018-094/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo

Številka: 018-094/2020-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter Andraža Žvana in dr. Mateje Škabar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja Obvoznice Kidričevo«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj GP KRK d.d., Stjepana Radića 31, 51500 Krk, Hrvaška, ki ga zastopa Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev naročnika, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 11. 5. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR, v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahteva izbranega ponudnika za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 27. 1. 2020, št. objave JN000426/2020-B01, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 3. 3.2020, št. objave JN000426/2020-K03); dne 28. 1. 2020 je bilo obvestilo objavljeno tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 2020/S 019-040730, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 4. 3. 2020, št. objave 2020/S 045-105928).

Naročnik je dne 11. 5. 2020 sprejel Odločitev o oddaji javnega naročila (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila) iz katere izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku z najugodnejšo ponudbo, družbi KIT-AK gradnje, d.o.o., Kidričeva ulica 28, Rogaška Slatina v skupnem nastopu z MAP-TRADE d.o.o., Špindlerjeva ulica 2c, Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki po njegovi presoji izpolnjuje vse razpisane zahteve in pogoje. Ponudb, ki so bile po merilih manj ugodne od izbrane naročnik ni preverjal in jih je zavrnil. Odločitev o oddaji javnega naročila je bila dne 13. 5. 2020 objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN000426/2020-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 25. 5. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi. Zatrjuje, da odločitev o oddaji naročila ni pravilna in zakonita, saj je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku, ki ni izkazal tehnične sposobnosti, s tem pa je kršil določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3. Vlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 27. 5. 2020 obvestil o prejetem zahtevku za revizijo in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 2. 6. 2020 (v nadaljevanju: izjasnitev o navedbah vlagatelja). Zahtevku za revizijo v celoti nasprotuje in meni, da je odločitev o oddaji javnega naročila pravilna in zakonita.

Vlagatelj je dne 5. 6. 2020 vložil pripravljalno vlogo, v kateri je navajal nova dejstva in dokaze, ki jih je od naročnika pridobil na podlagi zahteve po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Do vprašanja, ali je vlagatelj v konkretnem primeru z navedeno vlogo prekludiran, se Državna revizijska komisija, glede na njene ugotovitve, predstavljene v točki III. obrazložitve tega sklepa, ni opredelila.

Naročnik je izbranega ponudnika z dopisom z dne 8. 6. 2020 obvestil o prejemu vlagateljeve vloge z dne 5. 6. 2020 in o možnosti izjasitve o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo skladno z ZPVPJN. Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja izjasnil v vlogi z dne 9. 6. 2020 (v nadaljevanju: druga izjasnitev o navedbah vlagatelja). Meni, da je vlagatelj z navedbami iz vloge z dne 5. 6. 2020 prekludiran, saj v zahtevku za revizijo ni izpostavljal nobenih razlogov, zakaj in česa ni uspel pridobiti in si v tem smislu ni pridobil pravice predlagati novih dejstev in dokazov. Podredno in iz previdnosti izbrani ponudnik tudi vlagateljevim navedbam iz te vloge nasprotuje in vztraja, da je odločitev o oddaji javnega naročila pravilna in zakonita.

Naročnik je dne 17. 6. 2020 sprejel Sklep (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo), s katerim je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povračilo stroškov.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z vlogo z dne 22. 6. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 23. 6. 2020 in dne 24. 6. 2020, skladno s prvim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je bil zahtevek za revizijo vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN; ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Državna revizijska komisija je ugotovila, da so vsi pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN izpolnjeni, zato je dokazni predlog vlagatelja z izvedbo ustne obravnave kot nepotrebnega (pa tudi sicer nesubstanciranega) zavrnila, zahtevek za revizijo pa, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagateljeve navedbe, da je naročnik predmetno javno naročilo oddal ponudniku, ki ni izkazal tehnične sposobnosti, je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, ki (med drugim) izpolnjuje pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in ki ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena ZJN-3 po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

V zvezi z določanjem pogojev za priznanje sposobnosti ZJN-3 določa, da lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. V skladu s prvim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila (drugi odstavek 76. člena ZJN-3).

Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik zapiše zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Tehnične sposobnosti gospodarskega subjekta, ki jih naročnik preverja v skladu s 76. členom ZJN-3, lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov, med drugim tudi s seznamom gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih in priloženimi potrdili o zadovoljivi izvedbi in izidu za najpomembnejše gradnje, pri čemer naročnik lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih gradnjah, opravljenih pred več kot petimi leti (točka a) osmega odstavka 77. člena ZJN-3); z navedbo tehničnega osebja, ki bo sodelovalo pri izvedbi javnega naročila, zlasti tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3); z dokazilom o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah (na nekatere od njih se v zahtevku za revizijo sklicuje tudi vlagatelj) so dokazila o dobro izvedenih dobavah, storitvah oziroma gradnjah (reference) eden izmed možnih elementov, na podlagi katerih lahko naročnik ugotavlja tehnično usposobljenost posameznih ponudnikov za izvedbo posla. Referenca je tako po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je istovrstno gradnjo ali storitev v preteklosti že uspešno izvedel ali da je pod podobnimi pogoji že uspešno dobavil istovrstno blago. Na podlagi dokazila, da je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, lahko naročnik utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila.

I.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, določenega v podtočki 3.2.3.6 (a) točke 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, poglavja 3. Pogoji in merila za izbor ponudb v dokumentu Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 3.2.3.6 (a)).

Naročnik je v točki 3.2.3.6 določil:

»Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle z zadnjih desetih let pred rokom za oddajo ponudb:
a) izvedba voziščne konstrukcije državne ali lokalne ceste širine vsaj 5,5 metrov in v dolžini vsaj 2.000 metrov (vezana nosilna ter obrabna in zaporna asfaltna plast)
b) izvedba armiranobetonskega podvoza ali podhoda s tehnologijo potiskanja
c) gradnja ali obnova tirnih naprav (zgornji ustroj železniške proge) v dolžini najmanj 80 m
d) izvedba cestne razsvetljave ali svetlobne prometne signalizacije s pripadajočimi gradbenimi deli v vrednosti najmanj 50.000 EUR (brez DDV).
dokazilo: Referenca gospodarskega subjekta, vsebinsko skladna s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta.
opombe: Zahtevane reference, ločene po točkah (a, b, c in d) lahko izhajajo iz enega ali iz več različnih poslov (gradenj) gospodarskega subjekta, referenca iz vsake posamezne točke pa mora v celoti izhajati iz enega posla.
Referenčni posel iz točke a in b, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati ponudnik (pri skupni ponudbi katerikoli partner) in tovrstna dela sam neposredno izvesti tudi pri predmetnem naročilu.
Referenčni posel iz točke c in d, ki ga je izvedel neposredno sam, mora izkazati gospodarski subjekt, ki tovrstna dela prevzema v ponudbi. Prevzeta dela mora sam neposredno tudi izvesti.
Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila (na primer: pogodbo z investitorjem ali delodajalcem, končni obračun, potrdilo o izplačilu, izvajalsko zasedbo, projekt izvedenih del) o uspešni izvedbi referenčnega posla. Neposredno sam pomeni, da ima gospodarski subjekt pri sebi zaposlen potreben kader za izvedbo in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo po uvodnem povzemanju določb 76. in 77. člena ZJN-3 in delne vsebine točke 3.2.3.6 zatrjuje, da je naročnik določil jasno in nedvoumno zahtevo, da morajo ponudniki izkazati izvedbo voziščne konstrukcije državne ali lokalne ceste širine vsaj 5,5m in hkrati dolžine vsaj 2.000m (zahtevi morata biti izpolnjeni kumulativno). Navaja, da je vodilni partner izbranega ponudnika v dokaz izpolnjevanja navedene zahteve v obrazcu 5/3 navedel referenčni posel, v katerem je, po pogodbi št. 430-0008/2017, izvedel rekonstrukcijo ceste v širini 5,5m in dolžini 3.400m, obrazcu 5/3 pa priložil tudi izjavo s podatki o referenčnem poslu, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo. V zvezi s slednjo zatrjuje, da ni resnična in je zavajajoča. Navaja, da je na podlagi vpogleda v gradbeno pogodbo, ki je bila podlaga za izvedbo referenčnega posla in v dokument Tehnično poročilo, Vzdolžni profili in Prečni profili, ugotovil, da priglašeni referenčni posel ne ustreza referenčni zahtevi, ker izvedena voziščna konstrukcija v več pozicijah (ki jih vlagatelj prikazuje v obliki lastne tabele (dokument Priloga 1, pripravljen na podlagi podatkov iz PID dokumentacije) in s predložitvijo slik povečanih profilov v spornih pozicijah) ni široka vsaj 5,5m v dolžini vsaj 2.000m. Vlagatelj v dokaz svojih navedb predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki naj pregleda PID dokumentacijo za referenčni objekt in ostalo dokumentacijo, na katero se vlagatelj sklicuje ter naj izvede meritev širine voziščne konstrukcije.

