018-099/2020 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-099/2020-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana kot predsednika senata, Sama Červeka kot člana senata in Tadeje Pušnar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nabava reverznih osmoz«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja TEHNOBIRO, podjetje za inženiring, promet, trgovino in posredništvo, d. o. o., Ulica heroja Nandeta 37, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), 18. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 3. 6. 2020, se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov, nastalih z revizijo, se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 15. 5. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN003015/2020-W01.

Vlagatelj je z vlogo z dne 3. 6. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem navaja, da so posamezne določbe razpisne dokumentacije oblikovane v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3), da so medsebojno izključujoče, da jih objektivno ni mogoče izpolniti in da ne vsebujejo vseh informacij za pripravo ponudbe. Vlagatelj v zahtevku za revizijo naročniku najprej očita, da je določil prekratek rok za predložitev ponudb, saj je razpis zelo zahteven, poleg tega pa naročnik ni podal vseh odgovorov na vprašanja oz. so odgovori tako pavšalni, da vlagatelj v tako kratkem času ponudbe ne more pripraviti. V nadaljevanju vlagatelj navaja naslednje kršitve, ki naj bi jih naročnik storil pri določanju tehničnih zahtev za statično reverzno osmozo:

- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza omogoča pripravo ultračistega permeata. Ta zahteva postavlja nemogoč pogoj, ker priprava ultračistega permeata z enojno reverzno osmozo ni mogoča.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije. Razpisna dokumentacija ni jasna, saj niso navedene vrednosti odstranjevanja, pojem učinkovitosti odstranjevanja pa je zelo širok in si ga ponudniki lahko razlagajo različno.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza v procesu priprave permeata odstranjuje kloramine in klorine. Dejstvo je, da reverzna osmoza ne odstranjuje kloraminov in klorinov, kar pomeni, da gre za nemogoč pogoj.
- Naročnik je zahteval, da ima statična reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov. Navedena zahteva ni jasna, saj ni naveden zahtevan pretok in tlak RO permeate na izhodu iz reverzne osmoze. Šele ob teh predpostavkah bi bilo lahko zadoščeno naročnikovi zahtevi.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza omogoča deionizacijo s čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm. Deionizacija je proces ionske izmenjave in nima povezave z reverzno osmozo, ki deluje na principu membranske separacije. Zahteva ni povezana s predmetnim naročilom, zato ni dopustna. Poleg tega ni jasno, kako razlagati pojem »čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm«.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza samostojno izvaja avtomatizirano vročinsko dezinfekcijo modulov. Naročnik ob tem ni navedel temperature in tudi ne programskega algoritma izvajanja, kar je bistveno za izvedbo naročila.
- Naročnik je zahteval, da priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI). Naročnik navaja splošni standard, ki glede na predmet naročila ni primeren oz. ni povezan s predmetnim naročilom. Naročnik bi moral zahtevati standard ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies.
- Naročnik je zahteval: »Obstoječa priprava RO permeata vključno s predpripravo vode za reverzno osmozo«. Ta zahteva ni v skladu z ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies, vendar to ni predmet javnega naročila, zato naročnik tega ne more zahtevati.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza omogoča bypass v primeru okvare. Ta zahteva ni jasna, saj ni navedeno, kakšen bypass se zahteva in v katerih primerih. Glede na zahtevo naročnika za kvaliteto ultra čiste vode je zahteva popolnoma izven konteksta predmeta nabave oz. z njim ni povezana, zlasti zato, ker ni navedena kvaliteta vode v bypassu niti pretok, tlak itd.
- Naročnik je zahteval, da ima statična reverzna osmoza senzorje za vodo v primeru izliva. Zahteva ni jasna, saj ni specificirano, kakšni so senzorji, kje so postavljeni in za kakšen namen služijo. V praksi poznamo več vrst senzorjev, ki so po kvaliteti različni, zato bi moral naročnik jasno določiti, kakšne senzorje je treba ponuditi in za kakšen namen.
- Naročnik je zahteval: »Zasilno obratovanje v primeru izpada električnega toka.« Vlagatelju ni jasno, kako bi reverzna osmoza zasilno obratovala, če ni elektrike. Naročnik bi moral določiti, kaj točno zahteva, ali mora ponudnik dobaviti rezervni agregat ali mora zagotoviti priklop na naročnikov agregat.
- Naročnik je zahteval, da ima statična reverzna osmoza čim višji izkoristek vode, (> 80 %). Z enojno reverzno osmozo v skladu s tehnologijo membranskih separacij je takšne visoke izkoristke zelo težko ali nemogoče doseči, zato je zahteva neupravičena oz. predraga.
- Naročnik je zahteval: »Software za on-line monitoring za samodejno kontrolo mehčalne naprave za zagotavljanje stalnega nadzora nad kvaliteto parametrov trdote vode.« Ni jasno, ali naročnik zahteva program ali tudi tehnološko opremo, prav tako ni jasno, iz katerega krmilnika se izvaja upravljanje mehčalne naprave, zaradi česar zahteve ni mogoče izpolniti.
- Naročnik je zahteval: »Črpalka, ki s pomočjo frekvenčne kontrole omogoča stalen tlak vode v sistemu ter na ta način omogoča manjšo porabo elektrike«. V razpisu nista navedena delovni tlak in pretok vode, zato je nemogoče določiti črpalko za optimalno delovanje in optimalno porabo električne energije. Vse črpalke imajo določene tehnične lastnosti, ki bi jih moral določiti naročnik.
- Naročnik je določil: »Software modul za stalen on-line dostop do poročil o delovanju reverzne osmoze, tudi za nazaj v preteklost.« Ni jasno, kakšen software je zahtevan in kaj pomeni tudi za nazaj v preteklost.
- Naročnik je zahteval, da je uporaba statične reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja. Te zahteve ni mogoče razumeti, saj naročnik ni povedal, kaj pomeni, da je prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja.

V nadaljevanju zahtevka vlagatelj navaja še kršitve, ki naj bi jih naročnik storil pri določanju tehničnih zahtev za prenosno reverzno osmozo:

- Naročnik je zahteval, da prenosna reverzna osmoza omogoča pripravo permeata s priklopom na vodovodno pipo. Pri tej zahtevi niso navedeni dimenzija priključka, tlak in količina vode, kar je nujno potrebno za pripravo ponudbe.
- Naročnik je zahteval, da prenosna reverzna osmoza omogoča priklop dializnega aparata F5008 ali drugega dializnega aparata podobne kvalitete. Naročnik bi moral specificirati način priklopa, česar pa ni storil.
- Naročnik je zahteval, da prenosna reverzna osmoza omogoča avtomatično integrirano in programirano vročo dezinfekcijo RO in aparata. Naročnik ni jasno povedal, kaj je avtomatično integrirano, niti kakšna je temperatura vroče dezinfekcije, niti ni podal zahtevanega programskega algoritma in ni pojasnil, kakšnega aparata.
- Naročnik je zahteval, da prenosna reverzna osmoza omogoča pripravo ultračistega permeata. Naročnik bi moral podati zahtevo po kvaliteti ultračistega permeata, sicer ponudbe ne bodo primerljive, vlagatelj pa ne ve, kaj naj ponudi.
- Naročnik je zahteval, da prenosna reverzna osmoza učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije. Razpisna dokumentacija ni jasna, saj niso navedene vrednosti odstranjevanja, pojem učinkovitosti odstranjevanja pa je zelo širok in si ga ponudniki lahko razlagajo različno.
- Naročnik je zahteval, da priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI). Naročnik navaja splošni standard, ki ga ni konkretiziral, kot npr. AAMI Water Quality Standard for Hemodialysis ANSI/AAMI 13959:2014, kar je v nasprotju z zahtevami v odgovorih naročnika, ki jih je podal preko portala javnih naročil. Zahteva ni jasna oz. je sama s seboj v nasprotju, poleg tega z enojno reverzno osmozo ni mogoče doseči ultračistega permeata.
- Naročnik je zahteval, da je uporaba prenosne reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja. Te zahteve ni mogoče razumeti, saj naročnik ni povedal, kaj pomeni, da je prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja.

V zvezi s posameznimi navedbami glede tehničnih zahtev vlagatelj predlaga postavitev strokovnjaka, v nadaljevanju zahtevka pa ugovarja tudi zoper določitev referenčnega pogoja. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponudnik izkaže, da je za potrebe dializnega centra izvedel dobavo vsaj ene statične reverzne osmoze istega proizvajalca s kapaciteto ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov. V odgovorih je naročnik pojasnil, da potrebuje posamezno reverzno osmozo s pretokom Q:1750 l/h za do 20 bolnikov na dializi, skupno število predvidenih bolnikov pa je 38, za kar potrebuje pretok 2.470 l/h, zaradi česar naroča dve reverzni osmozi. Kot referenco zahteva pretok posamezne reverzne osmoze za 38 bolnikov, kar pomeni odstopanje za skoraj 100 % in nesorazmernost pogoja, zatrjuje vlagatelj.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj navaja vprašanja in odgovore, objavljene na portalu javnih naročil, s katerimi dokazuje, da je naročnika pred vložitvijo zahtevka za revizijo prosil, naj poda takšne podatke in zahteve, na podlagi katerih bo mogoče pripraviti dopustno ponudbo (opomba 23 na strani 16 zahtevka za revizijo). V tem delu zahtevka za revizijo vlagatelj med citiranimi vprašanji in odgovori dodatno izpostavlja še, da mora tehnične specifikacije pripraviti naročnik in da tega ne more nadomestiti ogled naročnikovih prostorov. Naročnik še vedno ni navedel, kolikšna je razpoložljiva priključna moč, napetost, frekvenca omrežja in kakšen je način zaščite pred nevarno napetostjo dotika. Tudi na ostala vprašanja naročnik po mnenju vlagatelja ni podal zadovoljivih odgovorov. Vlagatelj ugovarja tudi zoper rok za izvedbo naročila, saj naj ne bi bilo jasno, ali gre za delovne ali koledarske dni, poleg tega pa naj bi bil rok 45 dni prekratek. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga razveljavitev celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila in povrnitev stroškov postopka.

Naročnik je s sklepom z dne 24. 6. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik najprej navaja, da vlagatelj ni vpisan v register proizvajalcev medicinskih pripomočkov s sedežem v RS niti v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, niti v register specializiranih prodajaln, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na drobno, kar je bil pogoj za ugotavljanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti v predmetnem postopku. Vlagatelj tako sploh ne bi mogel izvesti predmeta naročila in po mnenju naročnika ne izkazuje interesa za pridobitev naročila oz. mu ne bi mogla nastati škoda, zaradi česar ne izkazuje aktivne legitimacije. Ne glede na to se naročnik v nadaljevanju tudi vsebinsko opredeljuje do posameznih revizijskih navedb. V zvezi z rokom za oddajo ponudb naročnik navaja, da ga je podaljšal in tako znaša 20 dni, vlagatelj pa svojih navedb v tem delu podkrepil z dejstvi in dokazi, temveč je le pavšalno navedel, da je rok prekratek. Potencialni ponudniki so se na ogledu podrobno seznanili z lokacijo in obstoječim stanjem, naročnik je dne 29. 5. 2020 objavil še tloris kleti in sliko elektroinštalacij, s samo vsebino predmeta pa so se ponudniki seznanili že 15. 5. 2020. Vlagatelj ni izkazal, zakaj je 20 dnevni rok prekratek, navaja naročnik, in dodaja, da je na podlagi vlagateljevega opozorila prvotni rok podaljšal, na neustreznost podaljšanega roka pa ga vlagatelj ni opozoril. V zvezi z zakonitostjo referenčnega pogoja naročnik navaja, da vlagatelj napačno povzema zahtevo glede hkratnega dializiranja vsaj 38 bolnikov, saj referenčni pogoj zahteva hkratno dializiranje vsaj 30 bolnikov. Naročnik je v specifikacijah zahteval, da ima reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov, z referenco pa je zahteval, da je ponudnik izvedel statično reverzno osmozo s kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 30 bolnikov. Naročnikova zahteva sta dve statični reverzni osmozi s kapaciteto vsaj 1750 l, to zahtevo pa je oblikoval glede na število dializnih mest ter glede na količino permeata. Naročnik ni zahteval potrdila reference že v ponudbi, temveč je zahteval le izjavo o izpolnjevanju pogojev. Naročniku so navedbe o spornosti reference nerazumljive, saj vlagatelj v zahtevku navaja, da ima 25 letne izkušnje z več kot 24 izvedenimi projekti in da ima tudi referenco za 50 priključnih mest. Naročnik zanika navedbe, da se je že vnaprej dogovoril z določenim ponudnikom, v zvezi z rokom dobave pa navaja, da je jasno, da gre za koledarske dneve, sicer bi bili delovni dnevi posebej navedeni. Tudi sicer pa vprašanja glede tega na portalu javnih naročil ni bilo zastavljenega. Naročnik je prvotni rok dobave podaljšal iz 30 na 45 dni in ga ne more več podaljšati, ker je proizvajalec sedanje reverzne osmoze izjavil, da po določenem roku ne more več jamčiti dobave nadomestnih delov, naročnik pa si ne more privoščiti, da bi pacienti ostali brez zdravljenja. Vlagatelj očitkov o prekratkem roku dobave ni podkrepil z dejstvi in dokazi, zgolj pavšalno se sklicuje na dobro prakso in trenutne razmere, pri čemer pa predmetna oprema ne spada med zaščitno opremo in njena dobava poteka nemoteno. V zvezi s tehničnimi zahtevami naročnik pojasnjuje, da jih je oblikoval na podlagi raziskave trga, mednarodnih strokovnih zahtev in referenc za kvalitetno reverzno somozo. Zahteve so jasne in transparentne in strokovno utemeljene, zaradi česar naročnik od njih ne odstopa. Vlagatelj je v času postopka vložil 28 vprašanj, na katera je dobil ustrezne odgovore, iz vsebine zahtevka pa je razvidno, da ne more ponuditi zahtevane reverzne osmoze. Naročnik se v nadaljevanju sklepa, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, opredeljuje do posameznih navedb glede tehničnih zahtev za statično reverzno osmozo:

