018-109/2020 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Številka: 018-109/2020-7

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata ter Tadeje Pušnar in Nine Velkavrh kot članic senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Fizično in tehnično varovanje na UL, Biotehniški fakulteti za obdobje štirih let ter vzdrževanje varnostnih naprav in sistemov« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Varovanje Galekom, d. o. o., Podjetniško naselje Kočevje 1, Kočevje (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p., d. o. o., Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 17. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 13.467,63 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa. Višja stroškovna zahteva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila (objava 5. 5. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002779/2020-B01, in 6. 5. 2020 v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije, pod št. objave 2020/S 088-210384) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, ki je bil objavljen 17. 6. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN002779/2020-ODL01, obvestil sodelujoča ponudnika, da je izbral ponudbo ponudnikov v skupnem nastopu Sintal, d. o. o., Litostrojska cesta 38, Ljubljana in Varnost Vič, d. d., Koprska ulica 94, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), »saj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje in […] ne ustreza zahtevam naročnika«, ker vlagatelj »ni predložil certifikata pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518« in torej »ni predložil ustreznih dokazil, na podlagi katerih je razvidno, da izvaja zasebno varovanje v skladu s 13. členom Zakona o zasebnem varovanju in Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja«.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 29. 6. 2020 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je predložil dopustno ponudbo, saj je predložil dokazila, ki jih je naročnik določil v točki 3.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila,
 se za uporabo varnostno-nadzornega centra sklicuje na zmogljivost drugega subjekta, v ponudbi pa je predložil pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra in certifikat o licenci za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, s katerim je Ministrstvo za notranje zadeve potrdilo, da ima subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor prostore in opremo, ki izpolnjuje predpisane standarde za varnostno-nadzorne centre, s čimer je izpolnil tehnične pogoje, ki jih je določil naročnik,
 ker je bil subjektu Protect Infra, d. o. o., Maribor izdan certifikat o licenci za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, to pomeni, da je Ministrstvo za notranje zadeve v postopku preverbe izpolnjevanja pogojev za podelitev licence ugotovilo, da subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor izpolnjuje vse zakonsko predpisane pogoje, med drugim tudi usklajenost varnostno-nadzornega centra s standardom SIST EN 50518,
 je potrdilo strokovnega nadzora o ureditvi in delovanju varnostno-nadzornega centra licenca, ki jo izdaja Ministrstvo za notranje zadeve, naročnik pa ni zahteval nobenega drugega dokazila, zato ne more izločiti vlagateljeve ponudbe na podlagi navedbe, da vlagatelj ni predložil potrdila/certifikata pooblaščene neodvisne institucije oziroma njenega laboratorija,
 če je naročnik pričakoval predložitev kakšnega drugega potrdila, »bi to moral izrecno zahtevati v določilih razpisne dokumentacije ter svojo zahtevo po predložitvi takšnega potrdila tudi specificirati, upoštevajoč temeljna načela javnega naročanja«,
 naročnik ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitve certifikata pooblaščene neodvisne institucije oziroma njenega laboratorija, zato se po poteku roka za prejem ponudb ne more sklicevati na takšne zahteve in ne more na taki zahtevi utemeljevati izključitve vlagateljeve ponudbe,
 iz odgovora, objavljenega 13. 5. 2020 ob 8.19 na portalu javnih naročil, ne izhaja, kateri subjekt naj bi poleg Ministrstva za notranje zadeve predstavljal pooblaščeno institucijo za certificiranje, niti ni razvidno, katero potrdilo naj bi to bilo,
 če je izbrani ponudnik predložil vsebinsko enak certifikat o licenci Ministrstva za notranje zadeve za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, kot ga je vlagatelj, pri tem pa je ponudbo izbranega ponudnika označil za dopustno, vlagateljevo pa ne, je kršil tudi načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3),
 je treba upoštevati načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3),
 čeprav so bile zahteve iz dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasne, naročnik pa je mislil, da ne, bi moral zoper njega uporabiti blažje tolmačenje, ne pa mu iti v škodo.

Iz posredovane dokumentacije (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN) ni razvidno, da se je izbrani ponudnik izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo.

