018-121/2020 Občina Kuzma

Številka: 018-121/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Gregorja Šebenika kot predsednika senata, Marka Medveda kot člana senata in Nine Velkavrh kot članice senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Rekonstrukcija občinskih cest« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj Asfalti Ptuj, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, Ptuj zoper ravnanje naročnika Občina Kuzma, Kuzma 60 c, Kuzma (v nadaljevanju: naročnik), 11. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 411-0001/2020-14-Odl z dne 2. 7. 2020.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 18. 6. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003900/2020-W01) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 411-0001/2020-14-Odl z dne 2. 7. 2020, ki je bil objavljen 3. 7. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN003900/2020-ODL01, obvestil ponudnike, da je izbral ponudbo ponudnika Legartis, d. o. o., Trimlini 2 i, Lendava (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 9. 7. 2020 in predlagal, da se razveljavi odločitev o oddaji naročila male vrednosti in se izbere njegovo ponudbo, zahteval pa je tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, saj izbrani ponudnik v nasprotju s točko 4.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni predložil vzorca pogodbe, s čimer bi potrdil, da se strinja s tem osnutkom.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 17. 7. 2020 izjasnil o navedbah iz zahtevka za revizijo in navedel, da pomotoma ni predložil vzorca pogodbe, naročnik pa naj mu omogoči, da dopolni ponudbo s predložitvijo manjkajočega potrjenega vzorca pogodbe.

Naročnik je s sklepom št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020, ki ga je vlagatelju vročil 23. 7. 2020 (razvidno iz podpisane vročilnice), zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da vlagateljeve ponudbe ni označil kot najugodnejše, res pa je, da izbrani ponudnik ni predložil vzorca pogodbe, vendar ni zahteval dopolnitve ponudbe, saj je štel, da je izpolnjen in podpisan obrazec ESPD v delih II do V kot pogoj za popolnost ponudbe enakovreden vzorcu pogodbe, poleg tega pa je pri pregledu in ocenjevanju ponudb sledil načelu hitrosti in učinkovitosti. Naročnik je še navedel, da če bi Državna revizijska komisija razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, bi dopolnjeval ponudbo izbranega ponudnika in bi bila odločitev o oddaji naročila male vrednosti zaradi vnovične izbire ponudbe izbranega ponudnika enaka sedanji.

Državna revizijska komisija je 28. 7. 2020 prejela dokumentacijo, ki ji jo je naročnik odstopil (prvi odstavek 29. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija do sprejema odločitve o zahtevku za revizijo ni prejela vlagateljeve opredelitve do naročnikovih navedb iz sklepa št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020.

Iz vpogleda v dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 411-0001/2020-14-Odl z dne 2. 7. 2020 izhaja, da je naročnik navedel, da je prejel pet ponudb in jih razvrstil po merilu ekonomsko najugodnejša ponudba, pri katerem se upošteva cena (točka II.2.5 objave in točka 1.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer je bila vlagateljeva ponudba druga najugodnejša. Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 411-0001/2020-14-Odl z dne 2. 7. 2020 tudi izhaja, da je naročnik preveril le ponudbo izbranega ponudnika, pri čemer je ugotovil, da je dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), zato jo je izbral. Čeprav je vlagatelj pri utemeljitvi obstoja aktivne legitimacije (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN) navedel drugačno dejansko stanje o svoji ponudbi, in sicer, da je njegova ponudba najugodnejša, a je zanjo naročnik štel, da ni dopustna, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj le očitno napačno navedel dejansko stanje. Ker je vlagatelj predložil ponudbo 29. 6. 2020 ob 9.39 (gl. zapisnik o odpiranju ponudb z dne 30. 6. 2020) in torej pred 30. 6. 2020 do 12. ure, ko je naročnik določil, do kdaj mora prejeti ponudbe (točka IV.2.2 objave), jo je torej predložil pravočasno, kar zadostuje za ugotovitev obstoja interesa za dodelitev naročila male vrednosti (prva alinea prvega odstavka 14. člena ZPVPJN v povezavi s prvo povedjo iz drugega odstavka 14. člena ZPVPJN). Za ugotovitev obstoja vsaj verjetnosti nastanka škode v smislu prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN pa zadostuje že ugotovitev, da bi vlagatelj lahko dosegel razveljavitev odločitve o oddaji naročila male vrednosti in naročnik bi ne glede to, da je v sklepu št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020 navedel, da bi znova izbral ponudbo izbranega ponudnika, imel možnost odločati tudi o morebitni izbiri vlagateljeve ponudbe, saj vlagateljeve ponudbe še ni označil, da ni dopustna v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Ker je Državna revizijska komisija pri predhodnem preizkusu zahtevka za revizijo ugotovila, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja iz prve alinee prvega odstavka 14. člena ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije vlagatelju, pa tudi druge procesne predpostavke, ki jih določa prvi odstavek 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo sprejela v obravnavo (drugi odstavek 31. člena ZPVPJN).