- Priprava ultračistega permeata je možna z izvedbo vroče dezinfekcije modulov ter z dodatnim ultrafiltrom za moduli. Vlagateljev očitek je pavšalen, strokovnjak pa ne more presojati poslovnih odločitev proizvajalcev, ki se odločajo le za dvojno reverzno osmozo. Naročnik je vlagatelju podal vse podatke, saj standardi AAMI točno določajo parametre za ultračisti permeat.
- Učinkovito odstranjevanje organskih in anorganskih substanc, kovin, mikrobov, virusov, endotoksinov in bakterij je osnovni pogoj za vsako reverzno osmozo. Naročnik je pojasnil, da mora biti kvaliteta permeata vhodne vode skladna z AAMI standardi, ki veljajo za kvaliteto ultračiste dializne vode.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza v procesu priprave permeata odstranjuje kloramine in klorine. Bolnikov ni mogoče zdraviti s permeatom, ki bi vseboval kloramine in klorine. Naročnik ni zahteval, da mora kloramine in klorine odstraniti reverzna osmoza, temveč da se morajo odstraniti v celotnem procesu priprave permeata, kar se običajno doseže v procesu predfiltracije z ustreznimi ogljikovimi filtri.
- Naročnik je zahteval, da ima statična reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov. Ob tem je pojasnil, da je na posameznem odvzemnem dializnem mestu tlak od 1,5 do 6,0 bar, minimalna količina proizvedenega permeata pa mora biti 50 l/h. Za zagotovitev te zahteve mora vsak ponudnik vedeti, kakšen tlak in pretok sta za doseganje teh parametrov potrebna ob izhodu iz reverzne osmoze.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza omogoča deionizacijo s čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm. Prevodnost permeata je eden od osnovnih pogojev za ultračisti permeat md postopki zdravljenja s hemodializo in hemodiafiltracijo. Vsak strokovnjak bi moral vedeti, da je za pripravo dializata ustrezne sestave in kvalitete najprej potreben ultračisti permeat z nizko prevodnostjo, in to pod 10 micro Siemensov, kar je jasna naročnikova zahteva
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza samostojno izvaja avtomatizirano vročinsko dezinfekcijo modulov. Naročnik zahteva celotno toplotno dezinfekcijo cevja, vključno z vročo dezinfekcijo modulov reverzne osmoze. V odgovoru je naročnik navedel, da mora temperatura med toplotno dezinfekcijo ustrezati A0=600 standardu ISO15883-1/2006, ki točno določa temperaturo, pri kateri je učinkovitost reverzne osmoze odvisna od temperaturne lestvice. Glede programskega algoritma izvajanja vročinske dezinfekcije bi vlagatelj moral vedeti, da ta poteka v nočnem času, ko se bolniki ne zdravijo. Reverzna osmoza mora omogočati tudi kemično dezinfekcijo, ki ni nova zahteva, kot to navaja vlagatelj, saj mora vsak ponudnik vključiti reverzno osmozo, ki mora omogočiti kemično dezinfekcijo v skladu z navodili proizvajalca opreme. Kemična dezinfekcija je edini način, ki v primeru nastanka biofilma na cevju zagotavlja učinkovito odstranjevanje, zato je obvezna pri vseh reverznih osmozah. Obseg kemične dezinfekcije mora biti enak kot pri vročinski dezinfekciji in mora zajemati module reverzne osmoze, reverzno osmozo ter celotno cevje.
- Naročnik je zahteval, da priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI). V zvezi s to zahtevo nihče na portalu javnih naročil ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Standard AAMI je uradno objavljen in predstavljen kot standard, ki je minimalno potreben, da lahko strokovni vodja dialize zagotovi varno zdravljenje. Naročniku se zdi nezaslišano, da mu vlagatelj določa, kakšne standarde bi moral upoštevati, ob tem da je zahtevan standard splošno znan vsem strokovnjakom na tem področju in da točno določa parametre za ultračisti permeat.
- V zvezi z zahtevo »Obstoječa priprava RO permeata vključno s predpripravo vode za reverzno osmozo« naročnik navaja, da te zahteve ni nikjer določil, zato te navedbe ne morejo biti predmet vsebinske obravnave.
- Naročnik je zahteval, da statična reverzna osmoza omogoča bypass v primeru okvare. Že v odgovoru na portalu javnih naročil je naročnik pojasnil, da je bypass funkcija potrebna, da se v primeru okvare opreme za pripravo dializne vode lahko zaključi proces hemodialize, in da naročnik zahteva delovanje reverzne osmoze tudi v primeru okvare elektronike.
- V zvezi z zahtevo, da ima statična reverzna osmoza senzorje za vodo v primeru izliva, naročnik navaja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Naročnik je pri določitvi zahteve menil, da bo strokovnjakom jasno, zakaj želi senzorje za primer izliva vode in kakšni naj bodo. Tudi v času, ko se bolniki ne zdravijo, je potrebno izpiranje reverzne osmoze in cevja. Če pride do kakršnegakoli izlitja vode iz sistema, mora ventil fizično zapreti dotok vode v sistem, kar mu omogočajo senzorji detekcije vode.
- V zvezi z zahtevo »Zasilno obratovanje v primeru izpada električnega toka.« naročnik navaja, da je že v odgovoru pojasnil, da mora reverzna osmoza omogočati priključitev na agregat v primeru izpada električnega toka. Naročnik je tako zahteval, da mora imeti ponujena naprava funkcijo avtomatske priključitve na agregat v primeru izpada električne energije. Ob nabavah medicinske opreme se ne nabavljajo agregati, če pa bi ga moral ponudnik dobaviti, bi bilo to navedeno.
- Naročnik vztraja pri zahtevi, da ima statična reverzna osmoza čim višji izkoristek vode, (> 80 %), ker na tržišču obstajajo tudi moduli, ki dosegajo izkoristke do 85 %. Pri izkoristkih je pomembno tudi varčevanje z vodo. Očitki vlagatelja so pavšalni in neargumentirani, saj je navedel le, da je zahteva neupravičena oz. predraga.
- V zvezi z zahtevo »Software za on-line monitoring za samodejno kontrolo mehčalne naprave za zagotavljanje stalnega nadzora nad kvaliteto parametrov trdote vode.« naročnik navaja, da je odgovoril na ponudnikovo vprašanje, ali gre za program ali tehnološko opremo. Vrsta krmilnika je tehnična podrobnost, ki jo mora zagotoviti ponudnik, ustrezna programska oprema pa na tržišču obstaja.
- V zvezi z zahtevo »Črpalka, ki s pomočjo frekvenčne kontrole omogoča stalen tlak vode v sistemu ter na ta način omogoča manjšo porabo elektrike« naročnik navaja, da ga na portalu javnih naročil nihče ni opozoril na njeno spornost. Tehnične značilnosti črpalke so stvar ponudnika, delovanje črpalk je odvisno od števila priključenih bolnikov. Karakteristike delovanja črpalk so interna zadeva v sami reverzni osmozi, naročnik pa želi nabaviti reverzno osmozo, v kateri se delovanje črpalk stalno prilagaja številu zdravljenih bolnikov.
- V zvezi z zahtevo »Software modul za stalen on-line dostop do poročil o delovanju reverzne osmoze, tudi za nazaj v preteklost.« naročnik ugotavlja, da se vprašanje na portalu javnih naročil ni nanašalo na vrsto softwarea in nejasnost pojma »nazaj v preteklost«. Naročnik se je z izrazom »nazaj v preteklost« morda nerodno izrazil. S programsko opremo želi poenostaviti nadzor nad delovanjem reverzne osmoze in na enostaven način priti do podatkov o morebitnih napakah delovanja, osnovnih elementov prevodnosti, temperature, delovnega tlaka itd.
- V zvezi z zahtevo, da je uporaba statične reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja, naročnik ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Naročnik ni pričakoval, da bo ta zahteva komu sporna ali da je kdo ne bo razumel, pričakuje pa, da je upravljanje reverzne osmoze nezahtevno in enostavno in da ne bo zahtevalo stalnih fizičnih kontrol medicinskega osebja na samem mestu reverzne osmoze.

Naročnik se v nadaljevanju sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo opredeljuje še do očitkov v zvezi s tehničnimi zahtevami za prenosno reverzno osmozo:

- V zvezi z zahtevo, da prenosna reverzna osmoza omogoča pripravo permeata s priklopom na vodovodno pipo, naročnik navaja, da je na portalu javnih naročil v odgovoru na vprašanje 17 navedel podatek o dimenziji priključka, vodovodno pipo pa si je vlagatelj lahko ogledal tudi na ogledu. Podatek o tlaku in pretoku je naročnik podal v odgovoru na vprašanje 18.
- V zvezi z zahtevo, da prenosna reverzna osmoza omogoča priklop dializnega aparata F5008 ali drugega dializnega aparata podobne kvalitete, naročnik ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne.
- V zvezi z zahtevo, da prenosna reverzna osmoza omogoča avtomatično integrirano in programirano vročo dezinfekcijo RO in aparata, naročnik ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Naročnik pričakuje, da strokovno usposobljeni ponudniki vedo, da »avtomatično integrirano« pomeni, da se lahko istočasno izvaja vroča dezinfekcija prenosne reverzne osmoze in dializnega aparata. Temperatura mora ustrezati A0=600 standardu ISO15883-1/2006. Vrsto aparata je naročnik opredelil v predhodni točki zahtev (aparat F5008 ali drug dializni aparat podobne kvalitete).
- V zvezi z zahtevo, da prenosna reverzna osmoza omogoča pripravo ultračistega permeata, naročnik navaja, da je v odgovoru jasno opredelil kvaliteto permeata s sklicevanjem na AAMI standarde, ki bi jih vlagatelj kot strokovnjak moral poznati.
- V zvezi z zahtevo, da prenosna reverzna osmoza učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije, naročnik ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Učinkovito odstranjevanje organskih in anorganskih substanc, kovin, mikrobov, virusov, endotoksinov in bakterij je osnovni pogoj za vsako reverzno osmozo. Strokovni ponudnik bi moral poznati vrednosti odstranjevanja omenjenih substanc.
- V zvezi z zahtevo, da priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI), naročnik ugotavlja, da ga vlagatelj poučuje o pravilni številki AAMI standarda, po drugi strani pa mu očita, da zahtevanega standarda ni dovolj jasno opredelil. Naročnik tudi ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne.
- V zvezi z zahtevo, da je uporaba prenosne reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja, naročnik ugotavlja, da nihče na portalu javnih naročil glede te zahteve ni zastavil nobenega vprašanja, zato te revizijske navedbe niso dopustne. Naročnik pričakuje, da je upravljanje mobilne reverzne osmoze nezahtevno in enostavno in da ne bo zahtevalo stalnih fizičnih kontrol medicinskega osebja na samem mestu mobilne reverzne osmoze, kar lahko pomeni tudi na katerem oddelku UKC Maribor.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, ki se nanašajo na ogled, naročnik navaja, da ne more ugotoviti, kaj vlagatelj pravzaprav zatrjuje. Predmet naročila je dobava in instalacija reverznih osmoz, ki jih bo treba priključiti na obstoječe naročnikove priključke, kot so voda, elektrika, odpadne vode in obstoječi dializni monitorji. Zato ni razumljiva vlagateljeva navedba, da projektiranje ni predmet tega naročila. Vlagatelj je moral na podlagi naročnikovih zahtev (vhodnih podatkov), kot je zahtevano število bolnikov za posamezno reverzno osmozo, zahtevana raven kvalitete permeata itd., sam izračunati zmogljivost reverzne osmoze, to pa nima zveze z izdelavo projektno tehnoloških rešitev. Naročnik na ogledu ni dajal nobenih ustnih informacij ali podajal novih zahtev, ki ne bi bile vključene v razpisno dokumentacijo. V zvezi z vlagateljevimi navedbami o nezadostnih podatkih glede električnega priključka naročnik navaja, da podan podatek o priključni moči 3 x 16 A povsem zadostuje, saj bo šlo za priklop opreme na elektriko in ostali podatki niso relevantni, poleg tega pa v zvezi z njimi tudi ni bilo zastavljeno nobeno vprašanje na portalu javnih naročil. Naročnik tudi ne ve, od kje vlagatelju podatek, da je posamezna reverzna osmoza predvidena za delovanje največ 20 bolnikov. Naročnikova zahteva sta dve statični reverzni osmozi s kapaciteto vsaj 1750 l, saj je treba poleg vseh bolnikov oskrbovati tudi pripravo kislih koncentratov. Naročnik je zahtevo po kapaciteti permeata na posamezno reverzno osmozo oblikoval glede na število dializnih mest, ki jih oskrbuje posamezna reverzna osmoza, ter glede na količino permeata, ki je potreben za pripravo kislih koncentratov, zaključuje naročnik.

Naročnik je z dopisom z dne 29. 6. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 6. 2020 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Naročnik se je z vlogo z dne 6. 7. 2020 opredelil do navedb iz vlagateljeve vloge z dne 29. 6. 2020. Naročnik vztraja pri argumentih, ki jih je podal v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, in se dodatno opredeljuje do posameznih vlagateljevih navedb.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 7. 2020 opredelil do naročnikovih navedb iz vloge z dne 6. 7. 2020.

Naročnik je z vlogo z dne 27. 7. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval vlogo vlagatelja z dne 23. 7. 2020. V vlogi je navedel, da v celoti vztraja pri svojih dosedanjih navedbah.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma je treba, glede na naročnikove pomisleke o vlagateljevi aktivni legitimaciji za vložitev predmetnega zahtevka za revizijo, pojasniti, da se v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN aktivna legitimacija prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali sistem ugotavljanja sposobnosti in ji je ali bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). Elementa aktivne legitimacije, kot sta določena v prvi alinei prvega odstavka 14. člena ZPVPJN, interes za pridobitev naročila in možnost nastanka škode, morata biti izpolnjena kumulativno.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da predmetno javno naročilo sodi med posle, ki jih kot ponudnik v skladu s svobodno gospodarsko pobudo pridobiva na trgu. Da je vlagatelj gospodarska družba, katere poslovanje obsega izvajanje predmeta tega javnega naročila, priznava tudi naročnik, ko v vlogi z dne 6. 7. 2020 med drugim navaja, da je vlagatelj namestil reverzno osmozo v Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Ker je vlagatelj na portalu javnih naročil prevzel razpisno dokumentacijo in v zvezi z njo naročniku zastavil tudi vprašanja in ker med strankama tudi ni sporno, da se vlagatelj ukvarja z dejavnostjo dobave oz. namestitve blaga, ki je predmet tega naročila, mu je treba v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZPVPJN priznati interes za pridobitev predmetnega javnega naročila.