Ob sklicevanju na pretekle odločitve Državne revizijske komisije vlagatelj pojasnjuje naravo in namen referenc in zatrjuje, da izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom referenčne zahteve ni uspel dokazati, zato mu reference ne gre priznati. Ker izbrani ponudnik druge ustrezne reference ni predložil, bi moral naročnik njegovo ponudbo zavrniti kot nedopustno.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja navaja, da je vlagatelj očitno sam povzel podatke glede širine voziščne konstrukcije iz PID dokumentacije, njegova sklepanja pa označuje za napačna. Navaja, da se je v praksi že večkrat pokazalo, da PID dokumentacija ne ustreza dejanskemu stanju, saj je večkrat narejena na osnovi projekta in ne na osnovi dejansko izvedenih del. Da je tudi v konkretnem primeru PID dokumentacija napačna zaradi napak pri ročnem vnosu podatkov, dokazuje s predložitvijo pojasnil izdelovalca PID dokumentacije, družbe Navor d.o.o., iz katerih izhaja, da je zahtevani pogoj glede širine in dolžine voziščne konstrukcije absolutno izpolnjen in skladen z zahtevo. Izbrani ponudnik je s svojo geodetsko službo širino voziščne konstrukcije na profilih, ki jih izpostavlja vlagatelj, ponovno preveril in ugotovil, kar potrjuje tudi projektant, družba Navor d.o.o., da je voziščna konstrukcija širša od 5,5m v neprekinjeni dolžini 2.273,6m. Izbrani ponudnik v tabeli podaja rezultate izmer in prilaga CD s prečnimi profili, posnetimi ob zaključku del. Po potrebi predlaga tudi angažiranje izvedenca gradbene stroke.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da dela iz točke 3.2.3.6 (a) prevzema vodilni partner, družba KIT-AK gradnje d.o.o., ki je v izkaz izpolnjevanja referenčne zahteve priglasil referenčni posel »Rekonstrukcija ceste Zibika« v dolžini 3.400m in širini 5,5m ter zanj priložil potrdilo referenčnega naročnika. Naročnik najprej izpostavlja, da v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni bila zahtevana širina voziščne konstrukcije 5,50m (kot skuša z milimetrskimi odstopanji na dve decimalni mesti prikazati vlagatelj), pač pa 5,5m (zaokroženo na eno decimalno mesto). Glede na to bi bila širina ceste iz priglašenega referenčnega posla neustrezna le v 17 profilih, ne v 34 profilih, kot zatrjuje vlagatelj. Ne glede na to, ali bi bila širina voziščne konstrukcije neustrezna v 17 ali 34 profilih, med katerimi je razdalja 20m, je voziščna konstrukcija, ki izhaja iz enega referenčnega posla, še vedno ustrezno široka v dolžini 3.060m oz. 2.700m, torej več, kot je zahtevano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik še pripominja, da »neprekinjene« dolžine ni zahteval. V zaključku obravnavanega očitka naročnik povzema navedbe izbranega ponudnika iz izjasnitve o navedbah vlagatelja.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo ni dokazal, da ima izbrani ponudnik zahtevano referenco v zadostni neprekinjeni dolžini vsaj 2.000m, pač pa je sešteval posamezne dele voziščne konstrukcije, kar ni pravilno. Meni, da se naročnik spreneveda, ko trdi, da ni zahteval neprekinjene dolžine vsaj 2.000m in da v fazi izvedbe jasni zahtevi daje drugačen pomen, kot ga je imela. Navaja, da je v praksi vedno, kadar je podana referenčna zahteva v dolžini, jasno in samo po sebi umevno, da gre za neprekinjeno dolžino. Navedeno primerja s situacijo, ko naročnik zahteva dobavo blaga v določeni vrednosti, kar mora ponudnik izkazati z enim izvedenim poslom v taki vrednosti, ne pa tremi, ki zahtevano vrednost dosegajo skupaj. V zvezi z dokumentacijo PID navaja, da podatki v njej ne morejo in ne smejo biti napačni, pomena v njej zapisanih podatkov pa ni mogoče nadomestiti z navedbami izbranega ponudnika in izdelovalca PID dokumentacije. Izbrani ponudnik referenčne zahteve ni izpolnil, pri tem pa ne gre za »milimetrska odstopanja«, ampak konkretna in pravno pomembna odstopanja. V skladu z načelom kontradiktornosti bi moral naročnik dokumentacijo, na katero je oprl svojo odločitev, predložiti tudi vlagatelju, da bi se o tem lahko izjasnil, pa tega ni storil. Ker vlagateljeva ponudba v celoti ustreza zahtevam naročnika, ponudba izbranega ponudnika pa ne, naročnik pa še vedno vztraja pri njeni izbiri, ravna v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov.

Za presojo spornega vprašanja, tj. ali je naročnik utemeljeno zaključil, da izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom izpolnjuje pogoj za sodelovanje iz točke 3.2.3.6 (a), je potrebno najprej ugotoviti, kaj je s tem v zvezi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil naročnik.

Kot izhaja iz predhodno že citirane točke 3.2.3.6 (a), je naročnik določil, da mora ponudnik oz. sodelujoči gospodarski subjekt izkazati uspešno izvedbo voziščne konstrukcije državne ali lokalne ceste širine vsaj 5,5 metrov in v dolžini vsaj 2.000 metrov (vezana nosilna ter obrabna in zaporna asfaltna plast). Vlagatelj zahtevo tolmači na način, da je naročnik zahteval minimalno širino ceste 5,5m v njeni neprekinjeni dolžini vsaj 2.000m, vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz točke 3.2.3.6 (a) taka zahteva, tj. zahteva po neprekinjeni dolžini vsaj 2.000 metrov, ne izhaja. Vlagateljevo zatrjevanje, da je v praksi pri referenčnih zahtevah jasno in samo po sebi umevno, da zahteva po določeni minimalni dolžini vedno pomeni njeno neprekinjeno dolžino, ne presega ravni pavšalnega zatrjevanja, v zvezi s katerim vlagatelj zahtevanega trditvenega (pa tudi ne dokaznega) bremena, kot izhaja iz določb 7. in 212. člena Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.) ni zmogel, zato ga je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljenega. Primer dobave blaga, ki ga navaja v podkrepitev svojega tolmačenja sporne zahteve ni primerljiv z referenčno zahtevo in je zato nerelevanten - vlagatelj namreč v primeru dobav blaga prikazuje seštevanje vrednosti različnih referenčnih poslov za namen doseganja neke vrednostne referenčne zahteve, naročnik pa je v opombah točke 3.2.3.6 izrecno zapisal, da mora referenca iz vsake posamezne točke v celoti izhajati iz enega posla.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je bila sporna referenčna zahteva točke 3.2.3.6 (a) določena jasno in nedvoumno, da je lahko vsak povprečno strokovno usposobljen in skrben zainteresiran gospodarski subjekt razumel, da je naročnik zahteval, da ponudniki z enim referenčnim poslom izkažejo izvedbo voziščne konstrukcije državne ali lokalne ceste širine vsaj 5,5m in v dolžini vsaj 2.000m in da pri tem neprekinjena dolžina ni bila zahtevana. Vlagateljeve navedbe, usmerjene v zatrjevanje neustrezne širine voziščne konstrukcije v neprekinjeni dolžini 2.000m, navedbe glede podatkov iz PID dokumentacije in navedbe ter predloženo dokumentacijo izbranega ponudnika in naročnika, podano v odgovor na vlagateljeve navedbe, pa tudi navedbe o naročnikovem spreminjanju pomena zahteve po poteku roka za prejem ponudb, je glede na ugotovljeno potrebno zavrniti kot brezpredmetne.
V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala, ali je naročnik glede na vsebino pogoja za sodelovanje iz točke 3.2.3.6 (a) utemeljeno zaključil, da ga izbrani ponudnik s priglašenim referenčnim poslom izpolnjuje.