Naročnik je s sklepom z dne 9. 7. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je dopustil dokazovanje izpolnjevanja pogoja iz točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s predložitvijo veljavnega certifikata oziroma pogodbe, sklenjene z imetnikom licence za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, pri čemer je mora ponudnik v vsakem primeru predložiti potrdilo strokovnega nadzora (Ministrstvo za notranje zadeve ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja) o ureditvi in delovanju varnostno-nadzornega centra v skladu s standardom SIST EN 50518,
 je vlagatelj napačno tolmačil dokazilo »kopija pogodbe sklenjene z imetnikom licence za upravljanje z VNC« in jo razumel, da je dana možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov, saj vlagateljevemu tolmačenju nasprotujejo prvi odstavek 3. člena Zakon o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/2011; v nadaljevanju:ZZasV-1) ter 4. člen ZZasV-1 in 7. točka 5. člena ZZasV-1, pa tudi Pravilnik o izvajanju Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 100/2011),
 vlagatelj ne razpolaga s certifikatom oziroma licenco za načrtovanje varnostnih sistemov in za to se je skliceval na zmogljivosti drugih subjektov, Državna revizijska komisija pa je ob enakem dejanskem stanju v zadevi št. 018-109/2018 ugotovila, da se sporni pogoj za sodelovanje (pridobljena licenca za načrtovanje varnostnih sistemov) nanaša na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a prvega odstavka 76. člena ZJN-3) in ne na tehnično sposobnost, ZJN-3 pa ne omogoča sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov v primeru ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti,
 se je vlagatelj skliceval na pogodbo z drugim gospodarskim subjektom (subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor), ki ima veljavni certifikat varnostno-nadzornega centra, vendar le v smislu sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov,
 je bilo 13. 5. 2020 na portalu javnih naročil objavljeno pojasnilo o predložitvi certifikata pooblaščene institucije,
 bi moral vlagatelj dokazati, da sam razpolaga z veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom,
 iz sklepa o ustavitvi inšpekcijskega nadzora z dne 23. 6. 2020, ki ga je vlagatelj predložil k zahtevku za revizijo, ne izhaja, da je zagotavljanje storitev varnostno-nadzornega centra vlagatelja skladno z zakonodajo, temveč le, da je skladno s pregledanimi pogodbami,
 dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila ni nejasna in dvoumna, ponudnik pa bi se poznavajoč pravila področne zakonodaje zavedati, da si skladno z ZZasV-1 ne more »sposojati« certifikata varnostno-nadzornega centra,
 če je vlagatelj razumel, da lahko za dokazovanje poklicne sposobnosti uporabi zmogljivosti drugih subjektov, bi moral ta drugi subjekt priglasiti kot partnerja ali podizvajalca, česar pa ni storil,
 ni neenakopravno obravnaval ponudnikov, saj je izbrani ponudnik predložil certifikat o licenci za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom, ki se glasi na družbo Sintal, d. o. o., Ljubljana.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 401-1/2020-22 z dne 9. 7. 2020 in elektronskemu sporočilu z dne 4. 8. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 16. 7. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se z njimi ne strinja. Vlagatelj je priglasil povrnitev nadaljnjih stroškov.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila storitev (točka II.1.3 objav) izbral ponudbo izbranega ponudnika, saj je ugotovil, da je dopustna, za vlagateljevo ponudbo pa je ugotovil, da to ni, »saj ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje in […] ne ustreza zahtevam naročnika«. Naročnik je tudi navedel, da vlagatelj »do roka za predložitev dopolnitve« »ni« »predložil certifikata pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518« in torej »ni predložil ustreznih dokazil, na podlagi katerih je razvidno, da izvaja zasebno varovanje v skladu s 13. členom Zakona o zasebnem varovanju in Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja«. Vlagatelj je navedel, da je predložil vsa zahtevana dokazila in da ima sposobnost, kot jo je zahteval naročnik, čemur je naročnik nasprotoval.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020 navedel razloge, zakaj ni izbral vlagateljeve ponudbe, pri čemer na njihovi podlagi ni mogoče jasno razbrati, ali vlagateljeve ponudbe ni izbral zato, ker ni mogel ugotoviti, da so izpolnjeni pogoji za njeno izbiro po postopku, ki ga določa prvi odstavek 89. člena ZJN-3, ali pa se je oprl (tudi) na posledico iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3 in izključil vlagatelja, ker je ugotovil, da je izpolnjen pogoj iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3. Vendar Državni revizijski komisiji ni treba ugotoviti, na katero pravno podlago se je oprl naročnik, saj je v vsakem primeru treba ugotoviti, da je naročnik štel, da vlagatelj ni predložil vseh dokazil, zato mu ne odda javnega naročila, vlagatelj pa je izpodbijal to naročnikovo odločitev.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določil:
 točko 1.6.:
»Ponudniki v vseh zahtevanih obrazcih izpolnijo prazna polja in vsebine, ki so predvidene za vnos podatkov s strani ponudnikov. V kolikor posamezna prazna polja in vsebine ne pridejo v poštev za ponudbo, mora ponudnik ta mesta bodisi pustiti prazna, bodisi jasno označiti, da za ponudbo niso primerna (npr. prečrtati). Ponudnik mora v svoji ponudbi priložiti ustrezno izpolnjene obrazce in vse ostale zahtevane dokumente.
Ponudnik mora v ponudbi predložiti izpolnjene naslednje dokumente:
­ obrazec ESPD (za vse gospodarske subjekte v ponudbi, zaželeno tudi v .pdf formatu);