Državna revizijska komisija tudi pojasnjuje, da ZJN-3 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji (prvi odstavek 1. člena ZJN-3), ZPVPJN pa ureja pravno varstvo, med drugim tudi ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil in organe pravnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZPVPJN). Postopek naročila male vrednosti je eden izmed postopkov oddaje javnih naročil (točka g prvega odstavka 39. člena ZJN-3 in 47. člen ZJN-3). Odločitev o izbiri določene ponudbe in torej o oddaji naročila male vrednosti je odločitev, ki jo ureja ZJN-3, in jo sprejme lahko le naročnik v postopku javnega naročanja (gl. drugi in tretji odstavek 90. člena ZJN-3), ne pa Državna revizijska komisija kot organ pravnega varstva (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), ki ima v postopku pravnega varstva kasatorična pooblastila oziroma lahko ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo (gl. prvi in drugi odstavek 39. člena ZPVPJN). ZJN-3 nima določb, ki bi omogočale Državni revizijski komisiji sprejem odločitve o oddaji javnega naročila in torej sprejem odločitve o izbiri določene ponudbe, zato jo vlagatelj neutemeljeno poziva (zahtevek za revizijo, str. 1 in 4), da po ugoditvi zahtevku za revizijo izbere vlagateljevo ponudbo kot najugodnejšo (prim. zadevo št. 018-068/2020).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je pri oddaji naročila male vrednosti gradenj (točka II.1.3 objave) prejete ponudbe razvrstil po merilu in ugotovil, da je ponudba izbranega ponudnika, ki jo je štel kot dopustno v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, najugodnejša, zato jo je izbral. Vlagatelj je navedel, da izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil vzorca pogodbe, čemur sta pritrdila tako izbrani ponudnik kot naročnik, vendar naročnik kljub temu »ni zahteval dopolnitve ponudbe«, temveč jo je izbral, ker je štel, da »ne gre za neformalno ponudbo«. Čeprav je naročnik uporabil izraz »neformalna ponudba«, ki je izraz, ki ga ZJN-3 ne določa, je treba razumeti, da je naročnik štel, da ponudba izbranega ponudnika sicer vsebuje pomanjkljivost, vendar ta pomanjkljivost ni taka, da bi mu kljub njenem obstoju preprečevala izbiro ponudbe izbranega ponudnika.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila med drugim določil:
 točko 4.3.3 (prvi odstavek):
»Za pravilnost ponudbe mora ponudnik predložiti naslednjo izpolnjeno dokumentacijo:
­ Ponudba (2.1 Povzetek predračuna (rekapitulacija) in 2.2 Popisi del);
­ Izjava;
­ Vzorec pogodbe (s tem potrjuje, da se strinja z vsebino osnutka);
­ Izpolnjen in potrjen obrazec ESPD (za vse gospodarske subjekte v ponudbi). Navodila za izpolnjevanje ESPD obrazca: http://www.enarocanje.si/ESPD/.«
in
 točko 4.4:
»Ponudnik mora k ponudbi priložiti vzorec pogodbe. S priloženim vzorcem pogodbe potrjuje, da se strinja z vsebino osnutka pogodbe. Če pride do statusne spremembe stranke predmetne pogodbe, pridobi status stranke novi subjekt le v primeru, če naročnik s tem soglaša. Enako velja tudi v primeru stečaja ali prisilne poravnave.«

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da med vlagateljem, izbranim ponudnikom in naročnikom ni sporno dejansko stanje:
 naročnik je določil, da morajo ponudniki v ponudbi predložiti vzorec pogodbe (gl. prvi odstavek točke 4.3.3 in točko 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila),
 izbrani ponudnik vzorca pogodbe v ponudbi ni predložil, v kar se je prepričala tudi Državna revizijska komisija z vpogledom v ponudbo izbranega ponudnika,
 naročnik ni morebiti pri pregledu in ocenjevanju ponudb pozval izbranega ponudnika, da predloži vzorec pogodbe.