V zvezi z drugim elementom aktivne legitimacije, možnostjo nastanka škode, je treba pojasniti, da se možnost nastanka škode v vsakem postopku ugotavlja ob upoštevanju danih okoliščin posameznega primera (na primer predmeta naročila, vrste postopka, faze postopka, konkretnih trditev, ki so predmet zahtevka za revizijo in podobno). ZPVPJN za izkaz aktivne legitimacije ne zahteva konkretiziranja škode, ampak zgolj izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka. Da pa bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevanimi kršitvami naročnika in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo (ali bi utegnilo nastati) zaradi (zatrjevanih) kršitev naročnika. Če med zatrjevanimi kršitvami in možnostjo nastanka škode ni mogoče vzpostaviti vzročne zveze, tudi ni mogoče govoriti o aktivni legitimaciji v smislu 14. člena ZPVPJN. V predmetnem postopku pravnega varstva vlagatelj zatrjuje, da so posamezne tehnične zahteve medsebojno izključujoče, da jih objektivno ni mogoče izpolniti in da ne vsebujejo vseh informacij za pripravo ponudbe, zaradi česar vlagatelj ne more sodelovati v postopku oddaje javnega naročila, poleg tega pa naj bi naročnik kršil ZJN-3 tudi z nesorazmerno oblikovanim referenčnim pogojem ter prekratkim rokom za predložitev ponudb. Vlagatelj torej v zahtevku za revizijo zatrjuje, da mu posamezne naročnikove zahteve otežujejo oz. onemogočajo sodelovanje v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Zaradi domnevnih kršitev naročnika, ki jih vlagatelj navaja v zahtevku za revizijo, je treba ugotoviti, da obstaja tudi verjetnost nastanka škode, ki se kaže v zatrjevani nezmožnosti sodelovanja v predmetnem postopku in posledično pridobitvi posla, kar pomeni, da vlagatelj poleg izkazanega interesa za dodelitev naročila izkazuje tudi realno stopnjo verjetnosti nastanka škode, ki jo je mogoče pripisati ravnanju naročnika, ki se v zahtevku za revizijo navaja kot kršitev.

Pomisleke v zvezi z aktivno legitimacijo naročnik utemeljuje z okoliščino, da vlagatelj ni vpisan v register proizvajalcev medicinskih pripomočkov s sedežem v RS niti v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, niti v register specializiranih prodajaln, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na drobno, kar je bil pogoj za ugotavljanje sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti v predmetnem postopku, ki mu vlagatelj v zahtevku za revizijo ne nasprotuje. Po mnenju naročnika vlagatelj zato sploh ne bi mogel izvesti predmeta naročila in mu posledično ne bi mogla nastati škoda. V zvezi s temi navedbami je treba opozoriti, da je naročnik pogoj vpisa v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo pri Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke, določil v točki 2 točke 2.10.2.2 Povabila k predložitvi ponudbe, v točki 1.4.2 Povabila k predložitvi ponudbe (Skupna ponudba) pa je določil, da lahko ponudniki pogoje iz točke 2.10.2 (torej tudi pogoj vpisa v register iz točke 2 točke 2.10.2.2 Povabila k predložitvi ponudbe, razen pogoja iz točke 1 točke 2.10.2.2 Povabila k predložitvi ponudbe) izpolnjujejo skupno. Ker vlagatelju v tej fazi postopka ni treba razkriti, ali namerava ponudbo predložiti sam ali v sodelovanju s partnerji, mu tudi zato v predmetnem postopku pravnega varstva, ob upoštevanju narave pogoja vpisa v register poslovnih subjektov, ki opravljajo promet z medicinskimi pripomočki na debelo, in točke 1.4.2 Povabila k predložitvi ponudbe, ni mogoče odreči aktivne legitimacije za vložitev zahtevka za revizijo.

Kot je mogoče razumeti zahtevek za revizijo in kot to ugotavlja tudi naročnik, vlagatelj v njem zatrjuje kršitve, ki se nanašajo na določitev roka za prejem ponudb, referenčnega pogoja, roka dobave in tehničnih zahtev. Državna revizijska komisija je glede na način podajanja in obrazložitev domnevnih kršitev v zahtevku za revizijo v nadaljevanju tega sklepa najprej obravnavala revizijske navedbe glede roka za predložitev ponudb, referenčnega pogoja in roka za dobavo, zatem pa je obravnavala še revizijske navedbe, ki se nanašajo na posamezne tehnične zahteve.

V zvezi z revizijskimi navedbami, da je naročnik določil prekratek rok za predložitev ponudb, je treba pojasniti, da mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 74. člena ZJN-3 pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. Kadar je ponudbe mogoče sestaviti šele po ogledu lokacije na kraju samem, če je ogled lokacije obvezen, ali po pregledu spremne dokumentacije k dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila na kraju samem, mora naročnik minimalne roke, ki so določeni v 40. do 45. členu ZJN-3, ustrezno podaljšati, tako da se lahko vsi gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb (drugi odstavek 74. člena ZJN-3). Naročnik mora v skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZJN-3 rok za prejem ponudb podaljšati v primeru, če pravočasno zahtevane dodatne informacije niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa najpozneje štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb), ter v primeru, če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (v odprtem postopku in omejenem postopku s skrajšanimi roki iz razloga nujnosti pa pozneje kot štiri dni pred iztekom roka za prejem ponudb). Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb. Če dodatne informacije niso bile pravočasno zahtevane ali je njihov pomen pri pripravi ponudb zanemarljiv, podaljšanje roka ni potrebno (peti odstavek 74. člena ZJN-3).

Iz citiranih določil 74. člena ZJN-3 je razvidno, da mora naročnik določiti ustrezen rok za prejem ponudb, upoštevajoč kompleksnost konkretnega javnega naročila, pri čemer mora upoštevati minimalne roke iz 40. do 45. člena ZJN-3. V členih 40 do 45 ZJN-3 so določeni minimalni roki za odprti postopek, omejeni postopek, konkurenčni dialog, partnerstvo za inovacije, konkurenčni postopek s pogajanji ter postopek s pogajanji z objavo, medtem ko je postopek oddaje naročila male vrednosti, po katerem naročnik oddaja predmetno javno naročilo, urejen v 47. členu ZJN-3. 47. člen ZJN-3, nasprotno od členov 40 do 45, ne določa minimalnega roka za prejem ponudb, kar pomeni, da je določitev roka v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti prepuščena naročniku, ki mora pri tem upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb. V zvezi z rokom za prejem ponudb tretji odstavek 47. člena ZJN-3 določa le, da ne glede na četrti odstavek 61. člena ZJN-3, ki določa rok za posredovanje dodatnih informacij in dokumentacije, in ne glede na tretji odstavek 74. člena ZJN-3, ki določa podaljšanje roka v primeru nepravočasno podanih dodatnih informacij in bistvenih sprememb razpisne dokumentacije, naročniku v postopku oddaje naročila male vrednosti ni treba upoštevati roka za pošiljanje dodatnih informacij v zvezi s specifikacijami in vseh dodatnih dokumentov ter podaljšati roka za prejem ponudb. Navedeno pomeni, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti avtonomno (vendar ob upoštevanju zahtevnosti naročila in priprave ponudb) določi rok za prejem ponudb, pri tem pa ga ne vežejo ne minimalni roki ne pravila o podaljševanju rokov.

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik obvestilo o naročilu male vrednosti objavil 15. 5. 2020 in v njem določil rok za prejem ponudb na 26. 5. 2020 ob 12.00 uri. V fazi do poteka roka za prejem ponudb je naročnik objavil dva popravka. S prvim, ki je bil objavljen 21. 5. 2020, je podaljšal rok za prejem ponudb do 4. 6. 2020 do 12.00 ure in dopolnil razpisno dokumentacijo z referenčno zahtevo ter zahtevo za ES izjavo o skladnosti reverzne osmoze, objavil pa je tudi kemijsko in biološko analizo vode ter datum ogleda lokacije. Z drugim popravkom, ki je bil objavljen 29. 5. 2020, je naročnik objavil še sliko tlorisa kleti in elektroinštalacij. Iz navedenega izhaja, da so ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ponudbe lahko pripravljali od 15. 5. 2020 do 4. 6. 2020 do 12.00 ure. Ob upoštevanju dejstva, da ZJN-3 naročniku v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ne predpisuje minimalnih rokov za prejem ponudb in da naročnik tudi ni dolžan upoštevati rokov za posredovanje dodatnih pojasnil ter pravil o podaljševanju rokov (druga poved tretjega odstavka 47. člena ZJN-3), Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku v tem delu ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da je rok za prejem ponudb prekratek, ker je razpis »po svoji vsebini izjemno zahteven, naročnik pa je šele dne 29. 5. 2020 dopolnil razpisno dokumentacijo, tako da je objavil tloris kleti in slike za električne instalacije«, pri čemer naj bi bila ta dokumentacija po mnenju vlagatelja ključna, odgovori naročnika na portalu javnih naročil pa pavšalni. Čeprav vlagatelj v zahtevku za revizijo po vsebini zatrjuje, da je rok zaradi zahtevnosti razpisa in objavljenih dodatnih dokumentov in pojasnil prekratek, svojih navedb v ničemer ne konkretizira. Z vlagateljem se je sicer mogoče strinjati, da je predmetni razpis relativno zahteven, vendar vlagatelj ob tem ni pojasnil, katere so tiste konkretne okoliščine, zaradi katerih v obdobju od 15. 5. 2020 do 4. 6. 2020 bi mogel pripraviti dopustne ponudbe. Prav tako vlagatelj ni pojasnil, zakaj naj bi bila dodatna dokumentacija, ki jo je naročnik objavil 29. 5. 2020, ključna in kako naj bi vplivala na pripravo ponudbe oz. podaljšala čas njene priprave. Da bi lahko Državna revizijska komisija presodila, ali je v konkretnem primeru predmet naročila tako zahteven in ali je bila naknadno objavljena dokumentacija tako obširna in ključna, da je bilo podaljšanje roka neustrezno oz. rok prekratek, bi moral vlagatelj konkretno pojasniti, zaradi katerih konkretnih okoliščin ne more pripraviti ponudbe v danem roku, česar pa ni storil. Enako splošne navedbe vlagatelj podaja tudi v delu, kjer navaja, da je že iz osnovne razpisne dokumentacije jasno, da gre za »dogovorjen razpis« - tudi te navedbe, ki jih vlagatelj navaja v delu, v katerem zatrjuje neustreznost roka za prejem ponudb, so pavšalne in nekonkretizirane, zaradi česar vlagatelj z njimi ne more uspeti. Na podlagi vlagateljevih splošnih navedb oz. pomanjkljive trditvene podlage in ob upoštevanju dejstva, da ZJN-3 naročniku v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti ne nalaga določitve minimalnega roka za predložitev ponudb niti dolžnosti njegovega podaljšanja, v predmetnem postopku ni mogoče ugotoviti, da je naročnik kršil določila ZJN-3 glede določanja roka za prejem ponudb.

Vlagatelj šele v vlogi z dne 29. 6. 2020, s katero se je opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo (na strani 7 in 8), pojasnjuje nekatere konkretne okoliščine, ki naj bi vplivale na čas priprave ponudbe, med katere naj bi sodili izdelava projektno tehnoloških izračunov, komunikacija s proizvajalcem reverzne osmoze, prevajanja tehnološke dokumentacije in otežene okoliščine zaradi epidemije COVID 19. V zvezi s tem je treba pojasniti, da mora vlagatelj vsa dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, navesti v zahtevku za revizijo (drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), v vlogi, s katero se opredeli do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pa v skladu s šestim odstavkom 29. člena ZPVPJN ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku (slednjega pa v vlogi z dne 29. 6. 2020 ni z ničemer utemeljil). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni upoštevala vlagateljevih novih navedb, ki se nanašajo na rok za prejem ponudb, podanih v vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo.

Vlagateljeve nadaljnje revizijske navedbe, da je naročnik referenčni pogoj določil na diskriminatoren način in nepovezano s predmetom javnega naročila, je treba presojati z vidika prvega odstavka 76. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76. člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz. seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik referenčni pogoj določil v točki 2 točke 2.10.2.1 Povabila k predložitvi ponudbe (Tehnična in strokovna sposobnost), ki je bila v razpisno dokumentacijo dodana s popravkom z dne 21. 5. 2020. Referenčni pogoj je naročnik zapisal na naslednji način:

»Ponudnik je v zadnjih petih (5) letih od datuma objave obvestila o tem javnem naročilu, za potreb dializnega centra, uspešno in v skladu s pogodbo, izvedel dobavo in montažo vsaj ene statične reverzne osmoze istega proizvajalca, ki jo ponuja v okviru predmetnega postopka javnega naročila, s kapaciteto ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 30 bolnikov.«

Kot dokazilo za izpolnjevanje citirane zahteve je naročnik predvidel predložitev lastne izjave ponudnika o izpolnjevanju pogojev glede ustreznosti za tehnično in kadrovsko sposobnost na obrazcu OBR-3.1, pridržal pa si je tudi pravico, da izpolnjevanje tega pogoja naknadno preveri in od ponudnika naknadno zahteva še predložitev referenčnega potrdila na obrazcu OBR-5.