­ […]
­ kopijo veljavnega certifikata o licenci za upravljanje z VNC oz. kopijo pogodbe sklenjene z imetnikom licenec za upravljanje z VNC in potrdilo strokovnega nadzora (MNZ ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja) o ureditvi in delovanju VNC v skladu s standardom SIST EN 50518 in
­ ostala dokazila v skladu z razpisno dokumentacijo.
[…]«
 točko 1.6.1:
»1.6.1. Obrazec "ESPD" za vse gospodarske subjekte
[…]
Izpolnjen in podpisan ESPD mora biti v ponudbi priložen za vse gospodarske subjekte, ki v kakršni koli vlogi sodelujejo v ponudbi (ponudnik, sodelujoči ponudnik v primeru skupne ponudbe, gospodarski subjekti, na katerih kapacitete se sklicuje ponudnik in podizvajalci).
[…]«,
 točko 1.8., ki ureja »skupno ponudbo«,
 točko 1.9., ki ureja »ponudbo s podizvajalci«,
 točko 3.4.:
»3.4.Tehnične, strokovne in kadrovske zahteve (deseti in enajsti odstavek 76. člena ZJN-3)
3.4.1.Tehnični pogoji oziroma sposobnost
Ponudnik mora imeti veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (VNC), ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z ZZasV-1), ali pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z varnostno nadzornim centrom. V primeru nepredvidenih dogodkov oziroma prekinitvi delovanja VNC mora ponudnik upoštevati veljavni standard SIST EN 50518 za delovanje nadzornih in sprejemnih centrov za alarme.
Dokazilo: Ponudnik izpolni ESPD obrazec (Del IV.A "Ustreznost", področje: "Za naročila storitev: potrebna določena dovoljenja") in predloži kopijo veljavnega certifikata o licenci za upravljanje z VNC, oziroma fotokopijo pogodbe, sklenjene z imetnikom licence za upravljanje z VNC.
Naročnik bo za namene oddaje tega javnega naročila pridobil podatke o veljavni licenci za upravljanje z VNC, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z ZZasV-1 iz evidence, ki jo v ta namen vodi Ministrstvo za notranje zadeve in je objavljena na uradni spletni strani Ministrstva za notranje zadeve.
Ponudnik mora zagotavljati standarde, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja v skladu z Odredbo o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 24/12).«
 točko 4.:
»4. Merilo za izbor
Merilo za izbiro ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba.
Najugodnejši ponudnik bo izbran na podlagi naslednjih meril:
C1 – Ponudbena cena (v EUR z DDV)
C2 – Ponudnik ima lasten varnostno-nadzorni center (pridobljena licenca za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom)
C3 – Ponudbena cena (v EUR z DDV) za posredovanje v primeru sproženega alarmnega sistema
C4 - Ponudbena cena (v EUR z DDV) za delo tehnika za uro (60 minut) vzdrževanja varnostnih naprav in sistemov
Število točk, ki jih prejme ponudba ponudnika
Posamezna ponudba lahko doseže po merilu C1 največ 86točk,
po merilu C2 največ 10 točk,
po merilu C3 največ 2 točki,
po merilu C4 največ 2 točki,
skupno število točk po merilu C1, C2, C3 in C4 je največ 100 točk.
[…]
b) C2 – Ponudnik ima lasten glavni in nadomestni varnostno-nadzorni center (pridobljena licenca za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom)
­ 0 točk = če ponudnik nima lastnega glavnega in/ali nadomestnega varnostno-nadzornega centra
­ 10 točk = če ima ponudnik lasten glavni in nadomestni varnostno-nadzorni center
Izvajalec oz. glavni izvajalec v primeru skupne ponudbe mora imeti za opravljanje pogodbenih del veljavno licenco za upravljanje z varnostno nadzornim centrom (glavnim) in licenco za upravljanje z nadomestnim varnostno nadzornim centrom (v primeru izpada glavnega), skladno s točko 8.4 standarda SIST BS 5979:2005 in z Zakonom o zasebnem varovanju. V kolikor ima ponudnik ali skupina ponudnikov za storitve upravljanja z varnostno nadzornim centrom (glavnim in/ali nadomestnim) drugega imetnika licence, se ta v ponudbi obravnava kot najemodajalec ali podizvajalec. Ponudnik mora predložiti licence za glavni in nadomestni varnostno nadzorni center ter, v primeru drugih imetnikov licenc, tudi pogodbe o najemu varnostno nadzornih centrov. Ponudnik mora predložiti tudi potrdilo strokovnega nadzora (MNZ ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja) o ureditvi in delovanju varnostno nadzornega centra v skladu s standardom SIST BS 5979:2005. Licence morajo biti veljavne za celotno obdobje izvajanja storitev varovanja. V kolikor se ponudniku veljavnost obstoječih licenc izteče v obdobju med 1. 7. 2020 in 30. 6. 2024, mora ponudnik priložiti tudi izjavo o tem, da bo na ustrezno ministrstvo podal vlogo za pridobitev novih licenc in v primeru sklenjene pogodbe nove veljavne licence predložil naročniku še pred iztekom veljavnosti obstoječih).
Skupna ponudba
V primeru skupne ponudbe prejme takšna ponudba 10 točk samo v primeru, da ima veljavno licenco in upravlja z lastnim glavnim ter nadomestnim varnostno nadzornim centrom vodilni partner v skupni ponudbi.
Ponudba ponudnika s podizvajalcem oz. najemodajalcem
V kolikor ima ponudnik ali skupina ponudnikov za storitve upravljanja z glavnim in nadomestnim varnostno nadzornim centrom drugega imetnika licence, se ta v ponudbi obravnava kot podizvajalec ali najemodajalec, zaradi česar se takšnemu ponudniku ali skupini ponudnikov prizna nič točk.
Ponudnik izpolni obrazec Predračun (OBR-1) in priloži kopijo licence za upravljanje z glavnim varnostno nadzornim centrom in kopijo licence za upravljanje z nadomestnim varnostno nadzornim centrom, v primeru drugega imetnika licence tudi kopijo pogodb o najemu varnostno nadzornih centrov, potrdilo strokovnega nadzora (MNZ ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja) o ureditvi in delovanju VNC v skladu s standardom SIST EN 50518 ter po potrebi izjavo, da bo podal vlogo za pridobitev nove licence.
[…]«