V ta namen je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika (obrazec 5/1 Potrdilo naročnika kot investitorja, potrjen s strani referenčnega naročnika z dne 21. 2. 2020, obrazec 5/3 Referenca gospodarskega subjekta) in ugotovila (kar tudi med strankama ni sporno), da je izbrani ponudnik (vodilni partner) v svoji ponudbi priglasil referenčni posel »Rekonstrukcija ceste Zibika«, izveden po pogodbi št. 430-0008/2017, v dolžini 3.400m in širini 5,5m.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da voziščna konstrukcija iz priglašenega referenčnega posla izbranega ponudnika zahtevane minimalne širine 5,5m ne dosega v 32 pozicijah (upoštevaje drugi odstavek stran 6 zahtevka za revizijo) oz. 34 pozicijah (upoštevaje označene dele iz tabele, stran 7-9 zahtevka za revizijo in Priloga 1). Naročnik tem navedbam v odločitvi o zahtevku za revizijo nasprotuje in navaja, da je, upoštevanje zaokroževanje na eno decimalno mesto natančno, širina voziščne konstrukcije iz priglašenega referenčnega posla neustrezna le v 17 profilih. Izhajajoč iz podatkov o nezadostno širokih profilih voziščne konstrukcije, ki jih je v zahtevku za revizijo predstavil vlagatelj, Državna revizijska komisija ugotavlja, da skupna dolžina največjega števila med strankama spornih profilov voziščne konstrukcije oz. pozicij iz tabele, torej skupna dolžina 34 profilov voziščne konstrukcije, dolgih v večini pozicij 20 oz. 25m, ne presega dolžine 1.000m.

Ker med strankama ni sporno, da je izbrani ponudnik v priglašenem referenčnem poslu izvedel voziščno konstrukcijo v dolžini 3.400m, prehodna ugotovitev Državne revizijske komisije pomeni, da voziščna konstrukcija, tudi po odštetju vsote skupne dolžine njenih 34 nezadostno širokih profilov, še vedno presega minimalno zahtevano dolžino 2.000m. Upoštevaje ugotovitev, da naročnik v točki 3.2.3.6 (a) torej ni določil, da morajo ponudniki minimalno širino voziščne konstrukcije 5,5m izkazati v neprekinjeni dolžini 2.000m, Državna revizijska komisija ugotavlja, da v obravnavanem primeru naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je priglašeno referenco izbranega ponudnika, »Rekonstrukcija ceste Zibika«, ki izhaja iz enega referenčnega posla in ki se nanaša na rekonstrukcijo ceste kot celote oz. enovitega projekta, štel za skladno z zahtevo iz točke 3.2.3.6 (a). V posledici ugotovljenega Državna revizijska komisija dokazni predlog z angažiranjem izvedenca gradbene stroke, ki naj pregleda obstoječo dokumentacijo in izvede (nove) meritve širine voziščne konstrukcije iz priglašenega referenčnega posla, ki sta ga podala vlagatelj in izbrani ponudnik, zavrača kot nepotreben. Presoja utemeljenosti revizijske navedbe glede izpolnjevanja referenčnih zahtev je namreč na eni strani temeljila na pravni razlagi referenčnega pogoja oz. interpretaciji zahteve minimalne dolžine voziščne konstrukcije 2.000 m (kar ne more biti predmet strokovnega mnenja), na drugi strani pa je temeljila na dejanskem stanju glede širine posameznih odsekov referenčne ceste, kot ga je predstavil že vlagatelj v zahtevku za revizijo, upoštevajoč vseh 34 ožjih profilov.

II.

Državna revizijska komisija je dalje obravnavala vlagateljeve navedbe, da po njegovem vedenju izbrani ponudnik nima kadra (s čemer po vsebini zatrjuje neizpolnjevanje pogoja za sodelovanje iz točke 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila) niti tehničnih zmogljivosti v obliki opreme, ki je potrebna za izvedbo del (s čemer po vsebini zatrjuje neizpolnjevanje pogoja za sodelovanje iz točke 3.2.3.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Vlagatelj zatrjuje, da naročnik izpolnjevanja izpostavljenih pogojev ni preveril. V dokaz svojih navedb predlaga angažiranje izvedenca gradbene stroke, ki naj pri obeh partnerjih izbranega ponudnika opravi pregled zaposlenega kadra (izobrazbo, delovne izkušnje, število kadra) in opreme ter ugotovi, ali ima izbrani ponudnik za izvedbo asfalterskih del zagotovljen kader in tehnične zmogljivosti. Opravi naj tudi ogled mehanizacije in opreme, ki jo ima izbrani ponudnik v lasti; pri tem naj pove, kakšno in katero mehanizacijo in opremo bi izbrani ponudnik moral imeti, da bi glede na naročnikove zahteve delo lahko izvedel. Ker izbrani ponudnik v ponudbi ni priglasil podizvajalca za asfalterska dela, bi jih moral izvesti sam, saj špekuliranje na način, da podizvajalca priglasi šele v fazi izvedbe ni dopustno.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja njegove trditve označuje za pavšalne in neizkazane, za ugibanje. Navaja, da se izvedenec gradbene stroke ne uporablja na način, kot si je privoščil vlagatelj. Navaja tudi, da je naročnik podal jasne (tehnične, kadrovske, finančne…) pogoje, ki jih mora izbrani ponudnik izpolnjevati, v konkretnem primeru pa je pogoj oblikoval kar vlagatelj sam. Pojasnjuje, da ima ustrezen kader, zagotovljeno mehanizacijo in opremo za kvalitetno izvedbo predmetnega javnega naročila, v dokaz česar informativno prilaga pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, več pogodb o zaposlitvi, register osnovnih sredstev, najemno pogodbo, razvid delovnih mest po tarifnih razredih.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da so navedbe vlagatelja o tem, da izbrani ponudnik nima zadostnih kadrovskih in tehničnih zmogljivosti pavšalne. Nadaljuje, da je kot dokazilo za izkazovanje izpolnjevanja zahteve iz točke 3.2.3.1 zahteval ESPD obrazec ponudnika. Le-tega je izbrani ponudnik v ponudbi predložil. Zahteva je bila oblikovana splošno in naročnik minimalnega števila kadra, mehanizacije in opreme ni predpisal, ampak je presojo o tem prepustil posameznemu ponudniku. Po poteku roka za prejem ponudb iz tega razloga točno določenega števila kadra, mehanizacije ali opreme od ponudnikov ne more zahtevati (s tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-107/2019). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati pogoje in zahteve na način, kot so bili zapisani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na kar opozarja celo vlagatelj sam s sklicevanjem na sodbo Sodišča EU v zadevi št. C-368/10. Naročnik opozarja še na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-122/2018, iz katere izhaja, da nejasnih ali vsebinsko nedoločnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni mogoče razlagati v škodo ponudnikom. K preverjanju podatkov se ni obvezal. Ker je izbrani ponudnik za naročnika že izvajal javna naročila in je njegovo kadrovsko in tehnično sposobnost poznal, je ni še dodatno preverjal. V zaključku obravnavanega očitka naročnik povzema s tem povezane navedbe izbranega ponudnika iz izjasnitve o navedbah vlagatelja.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da je naročnik očitno sledil dokumentaciji, ki jo je v izjasnitvi do navedb vlagatelja v zvezi s kadri in mehanizacijo predložil izbrani ponudnik, le-teh pa vlagatelju ni posredoval v izjasnitev, s čemer je kršil načelo kontradiktornosti. Zakaj naročnik ni zahteval točnega števila kadrov in navedbe mehanizacije, ni predmet zahtevka za revizijo, dejstvo pa je, da morajo biti ponudniki sposobni predmet javnega naročila dejansko izvesti. Glede na poznavanje izbranega ponudnika vlagatelj zatrjuje, da le-ta predmeta javnega naročila ni sposoben izvesti. Vlagatelj vztraja pri angažiranju izvedenca gradbene stroke, ki bo o tem podal mnenje. Ker v odločitvi Državne revizijske komisije v zadevi, na katero se sklicuje naročnik, izvedenec ni bil predlagan kot dokaz, ne gre za enako dejansko stanje. Čeprav se naročnik sklicuje na uspešne projekte, ki naj bi jih izbrani ponudnik izvedel v preteklosti vlagatelj izpostavlja, da iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-311/2013 izhaja, da je (isti) naročnik družbo MAP TRADE d.o.o. že izločil iz razloga nesolidnosti.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija presojala, ali je naročnik utemeljeno zaključil, da ima izbrani ponudnik zagotovljene potrebne kadrovske in tehnične zmogljivosti, kot izhaja iz točk 3.2.3.1 in 3.2.3.2 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