Kot je mogoče razumeti navajanja vlagatelja v zahtevku za revizijo, naj bi bila nesorazmernost referenčnega pogoja podana zato, ker naj bi naročnik v odgovorih pojasnil, da potrebuje posamezno reverzno osmozo s pretokom 1.750 l/h za do 20 bolnikov na dializi, skupno število predvidenih bolnikov pa je do 38, za kar potrebuje pretok 2.470 l/h, zaradi česar naroča dve reverzni osmozi. Vlagatelj navaja, da naročnik »kot referenco zahteva pretok posamezne reverzne osmoze za 38 bolnikov kar pomeni, da je odstopanje za skoraj 100 %«, zaradi česar meni, da je referenca nesorazmerna. V zvezi s temi vlagateljevimi navedbami je treba ugotoviti, da niso točne oz. da napačno povzemajo naročnikove zahteve iz razpisne dokumentacije. Prvič, naročnik ne zahteva posamezne reverzne osmoze za do 20 bolnikov na dializi, kot to zatrjuje vlagatelj, saj je iz specifikacij zahtev naročnika (poglavje C Povabila k predložitvi ponudbe) razvidno, da mora imeti statična reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov. Tudi v odgovorih, danih na portalu javnih naročil, je naročnik pojasnil, da mora vsaka od naprav za pripravo dializne vode zagotavljati napajanje za 38 dializnih mest (odgovor na 8. vprašanje, objavljen 21. 5. 2020 ob 15:01), oz. da je v specifikaciji zahteva, da ima posamezna statična reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov (odgovor na 5. vprašanje, objavljen 29. 5. 2020 ob 10:41). Iz Povabila k predložitvi ponudbe in odgovorov na portalu javnih naročil torej jasno izhaja, da naročnik zahteva dve statični reverzni osmozi, od katerih mora imeti vsaka kapaciteto dializiranja vsaj 38 bolnikov.

Drugič, naročnik v referenčnem pogoju, kot izhaja iz točke 2 točke 2.10.2.1 Povabila k predložitvi ponudbe, ne zahteva referenčne dobave vsaj ene statične reverzne osmoze s pretokom za 38 bolnikov, kot to zatrjuje vlagatelj, temveč zahteva izkazovanje dobave in montaže vsaj ene statične reverzne osmoze istega proizvajalca, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 30 bolnikov. Zatrjevanje vlagatelja, da referenčna zahteva v delu, ki se nanaša na kapaciteto dializiranja oz. število pacientov, za skoraj 100 % presega zahtevano kapaciteto naročene osmoze, ki je predmet tega naročila, torej ni točna, saj temelji na napačnem povzemanju podatkov oz. napačnem razumevanju razpisne dokumentacije.

Naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila naroča dve statični reverzni osmozi, od katerih mora imeti vsaka kapaciteto dializiranja vsaj 38 bolnikov, z referenčno zahtevo pa zahteva, da ponudnik z referenco izkaže dobavo vsaj ene statične reverzne osmoze istega proizvajalca, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 30 bolnikov. Za zahtevo, da ponudniki za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti izkažejo primerljivo referenčno dobavo enakega blaga, ima naročnik neposredno podlago v zakonu (točka b osmega odstavka 77. člena ZJN-3), zato je pogoj zakonit. Ker se referenčna zahteva nanaša na enako blago, kot je predmet naročila, statično reverzno osmozo, je treba tudi ugotoviti, da je povezana s predmetom naročila, hkrati pa je ob upoštevanju dejstva, da naročnik naroča reverzno osmozo s kapaciteto za 38 bolnikov, v referenčnem pogoju pa zahteva izkazovanje dobave statične reverzne osmoze s kapaciteto za 30 bolnikov, podana tudi sorazmernost med referenčnim pogojem in predmetom naročila.

Ob navedenem je treba dodati, da vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da »lahko s ponosom navede referenco izvedenega postrojenja priprave in distribucije RO1 in RO2 permeata za 50. priključnih mest z kvaliteto permeata < 1µS/cm v stalnem 24 urnem zagotavljanju delovanja z stalno kemično in mikrobiološko ter apirogeno kvaliteto RO permeata kateri tudi omogoča pripravo treh koncentratov za dializo«. V vlogi z dne 29. 6. 2020 vlagatelj dodatno navaja, da je takšne projekte, kot so predmet razpisa, po vsebini že izvajal, oz. da ima reference, ki presegajo predmet tega razpisa. Glede na te vlagateljeve navedbe je mogoče sklepati, da vlagatelj izpolnjuje referenčni pogoj v delu, ki se nanaša na število priključnih mest, zaradi česar ni jasno, na kakšni podlagi vlagatelj v tem delu sploh zatrjuje kršitev naročnika. Vsekakor glede na navedbe vlagatelja, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da vlagatelj izpolnjuje referenčni pogoj oz. razpolaga celo z referenčnimi projekti, ki presegajo predmet tega naročila, ni mogoče ugotoviti, da bi naročnik vlagatelja z določitvijo referenčnega pogoja postavil v neenakopraven položaj oz. da bi kršil načelo zagotavljanja konkurence.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo v delu, v katerem zatrjuje diskriminatornost in nepovezanost referenčnega pogoja, predlaga postavitev strokovnjaka strojne stroke, ki naj bi glede na zahteve iz razpisa podal mnenje, ali je referenčna zahteva sorazmerna. V zvezi s tem predlogom je treba najprej pojasniti, da lahko Državna revizijska komisija v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZPVPJN odredi pridobitev strokovnega mnenja ali vključi neodvisne strokovnjake ali izvedence v revizijski postopek, če je v revizijskem postopku za ugotovitev ali presojo kakršnega koli dejstva v postopku oddaje javnega naročanja potrebno strokovno znanje, s katerim Državna revizijska komisija ne razpolaga. V primeru, če določitev strokovnjaka predlaga vlagatelj, mora v zahtevku za revizijo navesti trditveno podlago in določno opredeliti, ugotovitvi katerega dejstva dokaz služi in v čem je pravna relevantnost tega dejstva. Vlagatelj mora torej v zahtevku za revizijo opredeljeno in jasno navesti trditveno podlago, iz katere mora biti jasno razvidno, katera dejstva bodo predmet dokazovanja s strokovnjakom in zakaj je ugotovitev teh dejstev pomembna za rešitev zadeve. V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je vlagatelj v delu, v katerem navaja kršitve glede referenčnega pogoja, povsem napačno predstavil trditveno podlago, saj že pregled razpisne dokumentacije pokaže, da naročnik ni zahteval reverzne osmoze s kapaciteto za 20 priključnih mest, temveč za 38, in da ni zahteval izkazovanja referenčne dobave za 38 priključnih mest, temveč za 30. Že ta ugotovitev pomeni, da referenčna zahteva ne odstopa od predmeta naročila za »skoraj 100 %«, kot to zatrjuje vlagatelj. Poleg tega je treba ugotoviti tudi, da vlagatelj ob tem, ko predlaga pridobitev strokovnega mnenja, ne navede, katera dejstva naj bi bila predmet dokazovanja, temveč predlaga, naj strokovnjak poda mnenje glede sorazmernosti referenčne zahteve. Ugotavljanje sorazmernosti referenčne zahteve pa ne pomeni ugotovitve ali presoje kakšnega dejstva, temveč gre za pravno presojo, ki ne more biti predmet strokovnega mnenja, saj strokovnjak poda izvid o dejstvih, ne pa mnenja o pravnih vprašanjih. Državna revizijska komisija je zato predlog vlagatelja, naj v tem delu odredi pridobitev strokovnega mnenja, zavrnila.

Vlagatelj v opombi št. 24 na strani 28 zahtevka za revizijo (sicer v delu, v katerem ne ugovarja zoper tehnične zahteve, temveč z namenom dokazovanja, da so bila na portalu javnih naročil objavljena opozorila, objavlja celotna vprašanja ponudnikov in odgovore naročnika na portalu javnih naročil) navaja tudi, da razpisna dokumentacija ni jasna v delu, ki se nanaša na rok dobave, saj ni jasno, ali gre za delovne ali koledarske dni, poleg tega pa naj bi bil 45 dnevni rok tudi prekratek. V zvezi z navedbo, da iz razpisne dokumentacije ni jasno, ali je rok za dobavo reverznih osmoz določen v delovnih ali koledarskih rokih, je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na nejasnost v zvezi s tem vprašanjem. Tudi Državna revizijska komisija z vpogledom na portal javnih naročil ugotavlja, da so se postavljena vprašanja v zvezi z rokom dobave nanašala na dolžino roka (v vprašanju, objavljenem 21. 5. 2020 ob 15:01, je izpostavljena prekratka dolžina roka, zaradi česar je naročnik rok podaljšal iz 30 na 45 dni, v vprašanjih, objavljenih 29. 5. 2020 ob 10:41, pa je še vedno izpostavljena le dolžina roka, ne pa tudi nejasnost glede koledarskih ali delovnih dni). Glede na navedeno Državna revizijska komisija ni vsebinsko obravnavala revizijskih navedb, ki se nanašajo na nejasnost roka za dobavo, saj se v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN v predrevizijskem in revizijskem postopku ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil.

Kolikor je mogoče revizijske navedbe, da je rok za dobavo prekratek (pri čemer je treba poudariti, da rok za dobavo, ki je določen v vzorcu pogodbe, ne predstavlja pogoja za priznanje sposobnosti ali izločitvene zahteve, temveč gre za poseben pogoj v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki ga lahko naročnik v skladu s prvim odstavkom 93. člena ZJN-3 vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če je povezan s predmetom javnega naročila – rok za dobavo pa je nesporno povezan s predmetom naročila), obravnavati v smislu zatrjevanja, da je zahteva toliko omejujoča, da lahko ponudnike odvrača od sodelovanja v postopku oddaje javnega naročila, je treba ugotoviti, da vlagatelj revizijskih navedb o neustrezni dolžini roka ni v ničemer konkretiziral oz. ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo sploh mogoče ugotavljati morebitno nesorazmerno omejevanje. Z navedbo, da je rok prekratek, vlagatelj ostaja na ravni splošnega navajanja, ne da bi pri tem pojasnil specifične objektivne okoliščine, ki njemu konkretno preprečujejo, da bi bile naročene reverzne osmoze dobavljene v roku 45 dni. Edina okoliščina, ki jo omeni, so ukrepi, ki veljajo zaradi epidemije COVID 19, pri čemer spregleda, da je naročnik v 4. členu vzorca pogodbe, v katerem je določen rok dobave, predvidel podaljšanje roka dobave, če pravočasna dobava ne bi bila mogoča zaradi razglašene epidemije.

Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja v 7. členu (razpravno načelo) od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. im. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Vlagatelj v zahtevku za revizijo, kot je bilo že zapisano, v zvezi z rokom za dobavo ni navedel nobenih konkretnih dejstev, temveč je le splošno navedel, da je rok prekratek. Ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena Državna revizijska komisija zato ni mogla slediti vlagateljevim navedbam, da je rok dobave prekratek in da ga posledično pretirano omejuje oz. odvrača od sodelovanja v postopku.

Vlagatelj tudi v delu, v katerem zatrjuje neustreznost roka za dobavo, predlaga imenovanje strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o tem, ali je rok za izvedbo dovolj dolg. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ponovno pojasnjuje, da lahko strokovnjak ugotavlja dejstva, ki morajo biti del trditvene podlage iz zahtevka za revizijo, ne more pa s svojim mnenjem nadomestiti dolžnosti vlagatelja, da v zahtevku za revizijo navede relevantna dejstva. Strokovnjak ob odsotnosti konkretnih dejstev v zahtevku za revizijo ne more podati ocene o primernosti roka, kar zopet ni dejansko vprašanje, pri čemer je treba poudariti, da so okoliščine pri posameznih ponudnikih, ki vplivajo na sposobnost izvedbe naročila v določenem roku, lahko tudi povsem subjektivne narave. Državna revizijska komisija je zato predlog vlagatelja, naj v tem delu odredi pridobitev strokovnega mnenja, zavrnila.

V nadaljevanju obrazložitve tega sklepa je Državna revizijska komisija obravnavala revizijske navedbe, ki se nanašajo na kršitve, povezane z določitvijo tehničnih zahtev. Med strankama je sporno, ali je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila, v delu, ki se nanaša na tehnične zahteve, oblikovana dovolj jasno, da omogoča gospodarskim subjektom sodelovanje v predmetnem postopku na enakih osnovah oz. podlagah (7. člen ZJN-3), ki so znane vnaprej (6. člen ZJN-3).

V zvezi z načinom določanja tehničnih zahtev je treba pojasniti, da tehnične specifikacije v primeru javnih naročil blaga ali storitev v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi opredeli tehnične lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti, način delovanja itd.

Tehnične specifikacije so zbir opisov predmeta naročila, ki je sestavljen na podlagi naročnikovih potreb (t. j. potreb končnega uporabnika predmeta nabave) in oblikovan tako, da zagotavlja enakopravno udeležbo vseh potencialnih (primernih in usposobljenih) ponudnikov zadevnega predmeta. Namen priprave tehničnih specifikacij je zagotoviti, da naročnik dobi takšen predmet, ki ustreza njegovim potrebam. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. V tem smislu tehnične specifikacije predstavljajo naročnikove potrebe, izražene s pomočjo zahtev glede predmeta naročila, na podlagi katerih je mogoče oceniti dopustnost prejetih ponudb oz. ugotoviti, ali ponujen predmet zadovoljuje naročnikove potrebe. Po drugi strani je namen tehničnih specifikacij potencialnim ponudnikom omogočiti, da primerjajo svoje izdelke in storitve glede na navedene zahteve in se na tej podlagi odločijo za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ter pripravo ustrezne ponudbe.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju 68. člena ZJN-3, ki določa, da morajo biti te navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanja zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije morajo vsem gospodarskim subjektom zagotavljati enak dostop do postopka javnega naročanja in ne smejo neupravičeno ovirati odpiranja javnih naročil konkurenci (četrti odstavek 68. člena ZJN-3). Tehnične specifikacije se lahko določijo na enega izmed načinov, določnih v petem odstavku 68. člena ZJN-3 (v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti ali s sklicevanjem na tehnične specifikacije ali določene standarde oz. s kombinacijo obeh načinov), naročnik pa mora upoštevati tudi omejitve in zahteve iz šestega odstavka 68. člena ZJN-3, če bi se želel sklicevati na izdelavo ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patente, tipe ali določeno poreklo ali proizvodnjo, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«.