Na portalu javnih naročil je bilo 13. 5. 2020 ob 8.19 objavljena informacija:
»Spoštovani, vsa dokazila (certifikati, licence,...) morajo biti uradno potrjene s strani pristojne organizacije zadolžene za izdajo tovrstnih dokazil. V tem primeru potrdilo pooblaščene institucije za certificiranje, ki je uradni izdajatelj dokazila. Lep pozdrav«,
ki je skladno s tretjo povedjo iz prvega odstavka 67. člena ZJN-3, kot je tudi pravilno navedel naročnik (sklep z dne 9. 7. 2020, str. 4), postala del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Vendar Državna revizijska komisija glede na obliko objavljene informacije (npr. vljudnostni nagovor in pozdrav na koncu) ni mogla šteti, da bi bila posredovana neposredno kot informacija naročnika, temveč kaže na to, da je naročnik odgovoril na vprašanje, ki pa ni (bilo) objavljeno na portalu javnih naročil. Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je objavljena informacija v relevantnem delu sestavljena iz dveh povedi, pri čemer je prva poved (»vsa dokazila (certifikati, licence,...) morajo biti uradno potrjene s strani pristojne organizacije zadolžene za izdajo tovrstnih dokazil«) zapisana tako, da je mogoče iz nje kljub slovničnemu neujemanju pojmov »dokazila« in »potrjene« razbrati sporočilo, čeprav ni objavljeno tudi vprašanje, saj je naročnik z njo pojasnil nekaj na splošno o vseh dokazilih, druga poved (»V tem primeru potrdilo pooblaščene institucije za certificiranje, ki je uradni izdajatelj dokazila.«) pa je zapisana tako, da ne omogoča ugotovitve jasnega sporočila. Iz navedbe »V tem primeru« namreč izhaja, da je naročnik obravnaval določen primer, ki pa ne le, da ni razviden zaradi odsotnosti vprašanja, ta ni razviden niti iz kakega dela odgovora. Državna revizijska komisija zato ugotavlja, da konkretizacija druge povedi iz informacije, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 13. 5. 2020 ob 8.19, šele po poteku roka za prejem ponudb (8. 6. 2020 do 10. ure; točka IV.2.2 objave), po vsebini pomeni ravnanje v nasprotju ne le z načeloma iz 6. in 7. člena ZJN-3, temveč tudi prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3, saj bi dajanje konkretne vsebine drugi povedi šele po poteku roka za prejem ponudb pomenilo, da bi naročnik posegel v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Državna revizijska komisija zato zaključuje, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne more tolmačiti druge povedi iz informacije, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 13. 5. 2020 ob 8.19, v vsebini, ki bi ponudnikom nalagala dodatne obveznosti. Državna revizijska komisija pri tem dodaja, da navedbe »V tem primeru« ni mogla tolmačiti v navezavi s prvo povedjo in šteti, da bi se nanašala na »vsa dokazila«, saj neodvisno od tega, ali bi ZJN-3 sicer dopuščal, da naročnik zahteva »uradno potrje[vanje]« na splošno in za vsa dokazila (prim. problem tako širokega tolmačenja že vsaj zaradi načela sorazmernosti, 8. člen ZJN-3), pojem »pooblaščene institucije za certificiranje« po imenu, vsebini in obsegu ni enakovreden pojmu »pristojne organizacije zadolžene za izdajo tovrstnih dokazil«, temveč je bodisi nekaj manj bodisi nekaj drugega. Državna revizijska komisija še opozarja, da njeni zaključki ne bi bili drugačni niti, če bi morala šteti, da informacija, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 13. 5. 2020 ob 8.19, predstavlja informacijo naročnika, ki je bila posredovana neposredno, ne pa kot odgovor na vprašanje, saj tudi taka ugotovitev ne bi spremenila tega, da je druga poved zapisana tako, da ne omogoča ugotovitve jasnega sporočila.