S tem v zvezi Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik v podtočki 3.2.3.1 točke 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, poglavja 3. Pogoji in merila za izbor ponudb v dokumentu Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 3.2.3.1) določil:

»Zagotovljene morajo biti potrebne tehnične zmogljivosti (mehanizacija in oprema) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, pravili stroke ter predpisi in standardi s področja predmeta naročila.
dokazilo: ESPD za ponudnika.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico navedbe preveriti ter od ponudnika zahtevati dokazila (spisek ključne opreme in mehanizacije, izkaz o lastništvu, pogodba o najemu), da ima ob oddaji ponudbe zagotovljene potrebne tehnične zmogljivosti za izvedbo naročila.«;

v podtočki 3.2.3.2 točke 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, poglavja 3. Pogoji in merila za izbor ponudb v dokumentu Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 3.2.3.2) pa je določil:

»Zagotovljene morajo biti potrebne kadrovske zmogljivosti (vodje del, delovodje, kvalificiran in nekvalificiran kader) za kvalitetno izvedbo celotnega naročila v predvidenem roku, skladno z zahtevami iz razpisne dokumentacije, predpisi in standardi s področja predmeta naročila ter delovnopravno zakonodajo.
dokazilo: ESPD za ponudnika.
opomba: Naročnik si pridržuje pravico navedbe preveriti ter od ponudnika zahtevati dokazila, da ima ob oddaji ponudbe zagotovljene kadrovske zmogljivosti za izvedbo naročila (spisek zagotovljenega kadra, dokazila o zaposlitvi, soglasje delodajalca, dokazila o izpolnjevanju določb delovnopravne zakonodaje).«.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da izbrani ponudnik za asfalterska dela ni priglasil podizvajalca in bi moral dela izvesti sam, Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika (obrazec Podatki o gospodarskem subjektu vsakega od treh gospodarskih subjektov v ponudbi izbranega ponudnika) izhaja, da bo partner MAP-TRADE d.o.o. v celoti prevzel v izvajanje postavke iz popisa 3/2 (Načrt tirnih naprav) ter delno 3/3 (Načrt podvoza s kesonom), 5/1 (Načrt strojnih inštalacij črpališča), 10 (Preostala dela in storitve), podizvajalec Energoinvest Gornja Radgona d.o.o. postavki 4 (Načrt obstoječega SN omrežja na območju izgradnje obvoznice Kidričevo) in 4/1 (Načrt javne razsvetljave z NN priključki), vodilni partner KIT-AK gradnje d.o.o. pa »vsa dela v obsegu, razen tista, ki jih ponujata partner in podizvajalec« – torej tudi asfalterska dela. Navedba vlagatelja, da bo izbrani ponudnik šele v fazi izvedbe priglasil podizvajalca za asfalterska dela je le špekulacija in z njo ne presega ravni pavšalnega zatrjevanja, zaradi česar jo je Državna revizijska komisija zavrnila kot neutemeljeno.

Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v odločitvah v zadevah št. 018-122/2018 in 018-107/2019, mora naročnik, skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) in načelom transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), pogoje in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti jasno, natančno in na nedvoumen način, pri pregledu in ocenjevanju ponudb pa mora ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V konkretnem primeru je naročnik v točkah 3.2.3.1 in 3.2.3.2 jasno in nedvoumno določil, da morajo ponudniki zagotoviti potrebne tehnične in kadrovske zmogljivosti za izvedbo naročila, pri tem pa vsebine svojih zahtev ni natančneje opredelil, tj. ni npr. določil vrste mehanizacije in opreme, s katero mora ponudnik razpolagati, minimalnega števila kosov opreme, nobenih natančnih opredelitev glede vrste kadra niti glede njihovega števila.

S tako oblikovano zahtevo je naročnik prepustil ponudnikom, da kot strokovnjaki na področju predmeta naročila sami ocenijo, kolikšne zmogljivosti potrebujejo za izvajanje naročila, naročnik pa kot tisti, ki mora najbolje poznati predmet naročila in svoje potrebe, v postopku ocenjevanja in preverjanja ponudb oceni, ali te kapacitete zadoščajo za izvedbo naročila. Od ponudnikov tako ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot je od njih terjala vnaprej pripravljena dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila. Posledica naročnikove splošne določitve potrebnih zmogljivosti za izvajanje predmetnega naročila je, da ponudniku ni mogoče odreči priznanja sposobnosti zgolj na podlagi očitka, da njegove kapacitete po vsebini ali številčno niso zadostne. Ker vlagatelj zatrjuje, da po njegovem vedenju izbrani ponudnik ni sposoben izvesti javnega naročila in z zahtevano mehanizacijo, opremo in kadri ne razpolaga, bi njegovo razumevanje zahtev tehnične in strokovne sposobnosti po svoji vsebini pomenilo določanje konkretne vsebine pogoja za sodelovanje iz točk 3.2.3.1 in 3.2.3.2 šele po poteku roka za oddajo ponudb, kar bi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik po poteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), načela transparentnosti javnega naročanja ter načela enakopravne obravnave ponudnikov.

Ker je naročnik v točkah 3.2.3.1 in 3.2.3.2 v izkaz zagotavljanja potrebnih tehničnih in kadrovskih zmogljivosti zahteval (le) predložitev obrazcev ESPD ponudnikov, je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da se v njej nahajajo ESPD obrazci vseh treh gospodarskih subjektov, ki nastopajo v ponudbi izbranega ponudnika, tj. vodilnega partnerja KIT-AK gradnje d.o.o., partnerja MAP-TRADE d.o.o. in podizvajalca ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. V njih le-ti izjavljajo, da izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za sodelovanje, navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (obrazec ESPD, del IV: Pogoji za sodelovanje, točka a: Skupna navedba za vse pogoje za sodelovanje). Ker je izbrani ponudnik v izkaz izpolnjevanja točk 3.2.3.1 in 3.2.3.2 predložil dokazila, ki jih je v ta namen zahteval naročnik, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami ZJN-3, ko je (le) na podlagi obrazcev ESPD izbranega ponudnika zaključil, da izbrani ponudnik zagotavlja potrebne tehnične in kadrovske zmogljivosti skladno s točkama 3.2.3.1 in 3.2.3.2. Čeprav drži, da si je naročnik pridržal pravico, da navedbe ponudnikov glede tehničnih in kadrovskih zmogljivosti preveri in zahteva dodatna dokazila, je potrebno ugotoviti, da se k takemu ravnanju (preverjanju) v točkah 3.2.3.1 in 3.2.3.2 ni zavezal.