Iz navedenih določb ZJN-3 izhaja, da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in pri postavljanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen, kar pomeni, da tehnične zahteve določi ob upoštevanju lastnih potreb in pričakovanj glede na predmet javnega naročila. Pravila javnega naročanja ga pri tem zavezujejo, da tehnične zahteve določi na način, ki zagotavlja konkurenco med ponudniki in njihovo enakopravno obravnavo (5. in 7. člen ZJN-3), hkrati pa mora zahteve določiti v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom predmeta naročila (8. člen ZJN-3).

Kot izhaja iz citiranih določb ZJN-3, se lahko tehnične specifikacije v skladu s petim odstavkom 68. člena ZJN-3 določijo na različne načine. Naročnik jih lahko določi v smislu delovanja ali funkcionalnosti, če so parametri dovolj natančni, da lahko ponudnik opredeli predmet javnega naročila, naročnik pa odda javno naročilo, lahko pa jih določi tudi s sklicevanjem na tehnične specifikacije, nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropske tehnične ocene oz. evropski ocenjevalni dokument, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki jih določijo evropski organi za standardizacijo, nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane s projektiranjem, izračunom in izvedbo gradenj ter uporabo blaga, pri čemer mora naročnik pri vsakem sklicevanju na različne standarde dopustiti tudi enakovredne. Tehnične specifikacije se lahko določijo tudi s kombinacijo opisa delovanja oz. funkcionalnosti ter sklicevanjem na različne standarde.

Pri določanju predmeta naročila lahko naročnik poda zelo natančne podatke, zlasti v primeru, če predhodno že razpolaga z izdelanimi projektnimi rešitvami, v katerih je glede na njegove potrebe določen predmet naročila. Po drugi strani lahko poda tudi bolj splošne opise delovanja ali funkcionalnosti, ponudnikom pa (kot strokovnjakom na določenem področju) prepusti, da sami ponudijo najbolj ustrezne rešitve glede na zahtevane funkcionalnosti. V primeru splošnih opisov funkcionalnosti predmeta lahko naročnik določene tehnične rešitve prepusti ponudnikom, kljub temu pa mora podati dovolj informacij, da prejme primerljive ponudbe. Ponudbe se sicer lahko do določene mere tudi razlikujejo glede na ponujene specifične rešitve in tehnologijo, bistveno je le, da zagotovijo zahtevano funkcionalnost na način, kot je opisana v razpisni dokumentaciji. V primeru, če naročnik predmet naročila opiše zelo natančno, je presoja dopustnosti ponudb strožja – ponudniki morajo ponuditi točno tak predmet s točno takšnimi lastnostmi, kot so opisane v razpisni dokumentaciji. V primeru splošnega (a še vedno dovolj natančnega) opisa delovanja oz. funkcionalnosti predmeta pa je presoja ponudb seveda nujno drugačna oz. širša – bistveno je, da ponudnik z lastnimi tehničnimi rešitvami zagotovi lastnost ponujenega predmeta v zahtevanem okviru.

Naročnik je tehnične zahteve za predmet javnega naročila določil v poglavju C) SPECIFIKACIJA ZAHTEV NAROČNIKA. Za statično reverzno osmozo je naročnik določil naslednje zahteve:

1. Omogoča pripravo ultračistega permeata.
2. Učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe vključujoč viruse, endotoksine, bakterije.
3. V procesu priprave permeata odstranjuje kloramine in klorine.
4. Ima kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov.
5. Omogoča deionizacijo s čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm).
6. Samostojno izvaja avtomatizirano vročinsko dezinfekcijo modulov.
7. Priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI).
8. Omogoča bypass v primeru okvare.
9. Ima senzorje za vodo v primeru izliva.
10. Zasilno obratovanje v primeru izpada električnega toka.
11. Čim višji izkoristek vode (>80%).
12. Software za on-line monitoring za samodejno kontrolo mehčalne naprave za zagotavljanje stalnega nadzora nad kvaliteto parametrov trdote vode.
13. Črpalka, ki s pomočjo frekvenčne kontrole omogoča stalen tlak vode v sistemu ter na ta način omogoča manjšo porabo elektrike.
14. Software modul za stalen on-line dostop do poročil o delovanju reverzne osmoze, tudi za nazaj v preteklost.
15. Njena uporaba prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja.

Za prenosno reverzno osmozo je naročnik določil naslednje zahteve:

1. Omogoča pripravo permeata s priklopom na vodovodno pipo.
2. Omogoča priklop dializnega aparata F5008 ali drugega dializnega aparata podobne kvalitete.
3. Omogoča avtomatično integrirano in programirano vročo dezinfekcijo RO in aparata
4. Omogoča pripravo ultračistega permeata.
5. Učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe vključujoč viruse, endotoksine, bakterije.
6. Priprava permeata ustreza standardom Advancement of Medical Instrumentation (AAMI).
7. Njena uporaba prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja.

Naročnik je še zahteval, da morajo imeti ponujene reverzne osmoze ES izjave o skladnosti.

Vlagatelj v delu zahtevka za revizijo, v katerem zatrjuje kršitve pri določanju tehničnih specifikacij, najprej izpostavlja zahtevo, da mora statična reverzna osmoza omogočati pripravo ultračistega permeata. Ta zahteva po mnenju vlagatelja postavlja nemogoč pogoj, ker priprava ultračistega permeata z enojno reverzno osmozo ni mogoča. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ni v ničemer konkretiziral oz. ni pojasnil, zakaj zahteva, da mora statična reverzna osmoza omogočati pripravo ultračistega permeata, ni mogoča. Vlagatelj ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati relevantne okoliščine zmožnosti izpolnitve zahteve, temveč je podal izključno le oceno o nemožnosti priprave ultračistega permeata. V tem delu zahtevka za revizijo vlagatelj sicer predlaga postavitev strokovnjaka, vendar je treba opozoriti, da strokovnjak ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Kot je bilo že zapisano, je dolžnost vlagatelja, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sploh ugotavljati, ali je zahteva glede priprave ultračistega permeata mogoča, je Državna revizijska komisija predlog za postavitev strokovnjaka zavrnila kot nesubstanciran.

Tudi sicer je treba ugotoviti, da je vlagatelj v tem delu kontradiktoren, saj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da priprava ultračistega permeata ni mogoča, v vlogi z dne 29. 6. 2020, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, pa v zvezi z navedeno zahtevo (na strani 15) navaja, da lahko izpolni to, kar zahteva naročnik (torej zagotovi pripravo ultračistega permeata), vendar ne pozna ključnih tehničnih karakteristik blaga, ki ga želi naročnik. Po drugi strani naročnik pojasnjuje, da je pripravo ultračistega permeata mogoče doseči z izvedbo vroče dezinfekcije modulov ter dodatnim ultrafiltrom za moduli, ki zagotavlja ultračisti permeat, tem pojasnilom pa vlagatelj v vlogi z dne 29. 6. 2020 ne nasprotuje. Kot je mogoče razumeti vlagatelja v zahtevku za revizijo, ta navaja, da določeni proizvajalci nudijo tehnologijo dvojne reverzne osmoze, ki naj bi bila bolj učinkovita, vendar je treba pojasniti, da je izbira ustrezne tehnologije v naročnikovi avtonomiji oz. da gre za njegove potrebe, v katere ponudniki izven pravil, določenih v ZJN-3, ne morejo posegati. Tudi če je doseganje ultračistega permeata z enojno reverzno osmozo »izredno težko« (na kar je mogoče sklepati iz postavljenega vprašanja na portalu javnih naročil), to ne pomeni, da bi bila zahteva naročnika glede priprave ultračistega permeata nezakonita, saj naročnik tehnične specifikacije določi ob upoštevanju lastnih potreb in poznavanja lastnega delovanja ter opreme. Državna revizijska komisija je zato revizijske navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnikova zahteva, da statična reverzna osmoza učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije, nejasna, saj niso navedene vrednosti odstranjevanja, pojem učinkovitosti odstranjevanja pa je zelo širok in si ga ponudniki lahko razlagajo različno. V zvezi z navedeno zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil na vprašanje, ali lahko navede projektne zahteve stopnje učinkovitosti odstranjevanja pri projektni izbrani vezavi reverzne osmoze, odgovoril, da mora biti kvaliteta permeata vhodne vode skladna z AAMI standardi, ki veljajo za kvaliteto ultračiste dializne vode. Na nadaljnje vprašanje, ali lahko naročnik objavi kompletno kemijsko in mikrobiološko analizo vhodne vode, da se lahko izdela projektno tehnološki izračun reverzne osmoze s projektno zahtevano kvaliteto RO permeata kot stopnje učinkovitosti odstranjevanja, je naročnik odgovoril, da bo v okviru popravka razpisne dokumentacije objavil obe zahtevani analizi vode. Iz dokumentacije je razvidno, da je naročnik v popravku z dne 21. 5. 2020 objavil kemično in mikrobiološko analizo vode.

V zvezi z zahtevo, da mora statična reverzna osmoza učinkovito odstranjevati organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije, je treba slediti naročniku, ki navaja, da navedena zahteva predstavlja enega izmed osnovnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati reverzna osmoza, in da si ni mogoče predstavljati, da bi bolnike zdravili z reverzno osmozo, ki ne bi odstranjevala navedenih substanc. V tem smislu je treba ugotoviti, da je zahteva nedvomno objektivno utemeljena, strokovno upravičena in povezana s predmetom javnega naročila. V zvezi z vprašanjem, ali je naročnik pri obravnavani zahtevi navedel dovolj informacij oz. ali je dovolj opredelil učinkovitost odstranjevanja, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na portalu javnih naročil pojasnil, da mora biti kvaliteta permeata vhodne vode skladna z AAMI standardi, ki veljajo za kvaliteto ultračiste dializne vode, objavil pa je tudi kemično in mikrobiološko analizo vode (zaradi česar vlagateljeve revizijske navedbe, da naročnik kemične analize vode ni objavil, niso utemeljene). Čeprav naročnik ni opredelil AAMI standardov številčno, temveč opisno (AAMI standardi, ki veljajo za kvaliteto ultračiste dializne vode), Državna revizijska komisija ugotavlja, da je dovolj določljivo opredelil standarde, ki jih morajo upoštevati ponudniki, ob upoštevanju dejstva, da predmetno javno naročilo predstavlja specifično tehnologijo, ki jo lahko zagotavljajo samo ponudniki – strokovnjaki na tem področju. Navsezadnje tudi vlagatelj sam v zahtevku za revizijo navaja konkreten standard AAMI, ki bi ga bilo treba upoštevati (ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies), kar pomeni, da je vlagatelju kot strokovnjaku na področju tehnologije reverznih osmoz znano, katere standarde je treba upoštevati pri pripravi ponudbe. Zgolj dejstvo, da je naročnik standard AAMI določil le opisno, torej ne more predstavljati podlage za ugotovitev o nejasnosti razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na učinkovitost odstranjevanja določenih substanc. Res je sicer, da je lahko pojem učinkovitosti odstranjevanja širok, vendar je treba ponovno ugotoviti, da gre za specifično tehnologijo, v zvezi s katero so v stroki postavljeni določeni kriteriji učinkovitosti in kvalitete, ti pa so izraženi v standardih, ki jih navsezadnje omenja tudi vlagatelj sam. Ker je učinkovitost odstranjevanja določenih substanc ena izmed osnovnih zahtev glede delovanja reverzne osmoze, ki jo je naročnik sicer določil na splošen oz. opisen, a še vedno določljiv način, pri čemer morajo biti strokovnjakom znani standardi učinkovitosti odstranjevanja in kvalitete na tem področju, in ker je naročnik objavil tudi zahtevane kemične in mikrobiološke analize vode, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da razpisna dokumentacija v tem delu ne vsebuje dovolj informacij za pripravo ponudbe.

Vlagatelj tudi v delu, v katerem zatrjuje kršitve glede nejasnosti zahteve glede učinkovitosti odstranjevanja določenih substanc, predlaga postavitev strokovnjaka, ki naj »poda mnenje o tem, ali je mogoče doseči pripravo ultračistega permeata z enojno reverzno osmozo«. Ker mora vlagatelj ob predlogu za postavitev strokovnjaka določno navesti, kaj naj strokovnjak ugotovi in v čem je pravna relevantnost te ugotovitve, vlagatelj pa v tem delu predlaga ugotovitev, ki sploh ni v povezavi z zatrjevano kršitvijo, je Državna revizijska komisija v tem delu zavrnila vlagateljev predlog za pridobitev strokovnega mnenja.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora statična reverzna osmoza v procesu priprave permeata odstranjevati kloramine in klorine, pri čemer pa naj reverzna osmoza tega ne bi mogla zagotoviti, kar naj bi pomenilo, da gre za nemogoč pogoj. V zvezi z navedeno zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil na vprašanje, da iz pregleda referenc tehnične dokumentacije reverzne osmoze ni bilo mogoče zaznati, da bi proces priprave permeata odstranjeval kloramine in klorine, pojasnil, da mora biti proces odstranjevanja kloraminov in klorinov zajet v postopku predfiltracije.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je obravnavano zahtevo določil zato, ker bolnikov ne more zdraviti s permeatom, ki bi vseboval kloramine in klorine, zato je njihovo odstranjevanje nujen pogoj. Ob tem se naročnik sklicuje tudi na strokovno literaturo, iz katere izhaja, da ima izpostavljenost tem substancam za posledico hemolizo in večjo porabo eritropoetina. Državna revizijska komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je zahteva nedvomno objektivno utemeljena, strokovno upravičena in povezana s predmetom javnega naročila.