Državna revizijska komisija je vpogledala v vlagateljevo ponudbo in ugotovila, da se v njej med drugim nahajajo:
 dva obrazca ESPD v formatu .xml, pri čemer je en predložen za vlagatelja, drugi pa za subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor,
 obrazec ESPD v formatu .pdf za vlagatelja,
 zadnja stran obrazca ESPD v formatu .pdf za subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor,
 pogodba o zagotavljanju storitev varnostno-nadzornega centra, sklenjena 1. 10. 2018 med vlagateljem in subjektom Protect Infra, d. o. o., Maribor,
in
 certifikat o licenci za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom št. 2511-123/2005/9 iz novembra 2009, ki se glasi na subjekt Protect Infra, d. o. o., Maribor.

Naročnik je med pregledom ponudb z dopisom št. 401-1/2020-9 z dne 27. 5. 2020 vlagatelju med drugim sporočil, da »pri pregledu obrazca ESPD je bilo ugotovljeno, da v Delu II pod rubriko A ni označeno ali gospodarski subjekt sodeluje pri postopku oddaje javnega naročila skupaj z drugimi subjekti. Ravno tako v delu IV pod rubriko A "za naročila storitev: potrebno določeno dovoljenje" ni označeno ali so te informacije na razpolago v elektronski obliki, ter […]«, zato ga je pozval, da »dopolni[…] svojo ponudbo«. Naročnik je v dopisu št. 401-1/2020-9 z dne 27. 5. 2020 tudi navedel: »Obenem vas pozivamo v pojasnitev ustreznih informacij ter predložitev dokazil. V skladu s 13. členom Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) je treba zasebno varovanje opravljati v skladu s sprejetimi in objavljenimi slovenskimi nacionalnimi standardi. Na podlagi Odredbe o določitvi standardov, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja (Uradni list RS, št. 24/12) so v prilogi navedeni standardi, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja. Za nadzorne in sprejemne centre za alarme določa, da jih je potrebno uskladiti s standardom SIST EN 50518. Uskladitev z omenjenim standardom se dokazuje s certifikatom pooblaščene neodvisne inštitucije oz. njenega laboratorija. Iz ponudbene dokumentacije ustrezna uskladitev v skladu s standardom SIST EN 50518 ni razvidna, zaradi česar vas prosimo v predložitev certifikata pooblaščene neodvisne inštitucije oz. njenega laboratorija.«