V zvezi z vlagateljevim dokaznim predlogom z angažiranjem izvedenca gradbene stroke, ki naj pri izbranem ponudniku opravi pregled kadra, opreme in mehanizacije in ugotovi, ali ima izbrani ponudnik za izvedbo asfalterskih del zagotovljen kader in tehnične zmogljivosti; pove, kakšno in katero mehanizacijo in opremo izbrani ponudnik ima in kakšno in katero mehanizacijo in opremo bi izbrani ponudnik potreboval, da bi predmetno javno naročilo lahko izvedel, Državna revizijska pojasnjuje, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (kot že predhodno navedeno) ni specificiral vrste mehanizacije, opreme in kadra (razen vodij, določenih v točkah 3.2.3.3, 3.2.3.4, 3.2.3.5) in minimalnega števila kateregakoli od naštetega, s katerimi mora razpolagati (izbrani) ponudnik, temveč je zahtevi glede tehnične in kadrovske zmogljivosti opredelil le na splošen in nedoločen način. Vprašanje, ali je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določena ustrezna raven tehnične in kadrovske usposobljenosti, je stvar naročnika, njegovih potreb in njegovega poznavanja specifičnosti predmeta naročila. Naročnik je tisti, ki mora svoje potrebe ustrezno prevesti v določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, pogoje za sodelovanje pa oblikovati na način, da bo ponudnik, ki mu bo naročilo dodeljeno, dejansko sposoben izvesti predmet naročila v skladu z naročnikovimi zahtevami. Z vsebinsko določitvijo pogojev in zahtev naročnik prevzema tveganje, ali bo izbrani ponudnik razpisane storitve lahko izvajal na način, določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, torej v skladu z naročnikovimi potrebami. V primeru, če izbrani ponudnik razpisanih storitev ne izvaja v skladu z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ima naročnik na podlagi sklenjene pogodbe na voljo ustrezne obligacijsko-pravne mehanizme, s katerimi lahko sankcionira kršitve pogodbenih obveznosti (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-107/2019). Državna revizijska komisija na podlagi navedenega zato ni sledila predlogu vlagatelja, naj imenuje izvedenca gradbene stroke, saj je ob presoji spornega vprašanja ugotovila, da ne gre za ugotavljanje okoliščine, ali lahko izbrani ponudnik s svojimi tehničnimi in kadrovskimi zmogljivostmi dejansko izvaja predmet naročila, temveč za vprašanje, ali je naročnik utemeljeno zaključil, da izbrani ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje glede tehničnih in kadrovskih zmogljivosti glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

III.

Državna revizijska komisija je obravnavala še vlagateljeve navedbe, da izbrani ponudnik ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, ki se nanaša na vodjo del za elektrotehniška dela, določenega v četrti alineji podtočke 3.2.3.4 točke 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost, poglavja 3. Pogoji in merila za izbor ponudb v dokumentu Navodil za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: točka 3.2.3.4).

Naročnik je v točki 3.2.3.4 določil:
»Zagotovljen mora biti vodja del za elektrotehniška dela, ki izpolnjuje naslednje zahteve:
- ima strokovno izobrazbo s področja elektrotehnike.
- vpisan je kot pooblaščeni inženir ali vodja del v imenik pri Inženirski zbornici (IZS), ali kot vodja del (mojster, delovodja) pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) oziroma Gospodarski zbornici (GZS) Slovenije
- zaposlen je pri gospodarskemu subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi
- v zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb je vsaj enkrat vodil izvedbo cestne razsvetljave ali svetlobne prometne signalizacije s pripadajočimi gradbenimi deli v vrednosti najmanj 50.000 EUR (brez DDV).
dokazilo: Podatki o kadrovskih zmogljivostih (funkcija: vodja del), navedeni skladno s predlogo in ESPD ponudnika oziroma sodelujočega gospodarskega subjekta, pri katerem je oseba zaposlena.
opombe: Za vodjo del, ki ob oddaji ponudbe še ni vpisan v imenik pri IZS, GZS oziroma OZS, mora ponudnik podati izjavo, da izpolnjuje vse predpisane pogoje za vpis in da bo v primeru, če bo na razpisu izbran, pred podpisom pogodbe predložil dokazilo o tem vpisu.«

Vlagatelj v zahtevku za revizijo po povzemanju vsebine točke 3.2.3.4 zatrjuje, da iz ponudbe izbranega ponudnika izhaja, da bo dela v postavki 4 (Načrt obstoječega SN omrežja na območju izgradnje obvoznice Kidričevo) in 4/1 (Načrt javne razsvetljave z NN priključki) izvedel podizvajalec ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o.. Kot vodja del za elektrotehniška dela je v ponudbi naveden g. I.S., ki se je v zvezi z referenčno zahtevo iz točke 3.2.3.4 skliceval na referenčni posel »Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav in elektro strojne opreme v RS za obdobje 3 let sklop 2 (MB, MS, PT)«, izveden po pogodbi št. 2341-16-000759/0, sklenjeni med (tokratnim) naročnikom in izvajalcem Nigrad KP d.d.. Vlagatelj navaja, da iz pogodbe izhaja, da bodo dela izvedena brez podizvajalcev (7. člen pogodbe) ter da je odgovorni vodja del g. A.K. (13. člen pogodbe). Glede na to vlagatelj zatrjuje, da podizvajalec izbranega ponudnika, družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. ni bila izvajalec elektrotehniških del, g. I.S. pa ne odgovorni vodja del po tej pogodbi. Slednji tako nima zahtevane reference iz točke 3.2.3.4, saj del ni izvajal tekom celotne gradnje referenčnega objekta. Iz previdnosti vlagatelj ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-314/2013 pripominja, da tudi, če bi se izkazalo, da je družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. bila podizvajalec v referenčnem poslu, je referenco mogoče priznati le za del, ki ga je podizvajalec izvedel.

Vlagatelj dalje zatrjuje, da predmet referenčnega posla po navedeni pogodbi tudi po vsebini ni ustrezen, saj izkazuje usposobljenost vodje del za elektrotehniška dela za vzdrževalna dela, ne pa za vodenje izvedbe cestne razsvetljave ali svetlobne prometne signalizacije, poleg tega ne vključuje gradbenih del in jih niti po vrednosti ne izkazuje.

Vlagatelj zatrjuje, da so vzdrževalna dela, izvedena v okviru priglašenega referenčnega posla (redni obhodi, storitve, popravila in zamenjava cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav, ki so zajemala pripravljalna dela, gradbena dela, (de)montažna dela, zaključna dela), ki izhajajo iz vsebine obrazca REFERENCA GOSPODARSKEGA SUBJEKTA, povsem nekaj drugega kot vodenje in izvedba celotnih del, vključno z gradbenimi deli. Ker je iz popisa predmetnega javnega naročila razvidno, da se bo cestna razsvetljava zgradila na novo, je tudi naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo, da imajo izkušnje s podobnimi deli v preteklosti.

Vlagatelj ob sklicevanju na načelo transparentnosti in sodbo Sodišča EU št. C-368/10 zatrjuje, da naročnik posameznemu pogoju ali zahtevi po poteku roka za prejem ponudb ne sme dajati drugačne vsebine od tiste, ki iz nje izhaja na jasne, natančen in nedvoumen način, sicer prepozno in nedopustno posega v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Ker je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno in tako dal zahtevi iz točke 3.2.3.4 povsem drugačen pomen, je kršil drugi odstavek 67. člena ZJN-3, načelo transparentnosti in načelo enakopravne obravnave. Vlagatelj se v zvezi s svojimi navedbami sklicuje še na odločitev naročnika v drugem javnem naročilu iz leta 2018, v kateri je naročnik navedel, da se vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav ter zamenjava svetilk ne šteje za izgradnjo cestne razsvetljave.

Vlagatelj predlaga, da naročnik in Državna revizijska komisija vpogledata v aneks k pogodbi št. 2341-16-000759/0, s katerim vlagatelj ne razpolaga, ker ni bil javno objavljen, ga bo pa zahteval na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zahtevek za revizijo v tem delu dopolnil. S tem bo izkazal, da vodja del v referenčnem poslu ni bil nikoli spremenjen, če pa bi se izkazalo, da je podizvajalec res bil priglašen, pa je bil priglašen le za vzdrževalna dela, ne pa za gradnjo.

Izbrani ponudnik v izjasnitvi o navedbah vlagatelja navaja, da vlagatelj očitno ne ve, da je bila ne glede na določilo prej citirane pogodbe, družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. podizvajalec in po tej pogodbi izvedla cestno razsvetljavo in svetlobno prometno signalizacijo s pripadajočimi gradbenimi deli v vrednosti najmanj 50.000,00 EUR, izvedbo del pa je vodil g. I.S. Poudarja, da je naročnik zahteval, da je bilo glede na zahtevo potrebno izkazati zgolj vodenje izvedbe, ne pa izpolnjevanje pogojev za odgovornega vodjo del. V dokaz svojih navedb izbrani ponudnik prilaga aneks k predhodno navedeni izvajalski pogodbi, s katero je bila družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. (pred statusno spremembo ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o., za katero prilaga več dokazil) nominirana za podizvajalca, prilaga pa še pogodbo št. 33/16-M, s katero je družba NIGRAD d.d. s podizvajalcem ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o. dogovorila sodelovanje v navedeni pogodbi, v kateri je bil tudi g. I.S. naveden kot odgovorni vodja del s strani podizvajalca. Da je g. I.S. dejansko opravljal ta dela, je razvidno tudi iz odločbe z dne 23. 12. 2016, s katero je bil imenovan za odgovornega vodjo del. Izbrani ponudnik navaja, da g. I.S. razpolaga z bistveno večjim številom ustreznih referenc in jih v potrditev svojih navedb tudi prilaga izjasnitvi o navedbah vlagatelja.