Vlagateljeve navedbe so tudi v delu, v katerem zatrjuje, da reverzna osmoza ne more odstranjevati kloraminov in klorinov, nekonkretizirane, saj vlagatelj ni pojasnil, zakaj reverzna osmoza ne more odstranjevati kloraminov in klorinov. Ob tem je treba ugotoviti, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da statična reverzna osmoza v procesu priprave permeata odstranjuje kloramine in klorine, dodatno pa je na portalu javnih naročil pojasnil, da mora biti proces odstranjevanja kloraminov in klorinov zajet v postopku predfiltracije. Na podlagi navedenega je mogoče slediti naročniku, ki navaja, da v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da mora kloramine in klorine odstraniti reverzna osmoza, temveč da morajo biti ti odstranjeni v celotnem postopku priprave permeata, kar se doseže v postopku predfiltracije z ogljikovimi filtri. Navedeno pomeni, da je naročnik ponudnikom prepustil, da ponudijo takšne tehnološke rešitve (predfiltracije), ki bodo zagotovile odstranjevanje kloraminov in klorinov v celotnem zahtevanem tehnološkem postopku, ne pa zgolj v njegovem ožjem delu. Ali so ponudniki zmožni ponuditi takšno tehnološko rešitev, pa je stvar njihove usposobljenosti in rešitev, s katerimi razpolagajo. Državna revizijska komisija je zato vlagateljeve navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

V zvezi z vlagateljevim predlogom, naj strokovnjak v tem delu poda mnenje o tem, ali lahko reverzna osmoza odstranjuje kloramine in klorine, Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj postavlja zgolj splošno trditev o nezmožnosti odstranjevanja, ne da bi pri tem navedel konkretna dejstva, ki naj jih ugotovi strokovnjak. Poleg tega v predmetnem postopku pravnega varstva ne gre za vprašanje, ali reverzna osmoza odstranjuje kloramine in klorine, temveč ali je to zahtevo mogoče izpolniti v celotnem postopku priprave premeata, kot je bilo pojasnjeno tudi na portalu javnih naročil (torej v postopku predfiltracije z ogljikovimi filtri). Državna revizijska komisija je zato v tem delu zavrnila vlagateljev predlog za pridobitev strokovnega mnenja.

V nadaljevanju vlagatelj v zahtevku za revizijo ugovarja tudi zoper zahtevo, da ima statična reverzna osmoza kapaciteto proizvodnje ultračistega permeata, ki omogoča hkratno dializiranje vsaj 38 bolnikov. Navedena zahteva po mnenju vlagatelja ni jasna, saj ni naveden zahtevan pretok in tlak permeata na izhodu iz reverzne osmoze. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da jih vlagatelj ni v ničemer konkretiziral oz. ni pojasnil, zakaj za pripravo dopustne ponudbe potrebuje podatke o pretoku in tlaku permeata na izhodu iz reverzne osmoze. Vlagatelj ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, zakaj so ti podatki potrebni za pripravo ponudbe, temveč njegove navedbe ostajajo na ravni splošne trditve, da je zahteva nejasna. Tudi v tem delu zahtevka za revizijo vlagatelj predlaga postavitev strokovnjaka, vendar je treba ponovno opozoriti, da strokovnjak ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj je dolžnost vlagatelja, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek in ki naj bodo tudi predmet ugotovitev strokovnjaka. Ker vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sploh ugotavljati, ali oz. zakaj potrebuje podatke o pretoku in tlaku permeata na izhodu iz reverzne osmoze, je Državna revizijska komisija predlog za postavitev strokovnjaka zavrnila kot nesubstanciran.

Naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da je na portalu javnih naročil pojasnil, da mora vsaka od naprav za pripravo dializne vode zagotavljati napajanje za 38 dializnih mest, da mora biti minimalni tlak na posameznem odvzemnem mestu od 1,5 do 6,0 barov in da mora biti minimalna količina proizvedenega permeata 50 l/h. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v dokumentacijo predmetnega postopka oddaje javnega naročila in pojasnila na portalu javnih naročil ugotavlja, da je naročnik ponudnikom dal določene podatke, ki služijo za pripravo ponudbe. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik predmet naročila opiše na splošen način v smislu zagotavljanja funkcionalnosti, določitev natančnejših parametrov pa prepusti ponudnikom in njihovim specifičnim rešitvam oz. tehnologiji. Naročniku je mogoče slediti, da morajo ponudniki kot strokovnjaki na podlagi podanih podatkov vedeti, kakšne parametre morajo zagotoviti za doseganje danih zahtev. Ker vlagatelj zgolj splošno zatrjuje, da potrebuje podatke o zahtevanem pretoku in tlaku na izhodu iz reverzne osmoze, ne da bi pri tem pojasnil, zakaj so ti podatki potrebni za pripravo ponudbe oz. zakaj jih ni mogel, ob upoštevanju naročnikovih pojasnil in podatkov na portalu javnih naročil, določiti sam, je Državna revizijska komisija njegove navedbe v tem delu zavrnila kot neutemeljene.

Vlagatelj v nadaljevanju v zvezi z zahtevo, da statična reverzna osmoza omogoča deionizacijo s čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm, navaja, da je deionizacija proces ionske izmenjave, ki nima povezave z reverzno osmozo, poleg tega pa naj ne bi bilo jasno, kako razlagati pojem »čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm«. Tudi v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da so vlagateljeve navedbe splošne in nekonkretizirane, saj podaja zgolj zaključek o tem, da deionizacija ni povezana z reverzno osmozo, ne da bi navedel kakršnakoli dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati povezavo med zahtevo po deionizaciji in predmetom javnega naročila. Ponovno je treba opozoriti, da strokovnjak ne more nadomestiti dolžnosti vlagatelja, da jasno in določno navede trditveno podlago oz. dejstva, ki naj jih ugotovi strokovnjak, zaradi česar Državna revizijska komisija ni sledila predlogu vlagatelja, naj pridobi strokovno mnenje. Tudi sicer upravičenost obravnavane zahteve, kar naj bi po vlagateljevem predlogu ugotavljal strokovnjak, ni dejstvo, temveč pravna presoja, kar ne more biti predmet strokovnega mnenja. Strokovnjak lahko ugotavlja zgolj dejstva, ki pa jih mora v okviru trditvene podlage navesti vlagatelj, česar pa v tem delu ni storil.

Poleg tega tudi iz vprašanja na portalu, na katerega se sklicuje vlagatelj, ni razvidno, da bi bil naročnik opozorjen na vprašljivost povezave med zahtevo za deionizacijo in predmetom javnega naročila. Vlagatelj se namreč sklicuje na vprašanje, v katerem potencialni ponudnik naročnika prosi, naj navede, katera tehnologija procesa ionske izmenjave je predvidena za deionizacijo, naj navede delovni pretok in tlak ter zahtevano projektno delovno kapaciteto ionsko izmenjevalne smole ob zahtevani kvaliteti izhodne vode glede na izračun vhodne kvalitete vode, poleg tega pa naj navede tudi točno zahtevano kvaliteto vode po deionizaciji. Iz navedenega vprašanja oz. prošnje za dodatna pojasnila ni razvidno, da bi bila izpostavljena spornost same zahteve po deionizaciji oz. vprašljivost njene povezave s predmetom naročila. Nasprotno, iz vprašanja izhaja, da deionizacija ni sporna in da je potencialnemu ponudniku jasno, da bo moral zagotoviti tehnologijo ionske izmenjave oz. deionizacijo.

Kot je nadalje razvidno s portala, je potencialni ponudnik na pojasnilo naročnika, da mora dobavitelj opreme zagotoviti takšno kvaliteto izhodnega permeata, da bo njegova prevodnost največ 10 mikro Siemensov in da je tehnologija procesa za doseganje takšne prevodnosti stvar dobavitelja, ne pa naročnika, podal opozorilo, da je navedena zahteva s čim nižjo prevodnostjo permeata nesprejemljiva, zavajajoča in netransparetna, saj naj bi npr. prevodnost manj kot 9,9
µS/cm ustrezala ponudbeni zahtevi, to pa naj bi pomenilo, da bo ponudnik, ki nudi kvaliteto npr. < 1 µS/cm, predrag, ker nudi boljšo tehnološko opremo. Opozorilo na portalu javnih naročil se torej nanaša na nejasnost zahteve, da mora biti prevodnost permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm, ne pa na nepovezanost med zahtevo za deionizacijo in predmetom javnega naročila. Ker se v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN v predrevizijskem in revizijskem postopku se ne presojajo očitane kršitve, ki se nanašajo na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik prek portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano kršitev, pa te možnosti ni uporabil, Državna revizijska komisija tudi s tega vidika ne more presojati navedb o nepovezanosti med zahtevo za deionizacijo in predmetom javnega naročila, pač pa lahko presoja navedbe le v delu, ki se nanašajo na nejasnost vrednosti prevodnosti permeata. Vlagatelj namreč v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da ni jasno, kako razlagati pojem »čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm«, to pa je primerljiva navedba, kot je bila izpostavljena tudi v opozorilu na portalu javnih naročil. V zvezi z revizijsko navedbo, da ni jasno, kako razlagati pojem »čim nižjo prevodnostjo permeata pod 10 micro Siemens [S]/cm«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ji ni mogoče slediti. Naročnik je v tem delu jasno določil, da mora statična reverzna osmoza zagotavljati takšno prevodnost permeata, katere vrednost bo nižja od 10 µS/cm. Iz navedenega jasno izhaja, da morajo ponudniki zagotoviti vrednosti prevodnosti permeata pod 10 µS/cm in da bo tako prevodnost 1 µS/cm kot tudi prevodnost 9,9 µS/cm ustrezala naročnikovi zahtevi, ponudba pa bo dopustna. V naravi vsake zahteve, v kateri naročnik številčno določi vrednostni prag, je, da morajo ponudniki upoštevati vrednostni prag, kolikšne vrednosti znotraj dopuščenega območja bodo ponudili, pa je stvar njihove presoje in tehničnih rešitev.

V nadaljevanju zahtevka za revizijo vlagatelj v zvezi z zahtevo, da statična reverzna osmoza samostojno izvaja avtomatizirano vročinsko dezinfekcijo modulov, navaja, da naročnik ob tem ni navedel temperature in tudi ne programskega algoritma izvajanja, kar je bistveno za izvedbo naročila. Tudi v tem delu vlagatelj ni v ničemer konkretiziral, zakaj je navedba temperature bistvena za izvedbo naročila oz. pripravo ponudbe in zakaj je za izvedbo bistven tudi programski algoritem izvajanja. Ker so vlagateljeve navedbe splošne in nekonkretizirane, jim že zaradi navedenega ni mogoče slediti, prav tako ni mogoče slediti predlogu, naj se naroči pridobitev strokovnega mnenja, saj strokovnjak, kot je bilo že pojasnjeno, ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.

Poleg tega je treba v zvezi z zahtevo, da statična reverzna osmoza samostojno izvaja avtomatizirano vročinsko dezinfekcijo modulov, ugotoviti, da je naročnik na portalu javnih naročil prejel vprašanje (na katerega se sklicuje tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo), naj navede, ali se vročinska dezinfekcija izvaja tudi v distribucijsko povratnem cevovodu in pri kateri temperaturi ter ali je predvidena kombinacija s kemijsko dezinfekcijo. Na navedeno vprašanje (ki se ne nanaša niti na programski algoritem niti ne izpostavlja spornosti kemične dezinfekcije, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu glede na tretji odstavek 16. člena ZPVPJN niti ni mogoče presojati), je naročnik odgovoril, da zahteva celotno toplotno dezinfekcijo cevja, vključno z vročo dezinfekcijo modulov reverzne osmoze, temperatura med toplotno dezinfekcijo pa mora ustrezati A0=600 standardu ISO15883-1/2006. Poleg tega je naročnik pojasnil, da mora reverzna osmoza omogočati tudi kemično dezinfekcijo. Kot je razvidno iz odgovora, je naročnik podal pojasnilo glede temperature, zato revizijskim navedbam tudi s tega vidika ni mogoče slediti. Res je, da se je naročnik ob tem skliceval na standard A0=600 ISO15883-1/2006, pri čemer v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje njegovo vsebino, čemur vlagatelj v nadaljnjih vlogah ne ugovarja. Kot v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, pojasnjuje naročnik, standard A0=600 ISO15883-1/2006 točno določa temperaturo, pri kateri je učinkovitost reverzne osmoze odvisna od temperaturne lestvice – daljši kontaktni čas pri nižji temperaturi in obratno, npr. 1 minuto pri 90o C, 10 minut pri 80o C, 100 minut pri 70o C itd. Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagateljevim navedbam v tem delu ni mogoče slediti.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da naročnik navaja splošni standard Advancement of Medical Instrumentation (AAMI), ki glede na predmet naročila ni primeren oz. ni povezan s predmetnim naročilom, zaradi česar bi moral zahtevati standard ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies, že naročnik opozarja, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega opozorila o njeni neustreznosti oz. nejasnosti. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v portal javnih naročil ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da je zahteva glede standarda Advancement of Medical Instrumentation (AAMI) nezakonita, nejasna ali neustrezna, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

V zvezi z revizijsko navedbo, da zahteva »Obstoječa priprava RO permeata vključno s predpripravo vode za reverzno osmozo« ni ni v skladu s standardom »ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies« in da to to ni predmet javnega naročila, zaradi česar naročnik tega ne more zahtevati, Državna revizijska komisija, enako kot naročnik, ugotavlja, da navedene zahteve naročnik sploh ni določil v tehničnih specifikacijah. Revizijske navedbe v tem delu so zato brezpredmetne in jim ni mogoče slediti.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo v zvezi z naročnikov zahtevo, da statična reverzna osmoza omogoča bypass v primeru okvare, navaja, da zahteva ni jasna, saj ni navedeno, kakšen bypass se zahteva in v katerih primerih. Po mnenju vlagatelja je ta zahteva glede na zahtevo za kvaliteto ultra čiste vode nepovezana s predmetom naročila, zlasti zato, ker ni navedena kvaliteta vode v bypassu niti pretok, tlak itd.