Vlagatelj je na poziv št. 401-1/2020-9 z dne 27. 5. 2020 odgovoril z dopisoma z dne 15. 6. 2020, pri čemer je v enem med drugim navedel:
 »1. ESPD obrazec
Prilagamo dopolnjen ESPD obrazec, ki je izpolnjen v Delu II pod rubrika A ter v Delu IV pod rubrikama A in C.
Ob tem pojasnjujemo, da so vsi podatki, ki morebiti ne izhajajo iz ESPD obrazca, razvidni iz drugih ponudbenih obrazcev, zato v tem delu dopolnitev ponudbe glede na prakso Državne revizijske komisije in Sodišč Evropske unije niti ni bila potrebna (prim. sklep Državne revizijske komisije št. 018-25/2011 in Sodbo sodišča Evropske unije v zadevi T-195/08).
V izogib vsakršnim dvomom podarjamo, 1) da pri javnem naročilu ne sodelujemo z drugimi subjekti na način, ki ga predvideva Del II rubrike A ESPD obrazca,1 2) da informacije glede tega, ali je za izvajanje storitev potrebno določeno dovoljenje, niso dostopne v elektronski obliki ter 3) […]«, pri čemer se opomba 1 glasi: »V skladu z navodili za izpolnjevanje ESPD obrazca, dostopnimi na https://www.enarocanje.si/Dokumenti/Navodila_za_uporabo_espd.pdf ponudnik v Delu II rubrike A ESPD obrazca označi "DA" le v primeru, če oddaja t. i. "skupno ponudbo" (tj., če oddaja ponudbo skupaj z drugimi gospodarskimi subjekti), medtem ko v vseh drugih primerih (tj. če nastopa s podizvajalci oziroma če se sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov, ne da bi oddajal "skupno ponudbo") v tem delu označi "NE".«
in
 »5. SIST EN 50518
V zvezi z uskladitvijo s standardom SIST EN 50518 poudarjamo, da iz razpisne dokumentacije ni razvidno, da bi naročnik to predpisal kot pogoj za sodelovanje pri predmetnem javnem naročilu.
V točki 3.4.1 "Tehnični pogoji oziroma sposobnost" je naročnik npr. določi, da mora ponudnik "v primeru nepredvidenih dogodkov oziroma prekinitvi delovanja VNC upoštevati veljavni standard SIST EN 50518 za delovanje nadzornih in sprejemnih centrov za alarme". To, da mora ponudnik upoštevati standard SIST EN 50518 namreč pomeni, da se mora po vsebini ravnati na način, kot ta standard zahteva, ne pa, da mora ta standard tudi formalno imeti pridobljenega.
Naročnikov pogoj v zvezi z VNC je bil, da mora imeti ponudnik bodisi veljavno licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (VNC), ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z ZZasV-1 bodisi pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra ter veljavno licenco njegovega lastnika za upravljanje z varnostno nadzornim centrom. Ta pogoj pa smo v celoti izkazali, saj smo predložili pogodbo.
Da je bil to edini naročnikov pogoj, izhaja tudi iz nadaljnjega besedila točke 3.4.1 razpisne dokumentacije, v kateri je kot dokazilo o izpolnjevanju zahteve predvidena (le) kopija veljavnega certifikata o licenci za upravljanje z VNC oziroma kopija pogodbe, sklenjene z imetnikom licence za upravljanje z VNC, ne pa predložitev dokazila o certifikatu SIST EN 50518.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020 navedel razloge, s katerimi je utemeljeval ugotovitev, da vlagateljeva ponudba ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik je v sklepu z dne 9. 7. 2020 (str. 5) pravilnost svoje odločitve utemeljeval tudi ob upoštevanju trditve, da »določila razpisne dokumentacije niso nejasna in dvoumna«, poleg tega je opozoril, da »v kolikor je vlagatelj razumel, da lahko izkazovanje poklicne sposobnosti izkazuje preko kapacitet gospodarskega subjekta (družbe P.), bi moral le tega priglasiti kot partnerja ali podizvajalca, česar pa ni storil«. Vprašanje nejasnosti in dvoumnosti zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je sicer lahko vprašanje, ki je povezano z določanjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, za kar vlagatelj ne bi pravočasno vložil zahtevka za revizijo (prvi odstavek 25. člena ZPVPJN) (oziroma bi bil prekludiran; tretji odstavek 25. člena ZPVPJN), vendar vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni oporekal določitvi zahtev dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč temu, kako jih je naročnik tolmačil pri pregledu vlagateljeve ponudbe; torej njihovi uporabi. Ker naročnik skladno s prvo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 o vseh odločitvah v skladu z 90. členom ZJN-3 obvesti ponudnike in kandidate na način, da podpisano odločitev iz 90. člena ZJN-3 objavi na portalu javnih naročil (izjema iz tretje povedi iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 ni relevantna za obravnavani primer), odločitev pa se skladno s tretjo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil, je celo 30. 6. 2020 (datum iz prejemne štampiljke, odtisnjene na prvi strani zahtevka za revizijo), ko je naročnik že prejel zahtevek za revizijo, upoštevajoč pravila o štetju rokov iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN, ki določa kateri dnevi so delovni, drugega odstavka 111. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, ki glede na dejansko stanje za konkreten primer sporoča, da se v štetje roka ne všteje 17. 6. 2020, ko je bil na portalu javnih naročil pod št. objave JN002779/2020-ODL01 objavljen dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, in šeste alinee prvega odstavka 1. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I s sprem.), ki določa, da je 25. 6. praznik, ki se ga zato skladno s petim odstavkom 1. člena ZPVPJN ne upošteva pri štetju roka iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, znotraj roka za uveljavljanje pravnega varstva iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN zoper odločitev, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, saj je to osmi delovni dan od objave tega dokumenta. Vlagatelj z vložitvijo zahtevka za revizijo v roku iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN zato ni prepozen, da bi izpodbijal, kako je naročnik tolmačil zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pri obravnavi njegove ponudbe. Državna revizijska komisija še dodaja, da naročnik skladno z drugim odstavkom 90. člena ZJN-3 v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu z 89. členom ZJN-3 obvesti vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila, ki jo obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3 (druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3). V tretjem odstavku 90. člena ZJN-3 je določeno, kaj mora vsebovati odločitev v zvezi z oddajo javnega naročila. Za vlagateljev položaj je relevantna prva alinea tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, skladno s katero odločitev med drugim vsebuje razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Ker naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020 ni nič uveljavljal o opustitvi priglasitve kakšnega subjekta kot partnerja ali podizvajalca, česa takega ne bi mogel uspešno uveljavljati šele v odločitvi o zahtevku za revizijo; torej ne šele v sklepu z dne 9. 7. 2020.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da je točka 3.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila sestavljena iz štirih odstavkov.

Iz prvega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidno, da je je naročnik določil »pogoj« (prva poved), ki ga ponudniki lahko izpolnijo na alternativen način, saj jim je omogočil, da bodisi sami razpolagajo z licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom bodisi z licenco za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom razpolaga druga oseba, s katero ima ponudnik sklenjeno pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra. Iz točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tako razvidno, da je naročnik določil, da bo ponudnik (lahko) izpolnil pogoj, čeprav nima lastnega varnostno-nadzornega centra. Naročnik se je v drugi povedi iz prvega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skliceval na standard SIST EN 50518, in sicer tako, da ga »mora ponudnik upoštevati« »v primeru nepredvidenih dogodkov oziroma prekinitvi delovanja VNC«, kar je zahteva, ki je relevantna v izvedbeni fazi. Iz druge povedi iz točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja nobena zahteva za razpolaganje s kakšnim dokazilom in še manj zahteva za predložitev kakšnih dokazil (že) v ponudbi.

Naročnik je v drugem odstavku točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila določil tudi potrebna dokazila, ki naj bi bila skladna tudi z zahtevami iz informacije, objavljene na portalu javnih naročil 13. 5. 2020 ob 8.19. Iz drugega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (pa niti ne iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) ni razvidno, da je naročnik določil, da ponudniki kot dokazilo v primeru sklicevanja na pogodbo o zagotavljanju uporabe varnostno-nadzornega centra predložijo licenco za upravljanje varnostno-nadzornega centra, s katero razpolaga sopogodbenik. Državna revizijska komisija zato tudi ugotavlja, da se je naročnik v sklepu z dne 9. 7. 2020 (str. 2), ko je navedel, da je »kot dokazilo predvidel: "kopijo veljavnega certifikata o licenci za upravljanje z VNC oz. kopijo pogodbe sklenjene z imetnikom licenec za upravljanje z VNC in potrdilo strokovnega nadzora (MNZ ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja) o ureditvi in delovanju VNC v skladu s standardom SIST EN 50518"«, skliceval na trinajsto alineo drugega odstavka točke 1.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa na zahtevo, ki bi bila določena v točki 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Neodvisno od tega, da v točki 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni določeno to, kar je naročnik navedel v sklepu z dne 9. 7. 2020 (str. 2), to ne spremeni tega, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, tj. trinajsti alinei drugega odstavka točke 1.6., zahteval predložitev še drugih dokumentov poleg tistih, ki jih je navedel v točki 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tak zaključek potrjuje tudi opis merila C2 (točka 4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), saj tudi iz njega izhaja, da je naročnik zahteval predložitev še nekaterih dokumentov poleg tistih, ki jih je navedel v točki 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Iz tretjega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izhaja opis naročnikovega pridobivanja podatkov o veljavni licenci za upravljanje z varnostno-nadzornim centrom iz evidence pri Ministrstvu za notranje zadeve.

Iz četrtega odstavka točke 3.4.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je razvidna zahteva, skladno s katero mora ponudnik zagotavljati določene standarde, vendar niti tega odstavka ni mogoče razumeti, da določa kakšno dokazilo.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik v točki 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dokazila izrecno določil le v drugem odstavku, posredno pa jih je mogoče ugotoviti tudi iz prvega odstavka, vendar iz nobenega odstavka točke 3.4.1. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razbrati zahteve za predložitev tudi »certifikata pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518« (gl. dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020). Zahteve za predložitev tudi »certifikata pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518« pa ni mogoče razbrati niti iz (trinajste alinee) točke 1.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Čeprav se je naročnik v trinajsti alinei točke 1.6. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila skliceval na standard SIST EN 50518, sklicevanje nanj ni povezano s predložitvijo certifikata, temveč potrdila strokovnega nadzora o ureditvi in delovanju VNC v skladu z njim, ki naj ga opravita Ministrstvo za notranje zadeve ali Zbornica za razvoj zasebnega varovanja. Da ni možno razumeti, da sta bodisi Ministrstvo za notranje zadeve bodisi Zbornica za razvoj zasebnega varovanja pooblaščena neodvisna institucija ali njen laboratorij v smislu navedbe iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, priča že dejstvo, da je naročnik uporabil različne pojme za označitev različnih subjektov. Državna revizijska komisija ne bi mogla zaključiti drugače in torej, da bi morali ponudniki predložiti v ponudbi »certifikat pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518«, niti na podlagi informacije, ki je bila objavljena na portalu javnih naročil 13. 5. 2020 ob 8.19, saj to iz nje glede na to, kako je napisana (gl. ugotovitve Državne revizijske komisije o jasnosti informacij), ne izhaja.

Državna revizijska komisija se zato (glede na predhodne odstavke obrazložitve tega sklepa) strinja z vlagateljem (zahtevek za revizijo, str. 7–8), ki je uveljavljal, da naročnik pred potekom roka za prejem ponudb ni določil zahteve, skladno s katero bi morali ponudniki predložiti »certifikat pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518«, zato se tudi strinja, da naročnik ni bil upravičen ugotavljati, ali je bila vlagateljeva ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 tudi na podlagi zahteve, ki je ni določil pred potekom roka za prejem ponudb. Državna revizijska komisija ob tem ugotavlja, da naročnik vlagatelju v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020 ni očital, da ne bi predložil katerega izmed dokazil, za katere je mogoče zaključiti, da jih je določil do poteka roka za prejem ponudb.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija in ne da bi bilo treba ugotavljati tudi, ali je naročnik kršil načelo enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ker to ne bi bilo bistveno za rešitev zadeve, ugotavlja, da je naročnik pregledal vlagateljevo ponudbo na način, ki ni skladen z zahtevami iz prvega odstavka 89. člena ZJN-3 v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 in 6. členom ZJN-3, saj naročnik ni ugotavljal, ali bi bilo mogoče vlagatelju oddati javno naročilo, ker bi predložil ponudbo, ki bi bila skladna z zahtevami in pogoji, ki jih je določil do poteka roka za prejem ponudb, temveč jo je pregledal ob upoštevanju zahtev, ki jih je določil po poteku roka za prejem ponudb, z njimi pa tudi pred potekom roka za prejem ponudb ni seznanil gospodarskih subjektov (npr. z objavo na ali prek portala javnih naročil), s čimer jim je tudi onemogočil uveljavljanje pravnega varstva zoper njihovo določitev (prim. prvi odstavek 5. člena ZPVPJN v povezavi s prvim odstavkom 25. člena ZPVPJN).

