018-126/2020 Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana

Številka: 018-126/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvedba objekta – Rekreativno večnamensko igrišče«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika HIPOX gradbeništvo, hidroizolacije, industrijski tlaki, d.o.o., Ambruževa ulica 3, 1291 Škofljica, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana, Mencingerjeva ulica 65, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 13. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi tako, da se v celoti razveljavi postopek oddaje javnega naročila »Izvedba objekta – Rekreativno večnamensko igrišče«, ki ga je naročnik pričel s Sklepom št. 351-01/2020-02 z dne 10. 6. 2020 in v zvezi s katerim je bilo na Portalu javnih naročil dne 15. 6. 2020, pod številko objave JN003771/2020-W01, objavljeno Obvestilo o naročilu male vrednosti.

2. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, se zavrže.

3. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 2.667,83 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

4. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 10. 6. 2020 izvaja postopek oddaje javnega naročila za »Izvedbo objekta – Rekreativno večnamensko igrišče«. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 15. 6. 2020, pod številko objave JN003771/2020-W01.

Naročnik je dne 17. 7. 2020 sprejel »Odločitev o oddaji javnega naročila po postopku oddaje naročila male vrednosti s pogajanji« št. 351-01/2020-006 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), iz katere izhaja, da je naročnik prejel pet (5) ponudb, med drugim tudi vlagateljevo, in da je vse ponudnike povabil v postopek pogajanj ter po izvedbi pogajanj za izvedbo predmetnega javnega naročila kot najugodnejšega izbral ponudnika KPL, družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring, d.o.o., Tbilisijska ulica 61, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je bila ponudba vlagatelja po merilih uvrščena na drugo mesto. Navedena odločitev je bila objavljena na Portalu javnih naročil dne 20. 7. 2020.

Po opravljenem vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika je vlagatelj dne 27. 7. 2020 zoper odločitev o oddaji naročila pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga tako razveljavitev predmetne odločitve, kakor tudi razveljavitev Vabila v postopek pogajanj, danega preostalim štirim (4) ponudnikom, in celotnega postopka v zvezi s pogajanji z navedenimi ponudniki, ter povrnitev stroškov revizijskega postopka. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik ravnal v nasprotju z določili lastne razpisne dokumentacije, s tem, ko je k pogajanjem povabil preostale štiri (4) ponudnike, med drugim tudi izbranega ponudnika, saj njihove ponudbe niso bile dopustne, ker so presegale zagotovljena sredstva. Vlagatelj je edini oddal dopustno ponudbo, zato bi moral naročnik k pogajanjem povabiti le njega. Naročnik je namreč v XVI. poglavju razpisne dokumentacije jasno določil pogoje, pod katerimi bodo ponudniki povabljeni k pogajanju, in sicer, da se bo pogajal s ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo, besedilo v tem delu je celo podčrtal, pri čemer je v točki 4.6 poglavja III razpisne dokumentacije določil, kdaj se ponudba šteje za dopustno, med drugim tudi, da cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika, le-ta pa je v 1. točki razpisne dokumentacije določena v višini 99.898,89 EUR z DDV. Ponudbene cene ostalih štirih ponudnikov so navedeni znesek presegale in so bile kot take glede na pogoje iz razpisne dokumentacije nedopustne. Povabilo naročnika ostalim štirim ponudnikom k pogajanjem je zato nezakonito. Ker naročnik za t.i. fazo pogajanj ni izdal samostojne odločitve, s katero bi ponudnikom priznal morebitno sposobnost, ima vlagatelj šele zoper predmetno odločitev o oddaji javnega naročila možnost izpodbijati nezakonita ravnanja naročnika v predmetnem postopku javnega naročanja. Poudarja, da je po prejemu vabila na pogajanja in pred vložitvijo predmetnega zahtevka za revizijo naročnika sicer opozoril na navedeno kršitev, čemur naročnik ni sledil, pač pa se je skliceval na razliko med terminom dopustnosti ponudbe za oddajo javnega naročila in med dopustnostjo ponudbe za fazo pogajanj ter da je pri razlagi potrebno upoštevati poleg jezikovne tudi namensko (teleološko razlago), čemur pa vlagatelj nasprotuje, saj takšna razlaga ni skladna z razpisno dokumentacijo oziroma predstavlja spremembo v nasprotju s tretjim odstavkom 67. člena ZJN-3 in poudarja, da le-te skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov po izteku roka za oddajo ponudb ni mogoče tolmačiti na tak način.