Kot je razvidno iz portala javnih naročil, je naročnik na vprašanje, naj pojasni, kaj pomeni zahteva, da statična reverzna osmoza omogoča bypass, ali gre za ročno ali avtomatsko izvedbo in v katerih pogojih se uporablja, odgovoril:

»Priprava in distribucija ultračistega permeata je zelo zahteven in najpomembnejši tehnološki proces v cilju zagotavljanja ustreznega zdravljenja dializnih bolnikov s hemodializo, hemofiltracijo in hemodiafiltracijo. Zato je zelo pomembno, da dobavitelj obvladuje proces oskrbe dializnih mest z ustreznim in kvalitetnim ultračistim permeatom. »Bypass« funkcija je potrebna, da se v primeru okvare opreme za pripravo dializne vode lahko zaključi proces hemodialize. Naročnik tako zahteva delovanje reverzne osmoze tudi v primeru okvare elektronike.«

Iz navedenega je razvidno, da je naročnik v zvezi z zahtevo, da statična reverzna osmoza omogoča bypass v primeru okvare, pojasnil, da mora ponudnik bypass funkcijo zagotoviti, da se v primeru okvare opreme za pripravo dializne vode zaključi proces dialize in da reverzna osmoza deluje tudi v primeru okvare elektronike. Z vlagateljem se je mogoče strinjati, da je zahteva glede bypass funkcije določena široko, čeprav je naročnik v pojasnilih opisal, kakšne funkcionalnosti mora ta funkcija zagotavljati. Zgolj dejstvo, da je naročnik zahtevo glede omogočanja bypass funkcije v primeru okvare določil široko in jo v dodatnih pojasnilih opisal funkcionalno (zagotavljanje zaključevanja procesa hemodialize v primeru okvare opreme za pripravo dializne vode in zagotavljanje delovanja tudi v primeru okvare elektronike), pa še ne pomeni, da je nezakonita oz. določena v nasprotju z določili ZJN-3. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik pri določanju predmeta naročila poda tudi bolj splošne opise delovanja ali funkcionalnosti, ponudnikom pa kot strokovnjakom prepusti širše možnosti izbire, da, poznavajoč lastno tehnologijo, sami ponudijo najbolj ustrezne rešitve glede na zahtevane funkcionalnosti. Bistveno je, da ponudniki z lastnimi rešitvami zagotovijo zahtevano funkcionalnost na način, kot je opisana v razpisni dokumentaciji. Ob tem je treba ponovno opozoriti, da je v primeru splošnega opisa delovanja oz. funkcionalnosti predmeta presoja dopustnosti ponudb širša – ponudnik, ki bo zagotovil, da se proces hemodialize zaključi nemoteno kljub okvari opreme za pripravo dializne vode in ki bo zagotovil delovanje sistema tudi v primeru okvare elektronike, bo izpolnil naročnikovo zahtevo, njegova ponudba pa bo v tem delu morala biti ocenjena kot dopustna, ne glede na to, kakšne tehnične rešitve bo pri tem uporabil. Ob tem je treba dodati, da s splošnim opisom funkcionalnosti naročnik prevzame določeno stopnjo tveganja, da zaradi načina opisa ponujeni predmet morda ne bo povsem v skladu z njegovimi pričakovanji, vendar v tem primeru ne bo mogel označiti, da ponudba ni dopustna. Naročniku je tako mogoče slediti, da je v odgovoru na portalu javnih naročil podal dovolj informacij o funkcionalnosti bypass zahteve, da lahko ponudniki vedo, kakšno delovanje morajo zagotoviti, zato navedbi vlagatelja o tem, da je obravnavana zahteva nejasna, ni mogoče slediti. Prav tako ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je zahteva nepovezana s predmetom javnega naročila, saj ima naročnik glede na naravo zdravljenja bolnikov s hemodializo nedvomno upravičene in strokovno utemeljene razloge, da kljub morebitnim okvaram sistema nadomestno zasilno obratovanje zagotavlja varen zaključek procesa hemodialize.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da zahteva po zagotavljanju senzorjev za vodo v primeru izliva ni jasna, saj naj ne bi bilo specificirano, kakšni so senzorji, kje so postavljeni in za kakšen namen služijo, že naročnik opozarja, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega opozorila o njeni nejasnosti. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v portal javnih naročil ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da je zahteva po zagotavljanju senzorjev za vodo v primeru izliva nezakonita ali nejasna, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo navaja, da v zvezi z zahtevo »Zasilno obratovanje v primeru izpada električnega toka.« ni jasno, kako bi reverzna osmoza zasilno obratovala, če ni elektrike. Po vlagateljevem mnenju bi moral naročnik določiti, ali mora ponudnik dobaviti rezervni agregat ali mora zagotoviti priklop na naročnikov agregat.

V zvezi s to zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil na vprašanje, naj pojasni zahtevo glede obratovanja v primeru izpada električnega toka oz. naj pojasni, ali mora ponudnik dostaviti rezervni agregat ali se priklaplja na naročnikov agregat, odgovoril, da mora reverzna osmoza omogočati priključitev na agregat v primeru izpada električnega toka. Iz navedenega odgovora naročnika je jasno razvidno, da naročnik ne naroča posebnega agregata, temveč od ponudnikov zahteva zagotovitev priklopa na agregat. Vlagateljevim navedbam, da naročnik ni pojasnil, ali zahteva poseben agregat ali priklop na obstoječ naročnikov agregat, oz. da ni jasno, kakšno zasilno obratovanje v primeru izpada električnega toka zahteva, zato ni mogoče slediti.

V zvezi z nadaljnjo zahtevo, da mora reverzna osmoza dosegati čim višji izkoristek vode, in sicer več kot 80 %, vlagatelj zatrjuje, da je z enojno reverzno osmozo takšne visoke izkoristke »zelo teško ali nemogoče doseči, zato je zahteva neupravičena oz. predraga«. Glede teh navedb Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da so povsem splošne in nekonkretizirane – vlagatelj ne navede nobenih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotavljati, zakaj z enojno reverzno osmozo ne bi bilo mogoče dosegati zahtevanih izkoristkov. Tudi sicer iz vlagateljevih navedb v tem delu ne izhaja, da je naročnik postavil nemogoč pogoj, saj je mogoče vlagateljeve navedbe razumeti na način, da je doseganje zahtevanih izkoristkov sicer mogoče, vendar je to bodisi težko bodisi predrago. Dejstvo, da je določeno zahtevo težko izpolniti, ne pomeni, da je določena v nasprotju z določili ZJN-3 – naročnik je upravičen določati takšne zahteve, na podlagi katerih bo dobil predmet, ki bo izpolnil njegove potrebe in pričakovanja, če so te objektivno opravičljive in strokovno utemeljene. S tega vidika je mogoče pritrditi naročniku, da je varčevanje z vodo njegovo utemeljeno pričakovanje in da je čim višji izkoristek povezan s predmetom naročila, saj višji izkoristek pomeni manjšo porabo vode. Tudi če je doseganje zahtevanih visokih izkoristkov težko in tudi če je na relevantnem trgu malo ponudnikov, ki lahko izpolnijo zahtevno specifikacijo, to ne pomeni, da naročnik ni upravičen določiti takšne zahteve. V zvezi z navedbo, da je tehnologija, ki zagotavlja takšne izkoristke, predraga, pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz nje ni mogoče razbrati, kakšno kršitev določil ZJN-3 vlagatelj očita naročniku. Kolikor je ta navedba usmerjena v spoštovanje načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), je treba pojasniti, da vlagatelj ni aktivno legitimiran za vlaganje zahtevka za revizijo v javnem interesu (6. člen ZPVPJN), temveč je aktivno legitimiran za zaščito lastnega interesa (1. alineja prvega odstavka 14. člena ZPVPJN). V primeru, če naročnik zahteva zahtevno tehnologijo in ima za to objektivno utemeljene razloge (česar vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne izpodbija), morajo ponudniki izpolniti naročnikovo zahtevo, ne glede na to, če to vpliva na končno ponudbeno ceno.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo v zvezi z zahtevo »Software za on-line monitoring za samodejno kontrolo mehčalne naprave za zagotavljanje stalnega nadzora nad kvaliteto parametrov trdote vode.« navaja, da ni jasno, ali naročnik zahteva program ali tudi tehnološko opremo, prav tako ni jasno, iz katerega krmilnika se izvaja upravljanje mehčalne naprave, zaradi česar zahteve ni mogoče izpolniti.

V zvezi z navedeno zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil na vprašanje, naj pojasni ali je predmet ponudbe samo programski algoritem Software za on-line monitoring ali je potrebno ponuditi tudi tehnološko opremo za merjenje trdote vode, odgovoril, da je stalni nadzor trdote vode namenjen temu, da se izogne dnevnemu ročnemu nadzoru parametrov trdote vode, ustrezna programska oprema pa ga v primeru nedelovanja mehčalne naprave kot uporabnika o tem opozori.

Iz citiranega odgovora naročnika je razvidno, da je pojasnil, da zahteva ustrezno programsko opremo, ki bo morala zagotavljati nadzor parametrov trdote vode in ga opozarjati v primeru nedelovanja mehčalne naprave. Čeprav se je mogoče strinjati z vlagateljem, da je opis navedene zahteve splošen, Državna revizijska komisija ocenjuje, da je naročnik dovolj natančno opisal zahtevano funkcionalnost, da lahko ponudniki pripravijo ponudbe. Ponudniki morajo ponuditi opremo za merjenje in nadzorovanje trdote vode ter programsko opremo, ki bo naročnika samodejno opozarjala na morebitne neustrezne vrednosti, ne da bi bilo treba naročniku izvajati ročnih meritev. Na kakšen način bodo ponudniki to zagotovili, je naročnik glede na splošen funkcionalni opis zahteve prepustil ponudnikom in njihovim tehničnim rešitvam, kar ni v nasprotju z določili ZJN-3. Ponudniki kot strokovnjaki na področju tehnologije reverznih osmoz morajo vsekakor poznati tehnološke rešitve, ki zagotavljajo merjenje in nadzor trdote vode. Zgolj dejstvo, da je naročnik zahtevo glede zagotavljanja opreme za nadzor trdote vode določil široko in jo v dodatnih pojasnilih opisal funkcionalno (stalni nadzor trdote vode je namenjen temu, da se izogne dnevnemu ročnemu nadzoru parametrov trdote vode, ustrezna programska oprema pa naročnika v primeru nedelovanja mehčalne naprave kot uporabnika o tem opozori), pa še ne pomeni, da je nezakonita oz. določena v nasprotju z določili ZJN-3. Kot je bilo že zapisano, lahko naročnik pri določanju predmeta naročila poda tudi bolj splošne opise delovanja ali funkcionalnosti, ponudnikom pa kot strokovnjakom prepusti širše možnosti izbire, da, poznavajoč lastno tehnologijo, sami ponudijo najbolj ustrezne rešitve glede na zahtevane funkcionalnosti. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da zahteva glede črpalke, ki s pomočjo frekvenčne kontrole omogoča stalen tlak vode v sistemu ter na ta način omogoča manjšo porabo elektrike, ni jasna, saj nista navedena delovni tlak in pretok vode, že naročnik opozarja, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega opozorila o nejasnosti zahteve. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v portal javnih naročil ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da je zahteva po zagotavljanju črpalke, ki s pomočjo frekvenčne kontrole omogoča stalen tlak vode v sistemu ter na ta način omogoča manjšo porabo elektrike, nezakonita ali nejasna, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja tudi zoper zahtevo »Software modul za stalen on-line dostop do poročil o delovanju reverzne osmoze, tudi za nazaj v preteklost.«, ker naj po njegovem mnenju ne bi bilo jasno, kakšen software je zahtevan in kaj pomeni tudi za nazaj v preteklost.

V zvezi z navedeno zahtevo je naročnik na portalu javnih naročil na vprašanje, ali je potrebno ponuditi samo programski modul ali je potrebna tudi tehnološka oprema za merjenje, ter kateri delovni parametri se bodo spremljali in arhivirali, odgovoril, da mora ponujena reverzna osmoza omogočati oddaljeni dostop do podatkov o delovanju reverzne osmoze (minimalni podatki so sporočila o napakah in osnovnih parametrih prevodnosti, temperature, delovnega tlaka, itd). Tudi v tem delu Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnikova zahteva splošna, a funkcionalno opisana do te mere, da je ponudnikom pojasnjeno, da morajo ponuditi takšno računalniško opremo, ki bo omogočala oddaljeni dostop do osnovnih podatkov o delovanju reverzne osmoze. Na kakšen način oz. s kakšno opremo bodo to zagotovili, je prepuščeno njim in njihovim tehnološkim rešitvam. Ob tem je treba pritrditi naročniku, ki navaja, da na portalu javnih naročil ni bil opozorjen na nejasnosti glede vrste softwarea in zahteve, da mora oprema omogočati vpogled tudi za nazaj v preteklost. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da zahteve, v skladu s katero mora biti uporaba statične reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja, ni mogoče razumeti, saj naročnik ni povedal, kaj pomeni, da je prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja, že naročnik opozarja, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega opozorila o nejasnosti zahteve. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v portal javnih naročil ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da je zahteva po prijazni in nezahtevni rabi nejasna oz. nezakonita, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Vlagatelj v nadaljevanju zahtevka za revizijo ugovarja tudi zoper tehnične zahteve, ki jih je naročnik določil za prenosno reverzno osmozo. Vlagatelj najprej navaja, da pri zahtevi, da mora prenosna reverzna osmoza omogočati pripravo permeata s priklopom na vodovodno pipo, niso navedeni dimenzija priključka, tlak in količina vode, kar je nujno potrebno za pripravo ponudbe. V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje, naj navede način in dimenzijo priklopa na vodovodno pipo, delovni tlak in pretok, odgovoril, da mora ponudnik zagotoviti ustrezni navojni priključek na vodovodno pipo 3/4", vodovodno pipo pa si lahko ponudnik ogleda ob ogledu. Vlagateljeve navedbe, da naročnik ni navedel dimenzije priključka, tako niso utemeljene. Ob tem je treba ugotoviti, da so vlagateljeve navedbe v tem delu splošne in nekonkretizirane, saj vlagatelj ne pojasni, zakaj za priklop prenosne reverzne osmoze na vodovodno pipo potrebuje podatke o tlaku in pretoku (za katere naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, navaja, da jih je podal že v odgovoru na drugo vprašanje na portalu javnih naročil) za pripravo ponudbe oz. zakaj teh podatkov ni mogel pridobiti na ogledu prostorov, ki ga je organiziral naročnik. Vlagateljevim navedbam v tem delu zato ni mogoče slediti.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da bi moral naročnik pri zahtevi, da prenosna reverzna osmoza omogoča priklop dializnega aparata F5008 ali drugega dializnega aparata podobne kvalitete, specificirati način priklopa, že naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, opozarja, da na portalu javnih naročil ni prejel nobenega opozorila o nejasnosti zahteve. Tudi Državna revizijska komisija po vpogledu v portal javnih naročil ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da je zahteva, da prenosna reverzna osmoza omogoča priklop dializnega aparata F5008 ali drugega dializnega aparata podobne kvalitete, nejasna, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Enako velja tudi za revizijsko navedbo o nejasnosti zahteve, da prenosna reverzna osmoza omogoča avtomatično integrirano in programirano vročo dezinfekcijo RO in aparata. Ker naročnik na portalu javnih naročil v zvezi z navedeno zahtevo ni prejel opozorila o njeni nejasnosti oz. nezakonitosti, revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da bi moral naročnik ob zahtevi, da prenosna reverzna osmoza omogoča pripravo ultračistega permeata, podati tudi zahtevo glede kvalitete ultračistega permeata, sicer ponudbe ne bodo primerljive, vlagatelj pa ne ve, kaj naj ponudi.

V zvezi s to navedbo Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na vprašanje, naj navede delovni pretok in tlak ter zahtevano kvaliteto ultračistega permeata, na portalu javnih naročil odgovoril, naj bo na posameznem odvzemnem mestu minimalni tlak od 1,5 do 6,0 bar, minimalna količina proizvedenega permeata naj bo 50l/h, kvaliteta permeata pa po navedenih AAMI standardih. Iz navedenega odgovora je razvidno, da je naročnik pojasnil, da mora biti kvaliteta ultračistega permeata po standardih AAMI, zaradi česar ni mogoče slediti vlagatelju, ki navaja, da naročnik kvalitete ni definiral. Ob tem je treba ponovno pojasniti, da četudi naročnik ni opredelil AAMI standardov številčno oz. s konkretnimi izpostavljenimi zahtevami, je z določitvijo standarda dovolj določljivo opredelil zahteve, ki jih morajo upoštevati ponudniki pri produkciji ultračistega permeata, pri čemer je treba, kot je bilo že zapisano, upoštevati dejstvo, da predmetno javno naročilo predstavlja specifično tehnologijo, ki jo lahko zagotavljajo samo ponudniki – strokovnjaki na tem področju. Glede na dejstvo, da tudi vlagatelj specificira konkreten standard AAMI, ki bi ga bilo treba upoštevati (ANSI/AAM/ISO 23500-3:2019 Preparation and Quality Management of Fluids for Hemodialysis and Related Therapies), to pomeni, da je tudi njemu kot strokovnjaku na področju tehnologije reverznih osmoz znano, katere standarde je treba upoštevati pri pripravi ponudbe.

V zvezi z nadaljnjo revizijsko navedbo, da bi moral naročnik pri zahtevi, da prenosna reverzna osmoza učinkovito odstranjuje organske in anorganske substance, kovine, mikrobe, vključujoč viruse, endotoksine, bakterije, navesti vrednosti odstranjevanja, pri čemer naj bi bil pojem učinkovitosti odstranjevanja zelo širok in si ga ponudniki lahko razlagajo različno, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je to navedbo že obravnavala pri tehničnih zahtevah za statično reverzno osmozo. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, ima naročnik za navedeno zahtevo objektivno opravičljive in strokovno utemeljene razloge, saj je učinkovitost odstranjevanja navedenih substanc eden izmed osnovnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati reverzna osmoza. Naročnik je na portalu javnih naročil pojasnil, da mora biti kvaliteta permeata vhodne vode skladna z AAMI standardi, ki veljajo za kvaliteto ultračiste dializne vode, objavil pa je tudi kemično in mikrobiološko analizo vode. S standardom AAMI je naročnik dovolj določljivo opredelil zahteve, ki jih morajo upoštevati ponudniki za pripravo ultračistega permeata in za doseganje ustrezne učinkovitosti odstranjevanja substanc. Kot je Državna revizijska komisija že zapisala, je lahko pojem učinkovitosti odstranjevanja širok, vendar je treba ponovno ugotoviti, da gre za specifično tehnologijo, v zvezi s katero so v stroki postavljeni določeni kriteriji učinkovitosti in kvalitete, ti pa so izraženi v standardih, za katere ni mogoče ugotoviti, da jih vlagatelj ne bi poznal. Ker je učinkovitost odstranjevanja določenih substanc ena izmed osnovnih zahtev glede delovanja reverzne osmoze, ki jo je naročnik sicer določil na splošen oz. opisen, a še vedno določljiv način, pri čemer morajo biti strokovnjakom znani standardi učinkovitosti odstranjevanja in kvalitete na tem področju, in ker je naročnik objavil tudi zahtevane kemične in mikrobiološke analize vode, Državna revizijska komisija ni mogla slediti vlagatelju, da razpisna dokumentacija v tem delu ne vsebuje dovolj informacij za pripravo ponudbe.

V zvezi z zadnjima dvema revizijskima navedbama, ki se nanašata na tehnične zahteve za prenosno reverzno osmozo (nekonkretiziran splošni standard AAMI in nejasnost zahteve, da je uporaba prenosne reverzne osmoze prijazna in nezahtevna do medicinskega osebja), Državna revizijska komisija, enako kot tudi naročnik, ugotavlja, da naročnika nihče od potencialnih ponudnikov ni opozoril, da sta navedeni zahtevi nejasni, zaradi česar revizijskih navedb v tem delu v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN ni mogoče vsebinsko presojati.

Kolikor je mogoče razumeti, da vlagatelj tudi v delu zahtevka za revizijo, v katerem obširno navaja vprašanja in odgovore, podane na portalu javnih naročil (ki naj bi bil sicer glede na vlagateljevo pojasnilo iz opombe 23 na strani 16 zahtevka za revizijo namenjen dokazovanju, da je bil naročnik opozorjen na kršitve, ki se mu očitajo v zahtevku za revizijo), dodatno navaja določene kršitve oz. dodatno pojasnjuje že navedene kršitve iz predhodnega dela zahtevka za revizijo, je treba v zvezi z očitkom, da ogled prostorov ne more nadomestiti dolžnosti naročnika pripraviti natančne tehnične specifikacije in da naročnik ni podal dovolj konkretnih podatkov glede obstoječih električnih instalacij, ponovno pojasniti, da naročnik lahko tehnične zahteve poda tudi v obliki splošnih funkcionalnih opisov predmeta naročila, ponudnikom pa prepusti, da ponudijo predmet naročila upoštevajoč lastno tehnologijo in strokovno poznavanje predmeta naročila. Kot je bilo že zapisano, Državna revizijska komisija na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb ni mogla ugotoviti, da bi bil opis predmeta naročila tako pomanjkljiv, da vlagatelj v predmetnem postopku oddaje javnega naročila ni imel dovolj informacij za pripravo ponudbe. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da je naročnik na zahtevo potencialnih ponudnikov podal dodatna pojasnila in informacije (med drugim je objavil tloris prostorov, slike načrta električnih inštalacij ter kemično in biološko analizo vode), organiziral pa je tudi ogled prostorov, na katerem so lahko ponudniki pridobili dodatne informacije za pripravo ponudbe, ki jih vsak ponudnik potrebuje glede na lastno tehnologijo. Na podlagi vlagateljevih revizijskih navedb torej ni bilo mogoče ugotoviti, da razpisna dokumentacija ne vsebuje dovolj informacij za pripravo ponudbe. Ob tem pa je treba ponovno opozoriti, da bo moral naročnik pri ocenjevanju tehnične ustreznosti oz. dopustnosti ponudb upoštevati široke in splošne funkcionalne opise, ki jih je podal v tehničnih specifikacijah, in bo moral posledično tudi ustrezno široko presojati ustreznost ponujenih predmetov.

Vlagatelj se v vlogi z dne 29. 6. 2020 opredeljuje do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo ter dodatno pojasnjuje svoje revizijske navedbe. Ob tem vlagatelj v vlogi podaja tudi nove navedbe in predlaga nove dokaze, v zvezi s katerimi je treba opozoriti, da šesti odstavek 29. člena ZPVPJN določa, da vlagatelj v vlogi, s katero se opredeli do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, ne sme navajati novih kršitev, dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku. Navedbe, da je naročnik neustrezno poimenoval predmet javnega naročila kot »Nabava reverznih osmoz«, saj gre za osmoze za pripravo dializne vode, s čimer naj bi želel nekaj prikriti, so tako prepozne, pa tudi nerazumljive. Prav tako so prepozne navedbe o delovanju obstoječega sistema naročnikovih reverznih osmoz, s katerim se je vlagatelj seznanil ob ogledu naročnikovih prostorov, posledično pa je prepozen tudi predlog za imenovanje strokovnjaka, ki naj ugotovi, koliko bolnikov lahko dializira naročnikov obstoječ sistem. Naknadne navedbe vlagatelja, s katerimi opisuje delovanje obstoječega naročnikovega sistema reverznih osmoz, so tudi sicer brezpredmetne, saj ni jasno, kako delovanje obstoječega sistema vpliva na nov sistem, ki ga naročnik naroča v predmetnem postopku oddaje javnega naročila. Kot navaja naročnik, naroča nov sistem reverznih osmoz prav zaradi dejstva, da obstoječega ne bo mogel več vzdrževati oz. zagotavljati njegovega delovanja. Prav tako so brezpredmetne vlagateljeve navedbe, da razpolaga z ustreznimi referencami, s katerimi lahko dokaže strokovnost in usposobljenost za izvedbo predmetnega naročila, saj ugotavljanje vlagateljeve tehnične in strokovne usposobljenosti glede na fazo postopka ne more biti predmet presoje v predmetnem postopku pravnega varstva.

Kolikor je mogoče vlagateljeve navedbe, ki jih je podal v vlogi z dne 29. 6. 2020 in se nanašajo na dejstvo, da je bila v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložena ena ponudba, katere ponudbena vrednost presega vrednosti, ki so v zakonu določene za izvedbo naročila male vrednosti, obravnavati kot navedbe, ki jih vlagatelj brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti v predrevizijskem postopku, in kolikor jih je mogoče razumeti kot očitek kršitve petega odstavka 39. člena ZJN-3, je treba ugotoviti, da vlagatelj napačno primerja zneske ponudbene in mejne vrednosti. Peti odstavek 39. člena ZJN-3 določa, da naročnik v primeru, če je vrednost najugodnejše dopustne ponudbe enaka mejni vrednosti ali višja od mejne vrednosti, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil ali na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, ter v postopku ni bila zagotovljena ustrezna objava povabila k sodelovanju, pa bi morala biti, ne sme oddati javnega naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek skladno z določbami ZJN-3. Predmetno javno naročilo naročnik oddaja po postopku oddaje javnega naročila male vrednosti, ki je (v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZJN-3 v povezavi z 2. alinejo točke a drugega in tretjega odstavka 22. člena ZJN-3 in Delegirano uredbo komisije (EU) 2019/1828 z dne 30. oktobra 2019) za javne zavode predvideno za naročila blaga in storitev v ocenjeni vrednosti do 214.000 EUR brez DDV. Naročnik je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila prejel ponudbo, katere ponudbena vrednost brez DDV znaša 204.194,92 EUR, ponudbena vrednost z DDV pa 249.117,89 EUR. Vlagatelj ob tem, ko zatrjuje preseganje ponudbene vrednosti, primerja ponudbeno vrednost z DDV, čeprav so mejne vrednosti za izvedbo postopka oddaje naročila male vrednosti v 22. členu ZJN-3 določene brez DDV. To pomeni, da bi moral upoštevati ponudbeno vrednost brez DDV, ki v tem konkretnem primeru znaša 204.194,92 EUR, kar je pod vrednostnim pragom, do katerega lahko naročnik še izvaja postopek oddaje javnega naročila male vrednosti.

V zvezi z navedbami iz vlagateljeve vloge z dne 29. 6. 2020, da je naročnik s pojasnilom, da mora s permeatom oskrbovati tudi pripravo kislih koncentratov, določil novo tehnično zahtevo, ki ni bila navedena v razpisni dokumentaciji, pa Državna revizijska komisija sledi naročniku, ki v vlogi z dne 6. 7. 2020 pojasnjuje, da je oskrbovanje priprave kislih koncentratov specifika njegovega sistema reverzne osmoze, ki ni neposredno povezana s tehničnimi specifikacijami sistema. Naročnik je v tehničnih specifikacijah in dodatnih pojasnilih določil, da morajo reverzne osmoze ustrezati tehničnim zahtevam, med drugim je določil, da mora imeti posamezna reverzna osmoza kapaciteto 1.750 l/h ultračistega permeata. Kot navaja naročnik, ni bistveno, za kaj bo uporabljal proizvedeni ultračisti permeat, okoliščina, da ga bo poleg priprave dializata uporabljal tudi za pripravo kislega koncentrata, pa ne vpliva na siceršnje zahteve glede kapacitete in kvalitete reverznih osmoz, zaradi česar tega ni mogoče šteti za novo tehnično zahtevo – ponudnik, ki bo izpolnil naročnikove zahteve glede kapacitete in kvalitete permeata, bo torej predložil dopustno ponudbo, ne glede na to, za kaj bo naročnik v procesih zdravljenja proizvedeni permeat uporabil.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelju ni uspelo izkazati, da je naročnik v predmetnem postopku oddaje javnega naročila izpostavljena določila razpisne dokumentacije določil v nasprotju s pravili ZJN-3, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.



V Ljubljani, 18. 8. 2020




predsednik senata
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.
član Državne revizijske komisije



Vročiti:

- Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d. o. o, Rozmanova 12, 1001 Ljubljana, p. p. 4372
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:

- v spis zadeve, tu.