Na podani zaključek ne vpliva ugotovitev Državne revizijske komisije o nejasnosti iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, ali se je naročnik oprl tudi na posledico iz četrte povedi iz petega odstavka 89. člena ZJN-3, saj ob dejstvu, da naročnik do poteka roka za prejem ponudb ni določil zahteve, da bi morali ponudniki v ponudbi predložiti »certifikat pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija o uskladitvi s standardom SIST EN 50518«, ponudba zaradi odsotnosti takega certifikata ni vsebovala neke pomanjkljivosti in je zato glede tega ni bilo treba dopolniti, pojasniti ali popraviti. Naročnik zato tudi ni imel podlage, da za ugotavljanje, ali je vlagateljeva ponudba dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, vlagatelja z dopisom št. 401-1/2020-9 z dne 27. 5. 2020 pozove na »predložitev certifikata pooblaščene neodvisne institucije oz. njenega laboratorija« »o uskladitvi s standardom SIST EN 50518«.

Na podani zaključek ne vplivajo naročnikovi argumenti iz sklepa z dne 9. 7. 2020 o tem, da se je vlagatelj skliceval na zmogljivosti drugega subjekta (in sicer tu subjekta Protect Infra, d. o. o., Maribor), glede na naravo pogoja in zahtev pa se ne bi mogel, kot naj bi o tem odločila že Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-109/2018, saj je kot ključno treba upoštevati, kaj je naročnik očital vlagatelju v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020, ti razlogi pa niso ne enaki ne vsebinsko primerljivi razlogom, ki jih je naročnik iz zadeve št. 018-109/2018 navedel tedanjemu vlagatelju v obvestilu, s katerim ga je seznanil z odločitvijo v zvezi z oddajo tedanjega javnega naročila (dokument »Obvestilo o izbiri najugodnejšega ponudnika« št. 01-25/13-2018 z dne 18. 5. 2018). Državna revizijska komisija je v obrazložitvi tega sklepa že opozorila na prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3, zato naročnik ne more v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati drugih ali dodatnih razlogov, da vlagatelju ne odda javnega naročila. Državna revizijska komisija tudi opozarja, da je bil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020 tisti dokument, ki je vlagatelju nudil informacije, da je lahko pripravil zahtevek za revizijo, ki je moral vsebovati tudi sestavine iz drugega odstavka 15. člena ZPVPJN (»očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo«).

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 401-1/2020-16 z dne 16. 6. 2020.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje javnega naročila vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnih načel iz 6. in 7. člena ZJN-3. Pri tem Državna revizijska komisija napotuje naročnika, naj tudi preuči, ali lahko dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila v zvezi s sporno licenco in s tem povezanimi vprašanji tolmači v vsebini, kot jo je uveljavljal (šele) v sklepu z dne 9. 7. 2020, ne da bi nasprotoval kakšni drugi določbi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Iz točke 4. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je namreč razvidno, da je naročnik določil merilo C2, ki se sklicuje tudi na licenco za varnostno-nadzorni center. Značilnost meril je, da niso izključujoče narave, kot to velja za pogoje. Naročnik naj pri tem tudi preuči, ali mu dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila že v tem postopku oddaje javnega naročila sicer omogoča, da lahko izbere najugodnejšo ponudbo, ne da bi pri tem storil relevantne kršitve 7. člena ZJN-3.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, zato mu Državna revizijska komisija upoštevajoč prvi, drugi in tretji odstavek 70. člena ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015; v nadaljevanju: OT) in Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/2019), ob upoštevanju okoliščin primera, kot potrebne priznava stroške takse v višini 11.242,35 eurov, stroške za sestavo zahtevka za revizijo (tarifna številka 40 OT) v višini 1.800 eurov (3.000 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 2.196 eurov, in izdatke (11. člen OT) v višini 24 eurov (40 točk), povečani za 22 % DDV, kar znese 29,28 eurov.

Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške v višini 13.467,63 eurov v 15 dneh po vročitvi tega sklepa.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za »sestanek s stranko 1 ura« (tarifna številka 39/1 OT) in »pregled listin in dokumentacije 1 ura« (tarifna številka 39/2 OT), saj to nista samostojni storitvi v smislu tarifne številke 39 OT, temveč so to stroški, ki so že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo (1. točka tarifne številke 40 OT).

Vlagatelj je povrnitev stroškov priglasil tudi v vlogi z dne 16. 7. 2020, vendar mu jih Državna revizijska komisija ni priznala, saj je bilo vse, kar je bistveno za rešitev zadeve, razvidno že iz zahtevka za revizijo.

Državna revizijska komisija je zato kot neutemeljeno zavrnila višjo stroškovno zahtevo od priznanih 13.467,63 eurov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 17. 8. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije


























Vročiti:
 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana,
 Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o. p, d. o. o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
 Sintal, d. o. o., Litostrojska cesta 38, 1000 Ljubljana,
 Varnost Vič, d. d., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.