Vlagatelj v nadaljevanju kot nezakonito izpodbija tudi odločitev naročnika, da se javno naročilo odda izbranemu ponudniku, saj naj bi bila njegova ponudba obremenjena tudi z izključitvenim razlogom iz b) točke četrtega odstavka in a) točke šestega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15; v nadaljevanju: ZJN-3). V zvezi z navedenim uvodoma zatrjuje, da je naročnik kršil njegovo pravico do učinkovitega pravnega varstva, s tem, ko mu ni omogočil vpogleda v Predlog izbranega ponudnika za uveljavitev t.i. popravnega mehanizma, ki ga je izbrani ponudnik predložil v ponudbi, zaradi česar se ne more vsebinsko opredeliti do t. i. popravnega mehanizma v delu presoje ustreznosti teh ukrepov, zadostnosti in njihove skladnosti z ZJN-3 oziroma Odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-180/19-17 z dne 7. 11. 2019 (v nadaljevanju: Odločba US), zato predlaga, da mu Državna revizijska komisija dovoli vpogled v navedeni Predlog in dopolnitev zahtevka za revizijo. Dalje pa poudarja, da je bil navedeni predlog izbranega ponudnika že v času poteka roka za oddajo ponudb star ŠTIRI (4) mesece, zato obstaja utemeljen sum, da izjava v predmetnem predlogu ni prilagojena na dan oddaje ponudb, in da bi izbrani ponudnik moral izkazati pogoje iz 5. točke Odločbe US na dan oddaje ponudbe. Navaja tudi, da naročnik svoje odločitve v delu ugoditve popravnemu mehanizmu izbranega ponudnika ni pojasnil skladno s standardom obrazloženosti, pač pa je navedel le zaključek, iz katerega je mogoče predvidevati, da je navedbam izbranega ponudnika glede vsebine popravnega mehanizma sledil. Vlagatelj dodatno zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da bo t.i. popravni mehanizem upošteval le za primer iz točke 5.1.1. razpisne dokumentacije, ki se nanaša na pravnomočno obsodbo za kazniva dejanja, medtem ko kakršnegakoli popravnega mehanizma v razpisni dokumentaciji za druge kršitve ni določil, zato bi moral izbranega ponudnika, ki ne izpolnjuje zahteve iz točke 5.1.4 razpisne dokumentacije, izločiti brez dovolitve popravnega mehanizma.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 30. 7. 2020, izjavil o revizijskih navedbah vlagatelja. Poudarja, da je naročnik spregledal določbo v točki XVI. razpisne dokumentacije, kjer je naročnik navedel, da bo »s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjuje pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija«. Navedeno določbo je potrebno šteti kot specialno, ki razveljavlja splošno pavšalno navedbo, da se bo pogajal s ponudniki, ki bodo oddali »dopustno ponudbo«. S tem, ko je iz opredelitve pojma »dopustna ponudba« iz 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3 izpustil dostavek »in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika«, je jasno določil, da se bo pogajal s ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo v vseh elementih, razen v elementu (ne)preseganja zagotovljenih sredstev. Nadalje navaja, da je določbo iz razpisne dokumentacije, »da se bo naročnik pogajal s ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo«, mogoče razumeti na dva načina, in sicer ali da se v tem delu izraz »dopustna ponudba« nanaša na modificirano opredelitev tega pojma, ki jo je naročnik določil v isti točki razpisne dokumentacije, ali pa da je vnesel v razpisno dokumentacijo nejasnost glede vprašanja, katere ponudnike bo povabil k pogajanjem, v obeh primerih pa je rezultat enak, to je, da je ravnal pravilno, ko je k pogajanjem povabil ponudnike, katerih prva ponudba je bila dopustna v vseh elementih, razen v elementu preseganja zagotovljenih sredstev. Zatrjuje, da nejasnih določb razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v škodo ponudnikov, v konkretnem primeru v škodo izbranega ponudnika. V zvezi z obstojem izključitvenega razloga pa poudarja, da le-ta ni (več) podan, saj je bila sporna prekrškovna odločba izdana dne 21. 6. 2017, to je več kot tri leta pred iztekom roka za prejem ponudb, in da je bil naročniku iz aplikacije eDosje posredovan napačen podatek v zvezi z (ne)obstojem izključitvenega razloga. V nadaljevanju zatrjuje, da je preverjanje izpolnjevanja pogojev za sodelovanje in neobstoja razloga za izključitev, vključno s presojo popravnega mehanizma, v postopku oddaje javnega naročila pristojnost naročnika in ne vlagatelja. Popravni mehanizem izbranega ponudnika je poslovna skrivnost, ZJN-3 pa ne nalaga dolžniku, da v obrazložitvi odločitve pojasnjuje razloge za dopustnost ponudbe oziroma na kakšen način izbrani ponudnik izpolnjuje zahteve iz razpisne dokumentacije. Izbrani ponudnik zaključuje, da se ponudnik na podlagi 5. točke odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-180/19-17 lahko sklicuje na popravni mehanizem glede razloga za izključitev iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3 neposredno, tudi če naročnik tega v razpisni dokumentaciji ne predvidi, takšna prepoved v razpisni dokumentaciji bi bila celo nična, poleg tega pa gre za ugodnost, ki pripada ponudnikom po zakonu. Glede na vse navedeno predlaga zavrnitev zahtevka za revizijo in zahteva povrnitev priglašenih stroškov.

Naročnik je s sklepom, št. 351-01/2020-10 z dne 29. 7. 2020 (v nadaljevanju: sklep o zahtevku za revizijo), vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti zavrnil ter posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Navaja, da vlagatelj sicer v celoti pravilno povzema vsebino razpisne dokumentacije, vendar pa jo napačno interpretira oziroma izpeljuje napačne zaključke. Uvodoma poudarja, da ne držijo navedbe vlagatelja, da je v 1. točki razpisne dokumentacije navedel, da ima zagotovljena sredstva v znesku 99.898,89 EUR z DDV, pač pa gre pri tem le za predvideno vrednost in da ima v manjšem deležu zagotovljena tudi lastna sredstva. Vlagatelj tudi spregleda, da si je v razpisni dokumentaciji pridržal pravico, da v primeru omejenih sredstev ne izbere nobenega ponudnika ali da naroči le omejen obseg razpisanih del v okviru razpoložljivih proračunskih in lastnih sredstev. Dalje poudarja, da vlagatelj očitno edini ne razlikuje med terminom dopustnosti ponudbe za oddajo javnega naročila in med dopustnostjo ponudbe za povabilo v fazo pogajanj, kar je jasno in nedvoumno določil že v razpisni dokumentaciji ter ponovil v protokolu pogajanj, kot izhaja iz povabila v postopek pogajanj. Zatrjuje, da je s tem, ko se je zavezal s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pozvati vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjuje pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, jasno in nedvoumno opredelil termin dopustnosti ponudbe za uvrstitev v fazo pogajanj. Navedeno izhaja tudi iz povabila k oddaji ponudbe. Predmet pogajanj je bilo ravno pogajanje o ceni. Po končanih pogajanjih in po podani končni ponudbeni ceni je ponudba ekonomsko najugodnejšega ponudnika ustrezala terminu dopustnosti ponudbe, kot jo definira ZJN-3 in kot je za dopustnost oddaje javnega naročila naročnik določil tudi z vsebino razpisne dokumentacije oziroma na podlagi le-te v povabilu k postopku pogajanj. Ponovno poudarja, da je v razpisni dokumentaciji na strani 3 jasno in nedvoumno povzel dikcijo dopustne ponudbe za oddajo javnega naročila in v XVI. točki pogajanja dikcijo dopustne ponudbe za vključitev v fazo pogajanj. Vse ponudbe povabljenih ponudnikov v fazo pogajanj so izpolnjevale pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija in so v posledici navedenega dopustne ponudbe. Vlagatelj ni imel nobene pripombe na povabilo k pogajanjem in dikcijo dopustne ponudbe v fazi pogajanj, zato je z navedbami glede vabil na pogajanja prekludiran. Iz previdnosti, v kolikor bi bilo mogoče razpisno dokumentacijo interpretirati na način, kot zatrjuje vlagatelj, pa naročnik navaja, da gre za odpravljivo nedopustnost. Naročnik je pregledal vse ponudbe ponudnikov tako glede dopustnosti ponudb v fazi pogajanj, kot tudi glede dopustnosti za oddajo javnega naročila po končanem postopku pogajanj. Naročnik se v utemeljitev svojih navedb sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-006/2019.

Naročnik v nadaljevanju pritrjuje navedbi vlagatelja, da izbrani ponudnik upoštevaje ugotovitev pristojnega organa in izrečeno globo za prekršek ne izpolnjuje pogoja iz b) točke četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, vendar poudarja, da je izbrani ponudnik (naročnik pomotoma na tem mestu navaja »vlagatelj«) kot prilogo k ponudbi priložil obširen predlog za popravni mehanizem, ki ga je označil kot poslovno skrivnost. Vztraja, da je vlagatelju omogočil vpogled v celotno ponudbo izbranega ponudnika, kot je zahteval, da pa je popravni mehanizem le priloga k ponudbi in kot »poslovna skrivnost« namenjen le naročniku. Poudarja, da je skladno z že izpostavljeno Odločbo US dolžan upoštevati in dopustiti ponudniku popravni mehanizem v delu, ki se nanaša na b) točko četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, četudi tega v razpisni dokumentaciji ni predvidel, kakor tolmači tudi Direktorat za javno naročanje, in da ima naročnik diskrecijsko pravico, da odloči ali predloženi dokazi zadoščajo, da ponudnika ne izključi iz postopka javnega naročanja, obrazložitev / utemeljitev naročnikove odločitve pa je potrebna le v primeru ocene, da ukrepi ne zadoščajo za vključitev v postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je tako zahtevek vlagatelja kot neutemeljenega zavrnil, dodatno poudarja, da je zahtevek vlagatelja sicer nesklepčen, hkrati pa predlaga Državni revizijski komisiji izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, saj naj bi bilo hitro postopanje pri izvedbi predmeta javnega naročila bistveno zaradi sredstev s strani MIZŠ oziroma podredno predlaga prednostno obravnavo.

Naročnik je dne 30. 7. 2020 Državni revizijski komisiji, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 5. 8. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, ki jih po vsebini v celoti zavrača ter vztraja pri revizijskih navedbah.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Med naročnikom in vlagateljem je najprej spor glede vprašanja ali je naročnik pogajanja za predmet konkretnega javnega naročila izvedel v skladu z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 s tem, ko je k pogajanjem povabil vse ponudnike, med njimi tudi izbranega ponudnika. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil, da se bo pogajal s ponudniki, ki bodo oddali dopustno ponudbo, v razpisni dokumentaciji je tudi določil, kdaj se ponudba šteje za dopustno, in da je vlagatelj edini oddal dopustno ponudbo, medtem ko ponudbe ostalih ponudnikov niso bile dopustne, ker njihove ponudbene cene presegajo zagotovljena sredstva, višino katerih je naročnik tudi navedel v razpisni dokumentaciji, ob upoštevanju česar bi moral naročnik k pogajanjem povabiti zgolj vlagatelja. Naročnik nasprotno zatrjuje, da je že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno in nedvoumno na strani 3 povzel dikcijo dopustne ponudbe za oddajo javnega naročila in v poglavju XVI. dikcijo dopustne ponudbe za vključitev v fazo pogajanj, zaradi česar naj bi bil vlagatelj tudi prekludiran z navedbami glede vabil na pogajanja, in da v fazi pred pogajanji ni zahteval, da naj prvotne ponudbe ne bi smele presegati predvidene vrednosti goi del v znesku 99.898,89 EUR vključno z DDV, sicer pa da v dokumentaciji citirana vrednost predstavlja le predvideno vrednost.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku naročila male vrednosti. Postopek naročila male vrednosti je urejen v 47. členu ZJN-3. Naročnik lahko v ta postopek vključi pogajanja. Če jih vključi, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Skladno z določbo drugega odstavka 47. člena ZJN-3 se za izvedbo pogajanj smiselno uporablja 44. člen ZJN-3, ki ureja konkurenčni postopek s pogajanji. Ker torej ZJN-3 ne določa posebnih pogojev oziroma pravil za izvedbo pogajanj, jih lahko naročnik v postopek vključi po lastni presoji. Pomembno pri tem pa je, da na jasen, natančen in pregleden način v razpisni dokumentaciji vnaprej opredeli pravila glede izvedbe pogajanj in sam protokol pogajanj, saj s tem naročnik vnaprej določi pravila postopka oddaje naročila, s čimer se preprečuje možnost arbitrarnega ravnanja, ko bi naročnik odločitev o izvedbi pogajanj sproti prilagajal svojim potrebam in morebitnim preferencam. Na takšen način se namreč zagotavlja spoštovanje načel, na katerih temelji javno naročanje, predvsem načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ki določa, da mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, ter načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3), ki določa, da mora naročnik zagotoviti, da med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja in glede vseh elementov ni razlikovanja. Zgolj vnaprej jasno določen postopek oddaje naročila ponudniku jasno in nedvoumno predstavi, na kakšen način bo naročnik oddal javno naročilo, prav tako pa ponudnike pri pripravi ponudbe seznani z vsemi dejavniki, ki vplivajo na izbiro najugodnejše ponudbe. Vnaprejšna jasna določitev pravil postopka naročniku ne dopušča naknadne (nedopustne) diskrecije pri izvedbi postopka, poleg tega pa lahko ponudniki preverijo, ali je naročnik pravila postopka oddaje javnega naročila spoštoval in oddal javno naročilo ponudniku na način, kot ga je predhodno določil. Iz navedenega izhaja, da če naročnik v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali v razpisni dokumentaciji napove, da bo v postopek oddaje naročila male vrednosti vključil pogajanja, jih mora izvesti, in sicer na način, kot je to določil v objavi obvestila o naročilu male vrednosti ali v razpisni dokumentaciji.

Po vpogledu v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v zadevni postopek vključil pogajanja (točka IV.1.5 Obvestila o naročilu male vrednosti z oznako JN003771/2020-W01). Navedeno izhaja že iz naslova dokumenta »Razpisna dokumentacija« in v nadaljevanju tega dokumenta v poglavju III. »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe«, točka 1. »Podatki o razpisu in predmet razpisa«, kjer navaja, da oddaja javno naročilo po postopku oddaje naročila male vrednosti s pogajanji.

Naročnik je v dokumentu #Razpisna dokumentacija« (v nadaljevanju: razpisna dokumentacija) v poglavju XVI. »Pogajanja« določil:

»Naročnik bo s ponudnikom izvedel pogajanja, v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3.

O pogajanjih bo ponudnik obveščen preko informacijskega sistema e-JN s povabilom k pogajanjem. Če se ponudnik ne bo odzval na naročnikovo povabilo na pogajanja in ne bo predložil nove oz. končne ponudbe, bo naročnik v postopku pogajanj kot končno ponudbo upošteval ponudnikovo zadnjo predloženo ponudbo. Naročnik bo s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija.

Podrobnejši protokol pogajanj bo po prejemu ponudb naročnik sporočil ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo, preko sistema e-JN.

Naročnik se bo s ponudniki pogajal o ceni in po predhodni najavi in opozorilu ponudnikom tudi tehničnih specifikacijah.

Naročnik bo izvedel s ponudniki en krog pogajanj, in sicer končna ponudba sočasno na način, da bodo ponudniki ponovno izpolnili obrazec predračuna.

Ponudbena cena dana na pogajanjih ne sme presegati ponudnikove cene iz prvotne ponudbe ponudnika. Naročnik se bo s ponudniki, ki bodo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oddali dopustno ponudbo pogajal o ceni v EUR brez DDV.«

V zvezi z navedenim je potrebno najprej odgovoriti na vprašanje ali je določilo naročnika, katere ponudnike bo povabil k pogajanjem, dovolj jasno, natančno in nedvoumno, da so ga lahko na enak način razumeli vsi (razumno obveščeni in povprečno skrbni) ponudniki.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da razpisna dokumentacija v konkretnem primeru ne daje jasnega in enoznačnega odgovora o tem, katere ponudnike bo naročnik vabil na pogajanja oziroma s katerimi ponudniki se bo pogajal. Iz poglavja XVI. razpisne dokumentacije namreč najprej izhaja, da bo naročnik »s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija« (drugi odstavek), na podlagi česar bi bilo mogoče kot smiselni slediti razlagi naročnika, da k pogajanjem povabi le tiste ponudnike, ki ne glede na prvotno ponujeno ponudbeno ceno izpolnjujejo vnaprej določene zahteve in pogoje za sodelovanje, saj s tem naročnik zagotovi, da se pogajanj udeležijo zgolj tisti ponudniki, ki jim je naročilo lahko oddano v izvedbo, ne pa tudi ponudniki, katerim naročilo ne glede na vprašanje o njihovi uspešnosti na pogajanjih, ne bi moglo biti oddano, v nadaljevanju pa v pogajanjih glede na zagotovljena sredstva doseže sprejemljivo ceno, saj je ravno v tem namen pogajanj - doseči ponudbeno ceno, ki naročniku v povezavi z zagotovljenimi sredstvi omogoča oddajo javnega naročila. Vendar pa ni mogoče prezreti, kar opozarja tudi vlagatelj, da je naročnik v nadaljevanju v poglavju XVI. razpisne dokumentacije določil, da bo »podrobnejši protokol pogajanj po prejemu ponudb naročnik sporočil ponudnikom, ki so oddali dopustno ponudbo« (tretji odstavek) in da »se bo s ponudniki, ki bodo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oddali dopustno ponudbo pogajal o ceni v EUR brez DDV« (zadnji odstavek). Slednje določilo je naročnik celo podčrtal, kar pri ponudniku lahko ustvarja vtis, da je temu delu poglavja o pogajanjih dal poseben pomen in da se bo torej o ceni v EUR z DDV pogajal le s ponudniki, ki bodo oddali »dopustno ponudbo«.

Pomen »dopustne ponudbe« določa ZJN-3 v 29. točki prvega odstavka 2. člena. Ne glede na to je naročnik v poglavju III. v točki 4.6 »Dopustna ponudba« izrecno, na enak način, kot to določa že ZJN-3, zapisal:

»Dopustna bo tista ponudba, ki jo bo predložil ponudnik, za katerega:
- ne obstajajo razlogi za izključitev in
- izpolnjuje pogoje za sodelovanje,
- ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je prispela pravočasno,
- ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in
- cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.«

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju III. »Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe« v točki 1. v petem odstavku določil:

»Predvidena vrednost goi del je v znesku 99.898,89 EUR (devetindevetdesettisočosemstoosemindevetdeset 89/100) vključno z DDV, za kar ima naročnik zagotovljena sredstva po pogodbi z MIZŠ ter v manjšem deležu lastna sredstva.«

Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju, da ne glede na to, kako je mogoče razumeti naveden zapis, ali da gre le za predvideno vrednost del ali višino zagotovljenih sredstev, vpogled v dokumentacijo, ki jo je predložil naročnik, potrjuje, da navedeni znesek dejansko predstavlja višino zagotovljenih sredstev naročnika. Iz predložene dokumentacije (glej Sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o potrditvi dokumenta identifikacijskega projekta št. 4110-15/2020/1 z dne 12. 5. 2020 in Pogodbo št. C3330-20-424085, sklenjena med naročnikom in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport dne 17. 6. 2020) namreč izhaja, da bo resorno ministrstvo naročniku za realizacijo investicije, ki je predmet tega javnega naročila, zagotovilo proračunska sredstva v višini 95.489,89 EUR, kar predstavlja znesek z vključenim DDV, medtem ko bo ostalo financiral naročnik z lastnimi sredstvi v višini 4.500,00 EUR (z vključenim DDV), kar znaša skupaj 99.898,89 EUR (z vključenim DDV). Dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da ima naročnik morda za izvedbo predmetnega javnega naročila zagotovljena sredstva v drugačni višini, naročnik ni predložil.

Kot izhaja iz Zapisnika o odpiranju/pregledu ponudb z dne 30. 6. 2020, je naročnik do poteka roka za predložitev ponudb, ki je bil določen na dan 30. 6. 2020 do 10.00 ure (glej Popravek JN003771/2020-K01 z dne 22. 6. 2020), prejel pet ponudb. Iz prejetih ponudb in obrazložitve izpodbijane odločitve izhaja, da je vlagatelj v ponudbeno dokumentacijo predložil izpolnjen obrazec predračun (razpisni obrazec 2), v katerem je za izvedbo predmetnega javnega naročila ponudil skupno ponudbeno ceno v višini 99.810,18 EUR z DDV, iz česar sledi, da ponudbena cena vlagatelja v ponudbi, predloženi pred pogajanji, ni presegala zagotovljenih sredstev naročnika. Na drugi strani so vsi ostali ponudniki v ponudbi za izvedbo predmetnega javnega naročila v obrazcu predračun ponudili skupno ponudbeno ceno v EUR z DDV v višini, ki je presegala zagotovljena sredstva naročnika, konkretno izbrani ponudnik v višini 123.151,08 EUR z DDV, ponudnik LAVACO podjetje za gradbeništvo in trgovino d.o.o. v višini 113.286,72 EUR z DDV, ponudnik SGP ZIDGRAD Idrija d.d. v višini 100.724,91 EUR z DDV in ponudnik MODRO d.o.o. v višini 157.336,56 EUR z DDV. Upoštevaje navedene okoliščine so bili ponudniki v trenutku pred izvedbo pogajanj v različnih položajih, saj je vlagateljeva ponudba edina že pred izvedbo pogajanj izpolnjevala element dopustnosti ponudbe v delu nepreseganja zagotovljenih sredstev, kot zatrjuje vlagatelj, medtem, ko so ostali ponudniki cenovni vidik svoje ponudbe in s tem dopustnosti v tem delu prepustili izvedbi pogajanj. Iz tega razloga je z vidika zagotovitve načela transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov bistvenega pomena jasnost in nedvoumnost določil razpisne dokumentacije ter njihova razlaga.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da ob upoštevanju vseh prej navedenih določil razpisne dokumentacije in okoliščin konkretnega primera ni mogoče slediti stališču naročnika, da je v razpisni dokumentaciji jasno in nedvoumno opredelil termin dopustnosti ponudbe za uvrstitev v fazo pogajanj in termin dopustnosti ponudbe za oddajo javnega naročila. Ravno nasprotno. Iz nobenega dela razpisne dokumentacije ni mogoče ugotoviti, da naročnik pomen »dopustne ponudbe« obravnava različno v posameznih fazah postopka oddaje javnega naročila, oziroma da je v razpisni dokumentaciji kakorkoli ločil termin dopustne ponudbe za oddajo javnega naročila in termin dopustne ponudbe za vključitev v fazo pogajanj.