Dalje navaja, da čeprav je naziv pogodbe res »redno vzdrževanje« je, ne glede na njeno poimenovanje, iz vsebine pogodbe in opisa del jasno in nedvoumno razvidno, da je bilo potrebno zamenjati, torej izvesti novogradnjo dela javne razsvetljave, zato je referenca v celoti skladna z zahtevo naročnika, izpolnjen pa je tudi kadrovski pogoj. Navedeno izhaja tudi iz Ponudbe in popisa del št. 1153E/2017, 31. začasna situacija št. 6/2019, iz katere izhajata znesek in specifikacija izvedenih del, ki sodijo med gradbeno obrtniška dela izvedbe cestne razsvetljave in ne med vzdrževanje. Skupen znesek je teh del je tako bistveno presegal zahtevanega, in je znašal 287.100,86 EUR, predstavljal pa je izključno dela kot jih je zahteval naročnik. V kolikor bi bilo s predloženo referenco karkoli spornega, bi jo naročnik zavrnil, saj je bil kot referenčni naročnik z njeno vsebino seznanjen. Izbrani ponudnik izpostavlja, da ni jasno, ali želi vlagatelj izpodbijati referenco po vsebini ali kadrovski pogoj. Zgolj podredno in za primer, če reference podizvajalca morebiti dejansko ne bi ustrezale, izbrani ponudnik navaja, da bi moral naročnik skladno z odločitvijo Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-152/2019 izbranega ponudnika pozvati k zamenjavi podizvajalca.

V zvezi z vlagateljevim sklicevanjem na javno naročilo iz leta 2018 izbrani ponudnik navaja, da je vlagatelj očitno spregledal, da se pogoja razlikujeta in da tudi po vsebini nista enaka. Navaja še, da stališča iz drugega javnega naročila ne more biti argument v konkretnem postopku.

Vlagatelj v dokumentu z dne 5. 6. 2020, s katerim je dopolnil zahtevek za revizijo navaja, da je na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dne 5. 6. 2020 od naročnika prejel Aneks št. 2431-16-000759/1 z dne 9. 12. 2016, sklenjen med naročnikom in družbo Nigrad d.d., v katerem je bil nominiran podizvajalec ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o.. Vlagatelj zatrjuje, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbi navedejo vse podizvajalce in kader, na katerega se sklicujejo ter da iz 81. člena ZJN-3 izhaja, da ni nujno, da je gospodarski subjekt sposoben neposredno z lastnimi sredstvi oz. zmogljivostmi izvesti javno naročilo, ampak zadošča, da izkaže, da z zadostnimi sredstvi oz. zmogljivostmi razpolaga. S tem v zvezi se sklicuje na več preteklih odločitev Državne revizijske komisije in odločitve Sodišča EU. Vlagatelj zatrjuje, da je izbrani ponudnik v ponudbi priglasil podizvajalca ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. ter navedel, da je pri njem zaposlen tudi priglašeni vodja del g. I.S., tako pri vodji del kot pri podizvajalcu pa se je skliceval na pogodbo z družbo Nigrad d.d., št. 2341-16/000759/0 in aneks št. 2431-16-000759/1 ter referenčni posel Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav in elektro strojne opreme v RS za obdobje 3 let sklop 2 (MB, MS, PT), v katerem je izvedba javne razsvetljave znašala 256.153,43 EUR brez DDV. Iz aneksa izhaja, da je bila kot podizvajalec nominirana družba ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o., referenc pa ni mogoče obravnavati kot kapacitete tretjih in si jih od drugih subjektov ni mogoče izposojati. Vlagatelj zaključuje, da izbrani ponudnik ni izkazal, da ima vodja del zahtevano referenco, ker niti v pogodbi niti v aneksu ni naveden, reference pa ne gre priznati niti izbranemu ponudniku, saj referenčnega dela ni izvedel. Vlagatelj meni, da je izbrani ponudnik zavedel naročnika glede resničnih podatkov priglašene reference za priglašen kader in podizvajalca in predlaga podajo »obdolžilnega predloga na sodišče« zaradi »lažne izjave«.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 9. 6. 2020 navaja, da je vlagateljevo zatrjevanje, da se referenci nanašata na različni družbi, neutemeljeno in neskladno z dejansko in pravno podlago. Navaja, da je že v izjasnitvi o navedbah vlagatelja naročniku predložil vse ustrezne dokumente, z katerih izhaja, da je družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. univerzalni pravni naslednik družbe ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o., ki je vstopila v vsa pravna razmerja prenosne družbe, nanjo pa so bile prenesene tudi vse terjatve, pogodbe, obveznosti, zaposleni, pridobila pa je tudi pravico do reference, ki se nanašajo na že izvršena dela prenosne družbe. Navedeno izrecno izhaja iz priloženega delitvenega načrta o oddelitvi s prevzemom ter drugih dokazil, ki jih izbrani ponudnik prilaga vlogi. Družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. je kot univerzalni pravni naslednik vstopila tudi v izvajalsko pogodbo z družbo Nigrad d.d., dela pa so izvajali njeni preneseni kadri, med drugim tudi g. I.S. Da gre v primeru takih prenosov novi družbi priznati reference in usposobljenost, je med drugim ugotovila tudi Državna revizijska komisija, s čemer v zvezi se izbrani ponudnik sklicuje na odločitev v zadevi št. 018-095/2012. Tako družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. kot pri njej zaposlen g. I.S. sta tako dejanska nosilca priglašene reference.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je bil sam naročnik referenčnega posla, ki ga je za svojo referenco navedel priglašeni vodja elektrotehniških del, g. I.S., zato je v fazi ocenjevanja ponudb navedbe izbranega ponudnika preveril v lastnih arhivih – preveril je dokumentacijo v zvezi s pogodbo št. 2341-16-000759/0 in aneksom št. 2341-16-000759/1, pridobil si je potrdilo o kadrovski sposobnosti, iz katerega izhaja, da je g. I.S. v okviru sklenjene pogodbe in aneksa izvajal vzdrževalna dela in izgradnjo cestne razsvetljave; vpogledal v več dokumentov enega od preteklih javnih naročil v zvezi s povezavo med družbama ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o. in ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. in ugotovil, da so bile pravice prenesene na ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o.. Čeprav je podatek o statusni spremembi družbe ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o. javno dostopen na spletni strani AJPES, vlagatelj preveritve navedenega ni zmogel. Iz poslovnega registra je namreč jasno razvidno, da je bila družba ustanovljena zaradi oddelitve od prenosne družbe ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o. po delitvenem načrtu z dne 5. 12. 2016. Naročnik se v zvezi z vsebinsko ustreznostjo referenčnega posla sklicuje še na končno začasno situacijo št. 153 791 po zgoraj navedeni pogodbi, iz katere izhaja, da je podizvajalec med drugim izvajal gradbena dela. Iz popisa del izhaja, da je podizvajalec med drugim izvajal tudi investicijsko vzdrževanje in druga naročena dela v skupni vrednosti 287.100,86 EUR brez DDV. Da oddelitev družbe ne bi mogla rezultirati v prenosu kapacitet in referenc tistega dela družbe, ki je reference dejansko izvajal, vlagatelj ne zatrjuje. Na podlagi vsega navedenega je naročnik ugotovil, da so reference vodje del tako vsebinsko kot vrednostno ustrezne. V zaključku obravnavanega očitka naročnik povzema s tem povezane navedbe izbranega ponudnika iz izjasnitve o navedbah vlagatelja in dodaja, da bi referenco, glede na dejstvo, da je z njeno vsebino kot referenčni naročnik seznanjen, zavrnil, v kolikor bi menil, da je sporna. V zvezi s primerjavo vlagatelja glede na odločitev iz enega od preteklih javnih naročil naročnik navaja, da se je vsebina del v razpisih bistveno razlikovala in da je vsak razpis zaključena celota, kar je zapisala tudi že Državna revizijska komisija.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika, ob sklicevanju na zakon, ki ureja graditev objektov navaja, kdo na gradbišču lahko izvaja posamezne funkcije (odgovorni vodja posameznih del; odgovorni vodja del; odgovorni vodja gradbišča). Naročnik (investitor), g. I.S. ni imenoval za vodjo del, kaj takega pa ne izhaja niti iz pogodbe št. 2341-16-000759/0, saj je v njej kot odgovorni vodja del navedel g. A.K., ki mu gre referenca. Vlagatelj dopušča možnost, da je bil g. I.S. imenovan s strani podizvajalca, a mu na tej podlagi reference ne gre priznati. Vlagatelj nadalje vztraja tudi pri navedbah, da priglašen referenčni posel vsebinsko ni ustrezen. V predmetnem razpisu gre za novogradnjo, tudi za novogradnjo cestne razsvetljave, ne za vzdrževalna dela – narava del je povsem drugačna, zato je naročnik zahteval, da ponudniki izkažejo, da imajo izkušnje z novogradnjo cestne razsvetljave. Vlagatelj dopušča možnost, da so bila določena gradbena dela v manjšem obsegu izvedena, a to še ne pomeni, da je šlo za novogradnjo. Naročnik bi moral v skladu z načelom enakopravnosti vlagatelju predložiti dokaze, na podlagi katerih je zaključil, da je izbrani ponudnik sposoben izvesti posel, da bi se vlagatelj do njih lahko opredelil.