Državna revizijska komisija nadalje ugotavlja, da prvi odstavek točke 4.3.3 in točka 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila predložitev vzorca pogodbe v ponudbi določata kot obveznost ponudnikov (»… mora …«), ne pa morebiti njihovo možnost. Ti točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zato določata tudi okvir naročniku, ki ga mora upoštevati pri pregledu ponudb, da ravna skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3); torej, da dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne tolmači neupravičeno različno do različnih ponudnikov. Naročnik mora namreč vsem ponudnikom zagotoviti enake možnosti za izbiro ponudbe, če se odloči, da bo izbral najugodnejšo ponudbo.

Naročnik je v predrevizijskem postopku navedel posamezne razloge, zakaj ta pomanjkljivost iz ponudbe izbranega ponudnika ni taka, da bi mu preprečevala izbiro ponudbe izbranega ponudnika, vendar Državna revizijska komisija opozarja, da:
 obrazec ESPD ne predstavlja nadomestila za vzorec pogodbe, saj obrazec ESPD skladno s tretjim odstavkom 79. člena ZJN-3 predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3) in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3), hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik; poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Iz prvega odstavka točke 4.3.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila je tudi razvidno, da je naročnik zahteval, da ponudniki v ponudbi predložijo tako vzorec pogodbe kot obrazec ESPD. Noben izmed štirih argumentov v zvezi z obrazcem ESPD, ki jih je naročnik uveljavljal v sklepu št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020, zato ne more utemeljiti, da je naročnik upravičeno spregledal odsotnost vzorca pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika.
 načelo hitrosti in učinkovitosti ni načelo, ki je določeno v ZJN-3, temveč ZPVPJN (gl. 9. člen) in se nanaša na ravnanja Državne revizijske komisije, naročnika, vlagatelja, izbranega ponudnika in še nekaterih drugih subjektov v postopku pravnega varstva, ne pa postopku naročila male vrednosti. Naročnik se je torej oprl na načelo, ki ni zakonsko določeno načelo iz postopka oddaje naročila male vrednosti, zanj pa sicer tudi ni navedel, kako bi bilo, čeprav je načelo iz postopka pravnega varstva, lahko uporabljivo v postopku oddaje naročila male vrednosti.

Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da naročnik z nobenim izmed razlogov, ki jih je uveljavljal v sklepu št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020, ni uspel utemeljiti, da je kljub zahtevam iz prvega odstavka točke 4.3.3 in točke 4.4 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila upravičeno spregledal odsotnost vzorca pogodbe v ponudbi izbranega ponudnika. Državna revizijska komisija tako ugotavlja, da je naročnik kršil 7. člen ZJN-3 pri pregledu ponudb, zato je skladno z drugo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 411-0001/2020-14-Odl z dne 2. 7. 2020.

Skladno z drugo povedjo iz tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN daje Državna revizijska komisija naročniku napotke za pravilno izvedbo postopka v delu, ki je bil razveljavljen.

Z razveljavitvijo izpodbijane odločitve se postopek oddaje naročila male vrednosti vrne v trenutek pred njenim sprejemom, naročnik pa je znova zavezan sprejeti eno izmed odločitev, ki jih omogočajo drugi in peti odstavek 90. člen ZJN-3. Naročnik mora pri svojem ravnanju zagotoviti spoštovanje tudi temeljnega načela iz 7. člena ZJN-3. Če naročnik meni, da je mogoče dopolniti ponudbo izbranega ponudnika v mejah, ki jih omogočata peti in šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ter nato znova izbrati ponudbo izbranega ponudnika (gl. sklep št. 2020-RZ z dne 21. 7. 2020, str. 4), je treba upoštevati, da imajo ponudniki možnost uveljavljati pravno varstvo tudi zoper ta naročnikova ravnanja (prvi odstavek 5. člena ZPVPJN), o čemer jih mora naročnik opozoriti (enajsti odstavek 90. člena ZJN-3).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je uspel z zahtevkom za revizijo, vendar ne v zahtevku za revizijo ne do odločitve Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (gl. prvo poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN) ni opredeljeno navedel stroškov, za katere zahteva povračilo, kot to zahteva druga poved iz petega odstavka 70. člena ZPVPJN. Vlagatelj namreč ni niti navedel, za katere stroške zahteva povračilo, ne pa le, da teh stroškov ni opredelil po višini. Državna revizijska komisija je zato enako kot v primerljivi zadevi št. 018-096/2019 zavrnila vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 11. 8. 2020

Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije


















Vročiti:
 Občina Kuzma, Kuzma 60 c, 9263 Kuzma,
 Asfalti Ptuj, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj,
 Legartis, d. o. o., Trimlini 2 i, 9220 Lendava,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.