Iz predložene dokumentacije izhaja, da je naročnik na tak način, kot zatrjuje, modificiral definicijo dopustne ponudbe šele v dokumentu »Vabilo v postopek pogajanj (1.–zaključni krog)« z dne 16. 7. 2020, kjer je v tretjem odstavku zapisal:

»Naročnik glede na določila razpisne dokumentacije ponovno navaja, da, če se ponudnik ne bo odzval na naročnikovo povabilo na pogajanja in ne bo predložil nove oz. končne ponudbe, bo naročnik v postopku pogajanj kot končno ponudbo upošteval ponudnikovo zadnjo predloženo ponudbo. Naročnik je s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in zanje ne obstajajo razlogi za izključitev ter njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v tehnični dokumentaciji ter so prispele pravočasno in pri njih ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija in so v posledici navedenega dopustne ponudbe.«

Šele z dostavkom »in so v posledici navedenega dopustne ponudbe« je torej naročnik ponudnikom sporočil drugačen pomen »dopustne ponudbe«, ki je relevanten za izvedbo pogajanj, in s tem podal jasno razlago katerim ponudnikom bo sporočil protokol pogajanj in se z njimi pogajal o ceni v EUR z DDV.

Naročnik sicer zatrjuje, da vlagatelj ni imel nobene pripombe na povabilo k pogajanjem in dikcijo dopustne ponudbe v fazi pogajanj, spregleda pa, da je naročnik vabilo k pogajanjem, v katerem je naročnik jasno opredelil termin dopustnosti ponudbe v fazi pogajanj, vabljenim ponudnikom, med drugim tudi vlagatelju, poslal šele po poteku roka za oddajo ponudb (navedeno vabilo je datirano dne 16. 7. 2020). Skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZPVPJN vlagatelj po poteku roka, določenega za predložitev ponudb, ne more navajati kršitev, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka, razen če to dopušča za zakon in v primerih, ko dokaže, da zatrjevanih kršitev objektivno ni bilo mogoče ugotoviti pred tem rokom. Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v svojem revizijskem zahtevku ne izpodbija določb razpisne dokumentacije (glede česar bi bil, skladno z določili četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, v tej fazi postopka prekludiran), temveč zatrjuje nezakonitost pri njihovi uporabi in pojasnjevanje oziroma spreminjanje določb razpisne dokumentacije po poteku roka za oddajo ponudb; trdi namreč, da je naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določil s katerimi ponudniki se bo pogajal, to je s tistimi, ki bodo oddali dopustno ponudbo, drugačno razlago termina dopustnosti ponudbe za fazo pogajanj pa je opredelil šele po poteku roka za oddajo ponudb, in sicer v vabilu ponudnikom na pogajanja. Ob upoštevanju navedenega ni mogoče slediti navedbam naročnika, da bi moral vlagatelj morebitne pripombe glede navajanja s tem povezanih kršitev podati pred pogajanji in da je posledično z navedbami v tem delu prekludiran.

Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je jasna in nedvoumna, ter da določilom lastne razpisne dokumentacije sledi tudi pri ocenjevanju ponudb in pri izvedbi pogajanj. Naročnik ne sme pripraviti takšne razpisne dokumentacije, ki bi ponudnike kakorkoli zavedla. Širjenje ali spreminjanje pomena posamezne zahteve ali pravila iz razpisne dokumentacije po roku za predložitev ponudb po svoji vsebini pomeni prepozno in nedopustno določanje konkretne vsebine zahteve oziroma pravila oziroma nezakonit poseg v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila (drugi odstavek 67. člena ZJN-3).

Iz navedb vlagatelja in na drugi strani navedb izbranega ponudnika in naročnika gre razbrati, da si pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da je povabljen k pogajanjem, v povezavi s spornimi določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila razlagajo različno. Vlagatelj naročnikovo določilo, da se bo pogajal s ponudniki, »ki bodo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila oddali dopustno ponudbo« razlaga v povezavi z definicijo dopustne ponudbe iz poglavja III. razpisne dokumentacije točke 4.6, kar v povezavi z zneskom, navedenim v točki 1, ki predstavlja višino zagotovljenih sredstev, pomeni, da se bo pogajal s ponudniki, katerih ponudba, predložena do roka za predložitev ponudb, ne bo presegala zagotovljenih sredstev. Nasprotno pa iz navedb izbranega ponudnika in naročnika izhaja, da glede na namen pogajanj ponudbena cena, kot je bila podana v ponudbi, predložena do roka za predložitev ponudb, v konkretnem primeru torej do 30. 6. 2020 do 10.00 ure, ni relevantna.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zavzela stališče, nejasnih določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče interpretirati v škodo ponudnikov, saj je naročnikova dolžnost, da pripravi dokumentacijo dovolj jasno in določno, da ne dopušča različnih razlag. V zvezi z razlago določil razpisne dokumentacije je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (primerjaj odločitve v zadevah št. 018-152/2018, št. 018-162/2018, št. 018-056/2020), da mora naročnik pri določanju zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (primerjaj sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10 z dne 10. 5. 2010, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je torej preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Navedeno je pomembno tudi v delu, ki se nanaša na izvedbo pogajanj, saj se na podlagi jasno določenih pravil ponudniki vnaprej seznanijo, ali morajo svojo ponudbo prilagoditi že do roka za oddajo ponudb ali pa imajo možnost v pogajanjih doseči uspeh pri oddaji javnega naročila.

Državna revizijska komisija ob zgoraj navedenem ugotavlja, da je bila v obravnavanem primeru razpisna dokumentacija v spornem segmentu nejasna oziroma sama s seboj v nasprotju, saj ne daje jasnega in enoznačnega odgovora o tem, katere ponudnike bo naročnik vabil na pogajanja oziroma se z njimi pogajal, in je ponudnikom omogočala različna tolmačenja, kar potrjuje tudi izbrani ponudnik v svoji izjasnitvi. Zaradi tega v konkretnem primeru v tej fazi postopka oddaje javnega naročila brez naknadne in arbitrarne odločitve o tem ni mogoče ugotoviti prave vsebine razpisne dokumentacije, zato takšne nejasnosti v tem delu razpisne dokumentacije ni mogoče razlagati v korist posameznega ponudnika ali v korist posameznih ponudnikov, kot predlaga izbrani ponudnik. Nejasnost razpisne dokumentacije v nobenem primeru ne sme iti v škodo ponudniku, ki si takšno določbo razpisne dokumentacije razloži na način, ki je ravno tako mogoč.

Navedenega ne more spremeniti naročnikovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi 018-006/2019, saj navedena zadeva z obravnavo v okoliščinah konkretnega primera ni primerljiva. V navedeni zadevi je namreč naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila jasno določil, da bodo pogajanja izvedena v dveh fazah in da bo v prvi fazi, tj. fazi priznanja sposobnosti, priznal sposobnost ponudnikom, ki bodo predložili »dopustne izhodiščne ponudbe (razen v delu sprejemljivosti ponujene izhodiščne cene)« in bodo prejeli prve štiri najboljše ocene glede na postavljena merila ter da »bodo ti ponudniki povabljeni na pogajanja«. V izpostavljeni zadevi tako glede na določila dokumentacije naročnika ni bilo nejasnosti glede vprašanja katere ponudnike povabi k pogajanjem in katere ponudnike k pogajanjem ne povabi. Naročnik je do poteka roka za predložitev ponudb prejel štiri ponudbe. Trem ponudnikom, katerih ponudbe so bile »dopustne (razen v delu sprejemljivosti izhodiščne cene)« je nato priznal sposobnost za pogajanja, medtem ko je vlagateljevo ponudbo zavrnil kot nedopustno, ker ta ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja.

Naročnik je torej v postopek vključil pogajanja, katera je po določbi drugega odstavka 47. člena ZJN-3 tudi dolžan izvesti, pa vendar v razpisni dokumentaciji ni jasno in nedvoumno določil, katere ponudnike bo povabil k pogajanjem oziroma s katerimi ponudniki se bo pogajal. Kot je že ugotovljeno, v konkretnem primeru ponudniki glede na ponudbene cene, podane pred pogajanji, v povezavi z višino zagotovljenih sredstev kot enem od elementov dopustnosti ponudbe, opredeljene v razpisni dokumentaciji v poglavju III. v točki 4.6 »Dopustna ponudba«, niso v enakem položaju. Navedeno dejstvo odločilno vpliva na položaj ponudnikov glede presoje, ali bi jih naročnik glede na določila razpisne dokumentacije moral povabiti na pogajanje ali ne. V okoliščinah konkretnega primera se tako izkaže, da je lahko kakršnakoli interpretacija naročnikove volje v škodo katerega od ponudnikov. Takšne nejasnosti pa v fazi po roku za oddajo ponudb, ki se je iztekel 30. 6. 2020 ob 10.00 uri, naročnik ne more več sanirati (drugi odstavek 67. člena ZJN-3 v povezavi s 6. členom ZJN-3), zlasti zato, ker se je s trenutkom odpiranja ponudb naročnik seznanil z njihovo vsebino, zaradi česar bistvenega elementa pogajanj ne more več prilagajati na vsebino ponudb.

Glede na vse navedeno Državna revizijska komisija v obravnavanem primeru ugotavlja, da opisanih nejasnosti ni mogoče odpraviti drugače kot z razveljavitvijo celotnega postopka oddaje javnega naročila, zato je na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN odločila, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila že na podlagi obravnavanih navedb, se v nadaljevanju ni opredeljevala do preostalih trditev strank (tj. trditev v zvezi s kršitvijo pravice vlagatelja do vpogleda v Predlog izbranega ponudnika z dne 24. 2. 2020 za uveljavitev t. i. popravnega mehanizma in njegovo vsebinsko presojo, trditev glede nedopustnosti ponudbe izbranega ponudnika iz razloga obstoja izključitvenega razloga, ustreznosti obrazložitve izpodbijane odločitve v delu sprejema popravnega mehanizma ter v zvezi s vprašanjem dolžnosti dopustitve popravnega mehanizma v delu, ki se nanaša na b) točko četrtega odstavka 75. člena ZJN-3), saj morebitna ugotovitev njihove utemeljenosti ne bi več mogla vplivati na odločitev v dani zadevi.

Upoštevaje tretji odstavek 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika napotuje, da, v kolikor se bo odločil za ponovno izvedbo postopka oddaje predmetnega javnega naročila, tega izvede v skladu z določbami ZJN-3 in upoštevaje ugotovitve Državne revizijske komisije iz te odločitve. Zlasti naj naročnik v tem primeru jasno in nedvoumno določi pravila v zvezi z izvedbo pogajanj oziroma natančno opredeli, s katerimi ponudniki se bo pogajal.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Naročnik je v sklepu z dne 29. 7. 2020, s katerim je odločil o zahtevku za revizijo, hkrati na Državno revizijsko komisijo naslovil predlog za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe (obrazložitev sklepa naročnika, stran 17). Naročnik v utemeljitev svojega predloga navaja, da naj bi bilo v predmetnem postopku zaradi sredstev s strani MIZŠ hitro postopanje pri izvedbi predmeta javnega naročila bistveno. Podredno pa predlaga Državni revizijski komisiji prednostno obravnavo predmetne zadeve.

Državna revizijska komisija uvodoma ugotavlja, da vlagatelj zahtevka v svoji vlogi z dne 5. 8. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, o naročnikovem predlogu ni podal svojega mnenja.

ZPVPJN v prvem odstavku 20. člena določa, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadarkoli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe. Državna revizijska komisija v skladu s četrtim odstavkom 20. člena ZPVPJN predlogu naročnika ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera in upoštevaje razmerje med škodljivimi posledicami ugoditve predlogu in koristmi za javni interes ter koristmi za osebe, ki bi lahko bile oškodovane, ugotovi, da obstajajo prevladujoči razlogi, povezani z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi. ZPVPJN v določbi četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN tudi izrecno določa, da zgolj ekonomski interesi ne morejo predstavljati prevladujočih razlogov, povezanih z javnim interesom, in da so prevladujoči interesi, povezani z obrambo in varnostjo, tisti, ki so povezani z izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, katerega del je javno naročilo.

Iz navedene določbe ZPVPJN izhaja, da se predlog naročnika za sklenitev pogodbe veže na vloženi zahtevek za revizijo, namenjen pa je sklenitvi pogodbe še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Ne glede na to, da naročnik predlog za sklenitev pogodbe kljub vloženemu zahtevku za revizijo utemeljuje zgolj z obstojem ekonomskega interesa, kar ne daje zadostne podlage za ugoditev naročnikovemu predlogu (druga poved četrtega odstavka 20. člena ZPVPJN), je Državna revizijska komisija predlog naročnika zavrgla, saj je na podlagi meritorne odločitve o vlagateljevem zahtevku za revizijo in razveljavitve celotnega postopka oddaje predmetnega javnega naročila, v posledici česar je torej razveljavljena tudi izpodbijana Odločitev o oddaji javnega naročila z dne 17. 7. 2020, št. 351-01/2020-006, odpadla pravna podlaga za sklenitev pogodbe o izvedbi predmetnega javnega naročila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN). Ker je zahtevek za revizijo utemeljen, je vlagatelj skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva. Državna revizijska komisija je skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s spremembami; v nadaljevanju: OT) vlagatelju kot potrebne priznala naslednje stroške:

- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (prva točka tar. št. 40 OT), kar ob upoštevanju 22% DDV znaša 660,00 EUR;
- izdatke po 11. členu OT (in sicer 2% od 1.000 točk ter 1 % od 100 točk) v višini 21 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 12,60 EUR;
- strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 1.847,26 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, saj glede na vrednost spora za njihovo priznanje ni podlage v Odvetniški tarifi. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala stroškov odvetniških storitev za posvet s stranko po tar. št. 39/1 OT ter stroškov odvetniških storitev za pregled listin in dokumentacije po tar. št. 39/2 OT v nobeni fazi postopka pravnega varstva. Priprava zahtevka za revizijo namreč ni mogoča brez predhodnega sestanka s stranko in pregleda dokumentacije, zato izpostavljenih stroškov ni mogoče priznati kot samostojne storitve, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Državna revizijska komisija vlagatelju nadalje tudi ni priznala priglašenega stroška odvetniške storitve za opredelitev do navedb naročnika in s tem povezanimi izdatki, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 2.667,83 EUR, ki mu jih je dolžan povrniti naročnik v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Povrnitev stroškov v postopku pravnega varstva je v vlogi, s katero se je izjasnil o zahtevku za revizijo, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru prispevek izbranega ponudnika k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 13. 8. 2020


predsednica senata
Tadeja Pušnar
članica Državne revizijske komisije


















Vročiti:
- Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, 1218 Komenda,
- Mladinski dom Malči Beličeve Ljubljana, Mencingerjeva 65, 1000 Ljubljana,
- Odvetniška družba Potočnik in Prebil, o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.