Navodil za izpolnitev ESPD in vsebine obrazca ESPD razvidno, da je vpis podatkov v zvezi z obliko sodelovanja (v delu II, oddelek A), če je na vprašanje podan odgovor DA, namenjen predstavitvi subjektov, ki so si pri javnem naročilu prirejeni in ne podrejeni. Navedeno pomeni, da je (v delu II, oddelek A) pravilno navedel, da v postopku oddaje predmetnega javnega naročila ne sodeluje z drugimi subjekti. ESPD je tako pravilno izpolnjen, pravilno izpolnjeni pa so tudi ESPD obrazci priglašenih podizvajalcev. Poleg tega vlagatelj tudi ni navedel, v katerih delih naj bi bili ESPD obrazci podizvajalcev nepravilno izpolnjeni in na katerega podizvajalca se ti očitki nanašajo. Izbrani ponudnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na zagotavljanje zadostnega števila ustreznega kadra. Zatrjuje, da razpisna dokumentacija ni določala, da mora ponudnik zagotoviti pet oseb in da z eno osebo ni mogoče opravljati več funkcij, funkcija elektromonterja (IV. stopnje elektro smeri) in funkcija voznika, na kateri je nominiral isto osebo (N.K.) pa si tudi sicer ne nasprotujeta. Izbrani ponudnik še navaja, da se zahteva po lastni aplikaciji nanaša na izvajalca in ne na ponudnika, zato jo v fazi oddaje ponudbe še ni bil dolžan izpolniti. Opozarja še, da tudi sicer razpolaga z lastno aplikacijo, preko katere bo možen celoten pregled izvajanja vzdrževanja javne razsvetljave, z možnostjo javljanja napak preko spletnega obrazca in s polnim dostopom naročnika do izvajalčeve aplikacije. Zato je v pojasnilu, z dne 13. 6. 2020, tudi zapisal, da kot dolgoletni vzdrževalec javne razsvetljave v Škofji Loki, ažurno sodeluje pri vodenju katastra javne razsvetljave z občino Škofja Loka, ki uporablja aplikacijo PISO. Izbrani ponudnik se tudi ne strinja z očitki, ki se nanašajo na obrazložitev in navaja, da je naročnikova obrazložitev skladna tako z ZJN-3, kakor tudi s stališči Državne revizijske komisije.