Vlagatelj še dodaja, da se do navedb naročnika, ki se nanašajo na pravno nasledstvo ne more opredeliti, ker mu teh dokumentov naročnik ni posredoval, organ pravnega varstva pa se ne more opreti na dokaz, glede katerega strankam ni bila dana možnost opredelitve. Ker iz odločitve Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-069/2020 izhaja, da ni samo po sebi umevno, da so reference predmet prenosa, vlagatelj vztraja pri svojih navedbah iz zahtevka za revizijo. Navaja, da je bistveno, kaj glede prenosa določa pogodba o delitvi in prevzemu, pri tem pa je prepričan, da sporna referenca ni izrecen predmet prenosa. Državno revizijsko komisijo poziva, da mu celotno dokumentacijo odstopi. Dalje vlagatelj dodaja, da naročnik ne pove, kdo je odločbo z dne 23. 12. 2016 izdal niti vlagatelju odločbe in drugih dokazov, na katere se sklicuje v zvezi s preverbo reference vodje del za elektrotehniška dela vlagatelju ni posredoval, zato se do njih ni mogel opredeliti. Kakšne reference ima sicer g. I.S. poleg priglašene, je v tem postopku nepomembno, ker se v ponudbi nanje izbrani ponudnik ni skliceval, niti jih ni predložil. Vlagatelj navaja še, da je naročnik v šestem odstavku na strani 7 odločitve o zahtevku za revizijo sam zapisal, da je izbrani ponudnik za vodjo za elektro dela, g. I.S. izkazal le referenco za redno vzdrževanje, ne pa tudi za izgradnjo cestne razsvetljave. Vlagatelj kot neresnične in zavajajoče označuje navedbe naročnika, da je iz popisa del ter iz 31. začasne situacije št. 6/2019 razvidno, da je šlo dejansko za postavitev in izgradnjo dela nove razsvetljave, saj iz končne situacije (rekapitulacije) izvedenega referenčnega posla izhaja, da so bila na projektu nedvomno izvedena vzdrževalna dela. Res so bila v fazi izvedbe izvedena še ostala »nepredvidena dela« v vrednosti 287.100,86 EUR, ampak iz njih ne izhaja, da gre za gradbena dela za novogradnjo, ampak za vzdrževalna dela. Izbrani ponudnik tudi zahtevane vrednosti gradbenih del ni dokazal. Vlagatelj s predložitvijo končne situacije ne more biti prekludiran, saj je predložena kot odgovor na navedbo naročnika, da so bila v referenčnem poslu izvedena tudi gradbena dela in da je referenčna zahteva izpolnjena.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj torej zatrjuje več pomanjkljivosti, ki izhajajo iz referenčnega posla “Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav in elektro strojne opreme v RS, sklop 2”, ki ga je v izkaz izpolnjevanja zahteve za vodjo elektrotehniških del iz točke 3.2.3.4 (4. alineja), g. I.S., v ponudbi priglasil izbrani ponudnik. Vlagatelj tako zatrjuje, da
- je po vpogledu v pogodbo št. 2431-16-000759/0 z dne 30. 6. 2016, ki je bila podlaga za izvedbo spornega referenčnega posla ugotovil, da je takratni izvajalec Nigrad KP d.d. v poslu najprej nastopal brez podizvajalcev, naknadno pa je z aneksom št. 2431-16-000759/1 z dne 9. 12. 2016 k navedeni pogodbi kot podizvajalca naknadno nominiral družbo ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o., vodja del s strani podizvajalca pa v njem ni bil določen. S tem v zvezi vlagatelj zatrjuje, da priglašeni podizvajalec ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. ni bil izvajalec elektrotehničnih del iz referenčnega posla, g. I.S. pa ne vodja teh del, zato jima reference ne gre priznati;
- je priglašeni referenčni posel obsegal vzdrževalna dela, brez gradbenih del in da vzdrževalnih del ni mogoče enačiti z vodenjem izvedbe cestne razsvetljave ali svetlobno prometne signalizacije, zaradi česar priglašeni referenčni posel glede na zahtevo naročnika, vsebinsko ni ustrezen.

Glede na to, da je naročnik v referenčni zahtevi iz točke 3.2.3.4 določil, da je moral vodja za elektrotehniška dela vsaj enkrat voditi »izvedbo cestne razsvetljave ali svetlobne prometne signalizacije s pripadajočimi gradbenimi deli v vrednosti najmanj 50.000 EUR (brez DDV)«, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z zatrjevanji vlagatelja, da bi bil kot ustrezen referenčni posel lahko sprejet le tisti, pri katerem je šlo za novogradnjo svetlobne signalizacije, ne pa tudi npr. obnova obstoječe svetlobne signalizacije, saj taka omejitev iz zahteve ne izhaja. Državna revizijska komisija se prav tako ne more strinjati z navedbami vlagatelja (kolikor jih gre razumeti tako), da bi morala (že) zgolj gradbena dela dosegati zahtevano višino referenčnega posla, saj tudi taka zahteva iz točke 3.2.3.4 ne izhaja, pač pa morajo zahtevano minimalno vrednost dosegati skupaj dela izvedbe cestne razsvetljave in pripadajoča gradbena dela.

Državna revizijska komisija se strinja z zatrjevanji izbranega ponudnika in naročnika, da (vsebinske) ustreznosti reference ni mogoče presojati na podlagi poimenovanja pogodbe, na podlagi katere je bil posel izveden (»Redno vzdrževanje […]«), pač pa je potrebno preveriti, kakšna dela po vsebini so bila dejansko po pogodbi izvedena, vendar pa Državna revizijska komisija v konkretnem primeru ugotavlja, da na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in odstopljene dokumentacije naročnika (konkretne) vsebine izvedenih del v referenčnem poslu ni mogoče razbrati. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika namreč izhaja, da so bila v okviru referenčnega posla izvedena določena dela (obhodi, storitve, popravila in zamenjave ceste razsvetljave in svetlobno signalnih naprav, ki so zajemale pripravljalna, gradbena, demontažna, montažna, zaključna dela), od tega »izvedba del JR« v vrednosti 256.153,43 EUR brez DDV, v svojih vlogah pa se tako izbrani ponudnik kot naročnik v zvezi z ustreznimi deli preko različnih dokumentov sklicujeta na izvedena dela v vrednosti 287.100,86 EUR, ki po rekapitulaciji iz maja 2019 predstavljajo »Ostala nepredvidena naročila«, tj. dela, ki sodijo med druga naročena dela. V okviru navedenega so bila (izhajajoč iz specifikacije del v rekapitulaciji, s katero razpolaga tudi vlagatelj; podobno tudi iz končne situacije št. 153 791, junij 2019) izvedena dela npr. Semafor […] preureditev po ponudbi AA, Merilnik hitrosti […], izvedba po ponudbi BB, Posodobitev JR […] po ponudbi št. CC, JR […] prestavitev omarice JR po ponudbi št. DD, »Posodobitev JR križišče […] po ponudbi št. EE« ipd.. Državna revizijska komisija s tem v zvezi ugotavlja, da na podlagi takih opisov postavk izvedenih del ni mogoče ugotoviti, katera konkretna dela po vsebini so bila dejansko izvedena.