Naročnik je z dokumentom št. 430-5/2020-26, z dne 16. 7. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil. Uvodoma navaja, da je v ponudbi izbranega ponudnika ugotovil posamezne napake, zato ga je dne 8. 6. 2020 in 10. 6. 2010 pozval k dopolnitvi ponudbe, pri čemer se je poziv nanašal na dokumentacijo, katere obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudbe, je mogoče objektivno preveriti. Izbrani ponudnik je ponudbo pravočasno dopolnil. Glede očitka, ki se nanaša na ponujeno vozilo, naročnik navaja, da je izbrani ponudnik v Prilogi 10 navedel, da ima vozilo Iveco 50.9 z dvižno košaro višine 15 metrov, kar izhaja tudi iz Seznama osnovnih sredstev. Navaja še, da je tekom preverjanja reference, ki jo je izbranemu ponudniku potrdila Občina Škofja Loka, pridobil informacijo, da izbrani ponudnik storitve opravlja kvalitetno in z navedeno opremo, izbrani ponudnik pa je k svoji izjasnitvi priložil tudi fotografijo vozila z dvižno košaro in veljavno prometno dovoljenje. Poleg tega razpisna dokumentacija ni zahtevala, da mora imeti ponudnik v osnovnih sredstvih posebej navedeno tudi dvižno košaro. Naročnik zavrača tudi očitke, ki se nanašajo na merilnik. V tem delu se v celoti strinja z izbranim ponudnikom in priznava, da je bila zahteva v tem delu zapisana presplošno in tako dopušča več razlag. Navaja še, da je izbrani ponudnik navedel dva podizvajalca, za katera je priložil tudi ločena ESPD obrazca. Ker ESPD obrazca nista bila v celoti izpolnjena, je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je v roku posredoval v celoti izpolnjena ESPD obrazca. V zvezi z očitkom, ki se nanaša na število zaposlenih, naročnik navaja, da je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik razpolagati z zadostnim številom usposobljenih delavcev, nikjer pa ni zahteval, da mora imeti ponudnik najmanj pet zaposlenih delavcev oziroma da morajo biti imenovane osebe usposobljene samo za eno vrsto del. Pri nominaciji T.K., ki je navedena kot zakonita zastopnica, pa gre za nebistveno napako izbranega ponudnika. Naročnik se strinja z izbranem ponudnikom tudi v delu, ki se nanaša na aplikacijo. Zatrjuje, da se zahteva nanaša na izvedbeno fazo, zato jo izbrani ponudnik v fazi oddaje ponudbe še ni bil dolžan izpolniti. Naročnik na koncu zavrača tudi očitek, ki se nanaša na obrazložitev in navaja, da je odločitev obrazložil v skladu z določbami 90. člena ZJN-3.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna. Kot zatrjuje vlagatelj, je ponudba izbranega ponudnika nedopustna zato, ker je v Prilogo 10 vpisal vozilo z dvižno košaro znamke Iveco 50.9, to vozilo pa ni navedeno v Seznamu osnovnih sredstev. Poleg tega izbrani ponudnik tudi ne razpolaga z merilnikom osvetljenosti razreda B in ne izpolnjuje kadrovskih zadev (izbrani ponudnik ne zagotavlja pet kadrov temveč le štiri). Iz ponudbe izbranega ponudnika tudi izhaja, da naj bi dela izvedel sam, iz Priloge 7 pa je razvidno, da naj bi imel tri podizvajalce, poleg tega ESPD obrazci za podizvajalce niso izpolnjeni v celoti. Vlagatelj tudi navaja, da izpodbijana odločitev ni obrazložena v skladu z ZJN-3 in stališči Državne revizijske komisije.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala očitek, ki se nanaša na obrazložitev izpodbijane odločitve.

Državna revizijska komisija je že v svojih številnih zapisala, da ni nujno, da bi obrazložitev odločitve morala biti vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, ki so naročnika vodili pri sprejemu odločitve. Hkrati je Državna revizijska komisija opozorila, da je bistveno, da obrazložitev vsebuje jasne razloge za sprejem odločitve o oddaji naročila, da se ponudniki lahko seznanijo z njimi, preverijo njihovo pravilnost in zoper njo uveljavljajo učinkovito pravno varstvo oziroma morajo biti ponudniki v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve, da bi mogli sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva.

Iz obrazložitve izpodbijane odločitve je razvidno, da je naročnik v obravnavanem primeru prejel le dve ponudbi (vlagateljevo ponudbo in ponudbo izbranega ponudnika) ter da je bila izbrana ponudba dopustna in ob upoštevanju edinega merila za ocenitev ponudb (najnižja cena v EUR z DDV - 6. točka razpisne dokumentacije) ugodnejša od vlagateljeve ponudbe. Naročnik je tudi natančno pojasnil, v katerih delih je izbranega ponudnika pozval k dopolnitvam in pojasnilom ponudbe, navedel pa je tudi, da je izbrani ponudnik v danem roku ponudbo ustrezno dopolnil in pojasnil. Da je bila izpodbijana odločitev dovolj izčrpno obrazložena, pa je nenazadnje razvidno tudi iz zahtevka za revizijo, v katerem vlagatelj jasno in natančno navaja, v katerih delih (in zakaj) naj bi bila ponudba izbranega ponudnika nedopustna. V obravnavanem primeru je bilo tako vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato revizijskim navedbam o tem, da odločitev ni bila obrazložena v skladu z določbami ZJN-3, ni bilo mogoče slediti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala očitek, ki se nanaša na s strani izbranega ponudnika ponujene kadre.

Revizijske navedbe v delu, v katerem vlagatelj zatrjuje, da je naročnik napačno ugotovil neizpolnjevanje pogojev za priznanje strokovne oziroma kadrovske usposobljenosti, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Iz citiranih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, pri čemer je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe izpolnjevanje pogojev za izvedbo javnega naročila.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročilu gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko gospodarski subjekt kot dokaz za lastno tehnično in strokovno usposobljenost (med drugim) navede tehnično osebje ali tehnične organe, ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, zlasti tiste, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), oziroma predloži dokazila o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik zahteve glede izpolnjevanja kadrovskih pogojev določil v točki 4.2.3 (Tehnična in kadrovska sposobnost) 4. poglavja razpisne dokumentacije (Ugotavljanje sposobnosti), in sicer:

»Ponudnik mora razpolagati z zadostnim številom delavcev z usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri, ki imajo vsaj tri leta izkušenj pri vzdrževanju cestne razsvetljave in prometne signalizacije ali imajo ustrezno strokovno usposobljenost na drugem področju, kjer se opravljajo druga vzdrževalna dela, primerljiva razpisanim in mora imeti zaposlene najmanj:

- enega elektrotehnika,
- enega elektromonterja IV. stopnje elektro smeri,
- enega strojnika gradbene mehanizacije,
- enega voznika C kategorije,
- enega pooblaščenega inženirja elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (IZS).

Dokazilo:
Za dokazovanje usposobljenosti kadra ponudnik izpolni obrazec podatki o kadrovski zmogljivosti (Priloga 10) in predloži zahtevana dokazila.

Ponudnik za kader, ki ni v rednem delovnem razmerju pri ponudniku ali njegovem partnerju, predloži naslednja dokazila:

- za kader, ki nastopa kot fizična oseba, predloži pogodbo med ponudnikom oz. partnerjem ponudnika, iz katerega mora biti razviden namen, obseg (vsebina) sodelovanja ter predvidena oblika sodelovanja v primeru, da bo javno naročilo oddano ponudniku (npr. sklenitev pogodbe o delu, avtorska pogodba…);
- za kader, ki nastopa kot samostojna fizična oseba (s.p.), mora ponudnik predvideti, da bo ta oseba nastopala kot partner ali podizvajalec ponudnika oz. njegovega partnerja (predložijo se dokazila, kot je v tej razpisni dokumentaciji zahtevano za podizvajalce).«

V zvezi s kadrovskimi zahtevami je bilo postavljeno eno vprašanje, in sicer:

»V razpisni dokumentaciji je pod točko Ugotavljanje sposobnosti, Tehnična in kadrovska sposobnost, zahtevan pooblaščen inženir elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (IZS). Prosimo za informacijo ali velja vpis v OZS?«

Naročnik je podal naslednji odgovor: »Vpis v OZS ni dovolj za izkazovanje sposobnosti.« (Vprašanje in naročnikov odgovor nanj sta bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 14. 5. 2020.)

Iz zgoraj citiranih zahtev je razvidno, da morajo ponudniki razpolagati z zadostnim številom delavcev, pri čemer so morali nominirati vsaj enega elektrotehnika, enega elektromonterja IV. stopnje elektro smeri, enega strojnika gradbene mehanizacije, enega voznika C kategorije in enega pooblaščenega inženirja elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (IZS). Ponujeni delavci so morali imeti vsaj tri leta izkušenj s področja razpisanih storitev (vzdrževanja cestne razsvetljave in prometne signalizacije) ali s področja, kjer se opravljajo druga vzdrževalna dela, ki so primerljiva razpisanim.

Ponujeni kader je moral biti zaposlen pri ponudniku ali pri partnerju. Kader, ki je ponujen v okviru s.p., je moral v ponudbi nastopiti kot partner ali kot podizvajalec, za fizično osebo (izven s.p.) pa je zadoščala predložena pogodba, sklenjena s ponudnikom ali partnerjem, v kateri sta navedena vsebina sodelovanja ter predvidena oblika sodelovanja v primeru, če bo javno naročilo oddano ponudniku (npr. sklenitev pogodbe o delu, avtorska pogodba…). Navedeno med strankama ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Naročnik je v razpisno dokumentacijo priložil Prilogo 10, v katero so morali ponudniki za vsakega izmed ponujenih kadrov vpisati ime in priimek, izobrazbo, podatke o tem, ali so pri ponudniku redno zaposleni (ali ne) in število let delovnih izkušenj na zahtevanem področju. V kolikor nominiran kader ni redno zaposlen pri ponudniku so morali ponudniki v zadnje okence vpisati še podatke o tem, kje so zaposleni ter pravno-formalno obliko sodelovanja s ponudnikom.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v Prilogo 10 vpisal štiri kadre: na mesto elektrotehnika je nominiral osebo D.P., na mesto strojnika gradbene mehanizacije osebo L.J., na mesto pooblaščenega inženirja elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (IZS), je imenovan M.U., na mesto elektromonterja IV. stopnje elektro smeri in na mesto voznika C kategorije pa je bila imenovana ista oseba (N.K.).

Med naročnikom in vlagateljem ni spora o tem, da vsi nominirani kadri izpolnjujejo zahteve, ki se nanašajo na izobrazbo in delovne izkušnje ter da je za njih tudi sicer predložena vsa zahtevana dokumentacija. Med vlagateljem in naročnikom pa je spor o tem, ali je izbrani ponudnik z zgolj štirimi ponujenimi kadri izpolnil naročnikovo zahtevo. Medtem ko naročnik in izbrani ponudnik zatrjujeta, da razpisna dokumentacija ni določala, da mora ponudnik zagotoviti pet oseb in da z eno osebo ni mogoče opravljati več funkcij, pa nasprotno, vlagatelj zatrjuje, da bi moral izbrani ponudnik, ob upoštevanju razpisne dokumentacije, zagotoviti vsaj pet kadrov oziroma da bi moral nominirati vsaj pet delavcev, od katerih bi vsak opravljal le eno funkcijo.

S stališčem naročnika in izbranega ponudnika se ni mogoče strinjati. Razpisna dokumentacija sicer res ni izrecno določala, da z eno osebo ni mogoče opravljati več funkcij oziroma da morajo biti nominirani kadri usposobljeni le za eno vrsto del. A navedeno ni bilo niti potrebno, saj, kot izhaja iz zgoraj citiranih zahtev, je naročnik jasno in izrecno navedel, da mora imeti ponudnik zaposlene najmanj naslednje kadre: enega elektrotehnika, enega elektromonterja IV. stopnje elektro smeri, enega strojnika gradbene mehanizacije, enega voznika C kategorije in enega pooblaščenega inženirja elektro stroke, ki je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri pristojni poklicni zbornici v RS (IZS). Iz naročnikove zahteve je tako nedvoumno razvidno, da so morali ponudniki nominirati vsaj pet kadrov, od katerih bo vsak izmed njih opravljal le eno funkcijo oziroma imenovati vsaj pet delavcev z zahtevanimi kvalifikacijami in izkušnjami, to zahtevo naročnika pa so lahko ponudniki, kot izhaja iz zgoraj predstavljene razpisne dokumentacije, izpolnili tudi s pomočjo partnerjev, podizvajalcev in celo zgolj s posameznimi fizičnimi osebami, za katere je bilo potrebno predložiti le pogodbo. Ker izbrani ponudnik ni ravnal v skladu z navedeno zahtevo naročnika oziroma iz razloga, ker je nominiral le štiri kadre, pri čemer je bila ena oseba imenovana na dve funkciji, njegova ponudba ni dopustna.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija že v več svojih odločitvah, z imenovanjem strokovnjakov ponudnik predstavi poslovno odločitev oziroma voljo, kateri strokovnjaki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročila, kot tudi, s katerimi izmed tistih strokovnjakov, ki jih ponudnik lahko uporabi (v smislu človeških virov), bo izvedel javno naročilo (glej npr. odločitvi št. 018-42/2018 in 018-153/2018). Ker mora biti takšna odločitev sprejeta pred potekom roka za oddajo ponudb, ugotovljene pomanjkljivosti v ponudbi izbranega ponudnika ni več mogoče odpraviti. Izbrani ponudnik zato v obravnavanem primeru ne more naknadno spreminjati svoje odločitve o oblikovanju delovne skupine in nominirati njenega novega petega člana (izbrani ponudnik namreč v vlogi, z dne 9. 7. 2020, s katero se je izjasnil o vlagateljevih navedbah, navaja, da bi na mesto voznika C kategorija imenoval svojo zakonito zastopnico - to je osebo T.K.).

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi navedenega ugotovila, da ponudbe izbranega ponudnika ni mogoče šteti kot dopustne ponudbe (v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ni vsebinsko obravnavala preostalih vlagateljevih očitkov, ki se prav tako nanašajo na njeno domnevno nedopustnost. Morebitna ugotovitev o (ne)dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika tudi iz preostalih razlogov namreč ne bi mogla več vplivati niti na vlagateljev položaj niti na (drugačen) status ponudbe izbranega ponudnika, prav tako pa tudi ne na (drugačno) odločitev Državne revizijske komisije.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Stroški predrevizijskega in revizijskega postopka so taksa in drugi izdatki, vključno s stroški dela, ki nastanejo med predrevizijskim, revizijskim in pritožbenim postopkom ali zaradi teh postopkov (prvi odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija je vlagatelju kot potrebne priznala stroške, ki jih je imel s plačilom zakonsko določene takse, in sicer v višini 6.000,00 EUR (potrdilo o plačilu takse v navedeni višini je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo).

V zvezi s stroški dela, katerih povrnitev zahteva vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ne ZPVPJN ne Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju: ZPP), ki se uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja (prvi odstavek 13. člena ZPVPJN), ne določata, kateri stroški so potrebni za pravno varstvo, zato je treba v vsakem posameznem primeru, ob skrbni presoji vseh okoliščin, odločiti, kateri vlagateljevi stroški so bili potrebni ter koliko znašajo (155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN).

Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdv) v 20. členu določa, da sodišča in drugi organi o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporabljajo odvetniško tarifo. Skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15; v nadaljevanju: Odvetniška tarifa) je vlagatelj, ki je zastopan po odvetniku, upravičen do povračila stroškov odvetniških storitev, in sicer do povračila nagrade (oziroma plačila) za sestavo zahtevka za revizijo, ki zajema tudi povračilo nagrade (oziroma plačila) za zastopanje vlagatelja v postopku pravnega varstva. Vlagatelju, ki ima takega pooblaščenca, gre v primeru uspeha v revizijskem postopku znesek, določen v Odvetniški tarifi, ki zajema oboje, to je tako plačilo za delo odvetnika za sestavo zahtevka za revizijo kot plačilo za zastopanje. Vlagatelj, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam (oziroma ni zastopan po odvetniku), ni upravičen do plačila za zastopanje (vlagatelj že po naravi stvari ne more zastopati samega sebe), niti ni upravičen do plačila (nagrade) za svoje delo (sestavo zahtevka za revizijo), ampak je upravičen zgolj do povračila stroškov, ki jih je imel s sestavo zahtevka za revizijo. Po ustaljeni praksi Državne revizijske komisije je mogoče vlagatelju, ki v postopku pravnega varstva nastopa sam, kot potrebne stroške dela priznati petino zneska, ki bi mu pripadal, če bi bil v postopku pravnega varstva zastopan po odvetniku.

Na podlagi navedenega in ob upoštevanju dejstva, da bi v konkretnem primeru, če bi vlagatelj nastopal z odvetnikom, vrednost odvetniške storitve (ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, druge točke Tarifne številke 40 Odvetniške tarife in vrednosti točke v višini 0,459 EUR) znašala 1377,00 EUR, Državna revizijska komisija vlagatelju kot potrebne priznava stroške dela za pripravo zahtevka za revizijo v višini 275,40 EUR, razliko do priglašenih stroškov v višini 1500,00 EUR pa zavrača kot neutemeljeno. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala materialnih stroškov v priglašeni višini 100,00 EUR, saj jih z ničemer ni izkazal.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 6.275,40 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Ljubljani, dne 1. 9. 2020



Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije










Vročiti:

- Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode,
- JRS družba za razsvetljavo, signalizacijo, inženiring in proizvodnjo električne energije d.d., Litijska cesta 263, Ljubljana,
- Elekom Košir, proizvodnja in storitve, d.o.o., Frankovo naselje 91, Škofja Loka,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.



Vložiti:

- v spis zadeve, tu.

Natisni stran