Brez, da bi se Državna revizijska komisija opredelila do vprašanja statusne spremembe družb ENERGOINVEST Ljubljana d.o.o. in ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. in obsega prenosa pogodb in referenc ter vprašanja izkaza nominacije g. I.S. v referenčnem poslu, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik, četudi je bil naročnik referenčnega posla, v konkretnem primeru na podlagi ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika in dokumentacije, ki jo je pridobil v postopku pregledovanja in ocenjevanja ponudb (in ki jo je odstopil Državni revizijski komisiji) ni uspel izkazati, da je utemeljeno zaključil, da dela iz priglašenega referenčnega posla za vodjo elektrotehniških del (tj. »ostala nepredvidena dela« v vrednosti 287.100,86 EUR) po vsebini ustrezajo zahtevi po izvedbi cestne razsvetljave ali svetlobne prometne signalizacije s pripadajočimi gradbenimi deli iz točke 3.2.3.4. Zgolj na podlagi kratkega opisa posameznih postavk (prehodno izpostavljenih) predloženih dokumentov namreč ni mogoče sklepati na njihovo dejansko vsebino, kot na vsebino ni mogoče sklepati le iz poimenovanja pogodbe.

V kolikor je potrebno vlagateljeve navedbe glede pomanjkljivosti, ki izhajajo iz priglašenega referenčnega posla razumeti tudi v smislu, da naročniku očita kršitev določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 tudi glede ugotovitve, da podizvajalec izbranega ponudnika, družba ENERGOINVEST Gornja Radgona d.o.o. izpolnjuje pogoj za sodelovanje iz točke 3.2.3.6 (č) (citiran je v točki I. te obrazložitve in ga Državna revizijska komisija v izogib ponavljanju na tem mestu ne navaja ponovno) z istim referenčnim poslom »Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav in elektro strojne opreme v RS za obdobje 3 let sklop 2«, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je enak zaključek glede neizkazane ustreznosti vsebine priglašenega referenčnega posla potrebno napraviti tudi v tem delu.

Dodatni referenčni posli, ki jih v izjasnitvi o navedbah vlagatelja za vodjo elektrotehniških del priložil izbrani ponudnik, kot pravilno navaja že vlagatelj, za presojo pravilnosti naročnikovega ravnanja v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb niso relevantni in na ugotovitve Državne revizijske komisije iz tega sklepa nimajo vpliva.

Ob tem Državna revizijska komisija še pripominja, da gre kot neutemeljeno zavrniti sklicevanje vlagatelja na odločitev naročnika v drugem postopku oddaje javnega naročila iz 2018 in obrazložitev, ki jo je naročnik v tistem postopku podal, saj je vsak postopek oddaje javnega naročila samostojna zaključena celota, kot neutemeljene pa gre zavrniti tudi vlagateljeve navedbe, da je naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo sam zapisal, da je izbrani ponudnik za priglašenega vodjo elektrotehniških del izkazal referenco le za redno vzdrževanje, saj gre za navedbo, v kateri je naročnik povzel vlagateljeve navedbe iz zahtevka za revizijo, ne pa za njegove ugotovitve.

V zaključku je Državna revizijska komisija obravnavala tudi navedbe vlagatelja, da mu naročnik dokumentacije izbranega ponudnika, na katero je oprl svojo odločitev ni predložil, da bi se o njej lahko izjasnil skladno z načelom kontradiktornosti. Ker iz odločitve o zahtevku za revizijo izhaja, da je naročnik navajal svoje razloge za neutemeljenost obravnavnih navedb vlagatelja in se pri obrazložitvi izpodbijane odločitve na dokumentacijo, ki mu jo je v izjasnitvi do navedb vlagatelja predložil izbrani ponudnik ni opiral, pač pa jo je po zaključku svoje utemeljitve v odločitvi o zahtevku za revizijo le še povzel, se Državna revizijska komisija do teh navedb vlagatelja posebej ni opredelila, pripominja pa, da nobenega od dokumentov, ki jih je izbrani ponudnik predložil v izkaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje tudi sama ni upoštevala in svoje odločitve nanje ni oprla (oprla se je na obrazce ESPD gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v ponudbi izbranega ponudnika in na rekapitulacijo referenčnega dela »Redno vzdrževanje cestne razsvetljave in svetlobno signalnih naprav in elektro strojne opreme v RS za obdobje 3 let sklop 2«).

Ker je vlagatelj uspel izkazati, da naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, je Državna revizijska komisija, skladno z drugo alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo vlagatelja ugodila in razveljavila odločitev o oddaji naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 11. 5. 2020.
Državna revizijska komisija naročnika (z namenom pravilne izvedbe postopka v delu, ki je bil razveljavljen), na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN, napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje predmetnega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo, v vlogi z dne 5. 6. 2020 in v opredelitvi do navedb naročnika zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva. Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (relevantni del prve povedi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN).

Ker je Državna revizijska komisija vlagateljevemu zahtevku za revizijo ugodila, je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN ter skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem., v nadaljevanju: OT), priznala naslednje potrebne in opredeljeno navedene stroške: strošek plačane takse za zahtevek za revizijo v višini 25.000,00 EUR (vlagatelj je potrdilo o plačilu takse v navedeni višini priložil zahtevku za revizijo); strošek odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo v višini 2.196,00 EUR (3.000 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju 1. točke tarifne številke 40 OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV); materialne stroške v višini 29,28 EUR (40 točk, ki jih je Državna revizijska komisija izračunala ob upoštevanju tretjega odstavka 11. člena OT, ob upoštevanju vrednosti točke in ob upoštevanju 22% DDV).

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenih stroškov odvetniških storitev za sestanek s stranko (po tar. št. 39/1 OT), 200 točk, saj teh storitev ni mogoče priznati kot samostojnih storitev, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT (glej tar. št. 39 OT). Sestava zahtevka za revizijo ni bila mogoča brez sestanka s stranko in pregleda listin, zato gre šteti, da so ti priglašeni stroški že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo navedene vloge med postopkom (prim. odločitve Državne revizijske komisije, št. 018-083/2016, 018-011/2018, 018-043/2020). Državna revizijska komisija vlagatelju prav tako ni priznala priglašenih stroškov, kot izhajajo iz stroškovnika v vlogi z dne 5. 6. 2020 (odvetniška nagrada za zastopanje v višini 1.500 točk, DDV, materialni stroški) in v opredelitvi do navedb naročnika (prva pripravljalna vloga v postopku revizije v višini 1.500 točk, DDV, materialni stroški), saj v konkretnem primeru niso bili potrebni (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v vlogi z dne 5. 6. 2020 in v vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve.

Naročnik je vlagatelju priznane stroške pravnega varstva v višini 27.225,28 EUR dolžan povrniti v roku 15 dni, ki skladno s 313. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 z dne 15. 4. 1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN teče od dneva vročitve tega sklepa. Ker je naročnik v zamudi s povračilom stroškov postopka šele s potekom 15-dnevnega paricijskega roka, je mogoče zakonske zamudne obresti vlagatelju priznati šele od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje (in ne že od dneva odločitve naročnika o zahtevku za revizijo dalje, kot je to zahteval vlagatelj). Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne kot neutemeljena.
S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Povrnitev stroškov postopka pravnega varstva je v obeh vlogah, s katerima se je izjasnil o navedbah vlagatelja, zahteval tudi izbrani ponudnik. Državna revizijska komisija je zahtevo izbranega ponudnika za povračilo stroškov zavrnila, saj je ocenila, da v konkretnem primeru njegov prispevek k rešitvi zadeve ni bil bistven in ni pripomogel ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve ter da posledično priglašeni stroški izbranega ponudnika niso bili potrebni (tretji in osmi odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 3. 8. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Marovt in partnerji, d.o.o., Rozmanova 12, 1001 Ljubljana
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana
- mag. Franci Kodela, Industrijska cesta 1, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu