018-082/2020 Elektro Gorenjska d.d.

Številka: 018-082/2020-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in dr. Mateje Škabar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava SN (RMU) stikalnih blokov 24 kV na SF6 in suhi zrak«, v 1. sklopu: »Dobava SN (RMU) stikalni bloki 24 kV na SF6«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja TELMA TRADE d.o.o., Motnica 13, Trzin, ki ga zastopa odvetnica Barbara Krajnc, Hacquetova ulica 9, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika ELEKTRO GORENJSKA d.d., Ulica Mirka Vadnova 3A, Kranj (v nadaljevanju: naročnik), dne 7. 8. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga razdeljenega na dva sklopa oddaja po odprtem postopku, dne 10. 3. 2020 pod številko JN001583/2020-E01 objavil na portalu javnih naročil, dne 11. 3. 2020 pod številko 2020/S 050-119548 pa še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Dne 8. 5. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, iz katerega izhaja, da je javno naročilo v 1. sklopu: »Dobava SN (RMU) stikalni bloki 24 kV na SF6« (v nadaljevanju: 1. sklop) oddal ponudniku z drugouvrščeno ponudbo, tj. družbi Eltima d.o.o., Pod brezami 3, Komenda (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), medtem ko je prvouvrščeno ponudbo skupnih ponudnikov, tj. vlagatelja ter družbe ZPUE S.A., Poljska, zavrnil kot nedopustno. V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da je omenjena ponudba nedopustna, saj:
- zaradi pomanjkljive tehnične dokumentacije proizvajalca, ki je bila predložena, ni mogoče preveriti tehničnih specifikacij spojnega elementa in na kakšen način se SN stikalni bloki spajajo;
- iz tehnične dokumentacije proizvajalca, med drugim iz tipskega testa, ne izhaja skladnost ponujenega tipa SN stikalnega bloka z zahtevanimi standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522;
- iz predloženega dokazila v zvezi z zahtevano referenco in njemu pripadajočega tipskega testa izhaja, da je bila dobava, posledično pa tudi vgradnja oziroma nadaljnje ravnanje s stikalnim SN blokom tipa TPM, izvedena leta 2014 in tako opravljena brez tipskega testa, saj je bil ta narejen šele v marcu 2015.

Zoper odločitev naročnika o oddaji javnega naročila v 1. sklopu je vlagatelj pravočasno, z vlogo z dne 20. 5. 2020, vložil zahtevek za revizijo. Po navedbah vlagatelja je trditev naročnika o tem, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca ne izhaja skladnost ponujenega tipa SN stikalnega bloka s standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522, napačna. Naročnik je pri pregledu ponudbe očitno spregledal, da je vlagatelj k ponudbi poleg tipskega testa, na katerega se sklicuje naročnik, priložil tudi izjavo o skladnosti, ki jo je podpisal proizvajalec ZPUE S. A. (slednji je tudi ponudnik v skupni ponudbi), in sicer v dokumentu, poimenovanem »Tehnična specifikacija in izjava o skladnosti«. V navedenem dokumentu, tako vlagatelj, proizvajalec izrecno potrjuje, da je predmet ponudbe skladen tudi s standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522. Poleg tega je vlagatelj v ponudbi predložil tudi izjavo proizvajalca (tj. dokument, poimenovan »Izjave«, na str. 6-8), s katero je proizvajalec ZPUE S. A. v točki 9 izrecno potrdil skladnost ponujenih stikalnih blokov SF6 z navedenimi standardi. Prav tako je po zatrjevanju vlagatelja napačna tudi ugotovitev naročnika, da na podlagi ponudbe vlagatelja ni možno preveriti izpolnjevanja tehničnih zahtev v zvezi s spojnim elementom. Skladnost s tehničnimi specifikacijami za spojni element namreč izhaja kar iz treh dokumentov, predloženih že v vlagateljevi ponudbi: iz izjave proizvajalca, s katero je proizvajalec v točki 8 potrdil, da ponujeni tip bloka omogoča razširljivost bloka in da je razširitev izvedena s spojnim elementom nazivnega toka zbiralk, pri čemer ne pride do zvišanja višine SN bloka, iz kataloga oziroma dokumenta z naslovom »TPM-tehnični podatki«, ter iz dokumenta z naslovom »Merske skice«. Ob sklicevanju na navedene dokumente vlagatelj zaključuje, da iz tehnične dokumentacije torej jasno izhaja, da je višina konfiguracije enaka tako v variantah brez spojnega elementa kot v variantah s spojnim elementom, to pa velja tako za konfiguracije z motornim pogonom kakor za konfiguracije brez motornega pogona. V zvezi z referenčno zahtevo vlagatelj navaja, da je bilo 11 (od skupno 94) stikalnih blokov vgrajenih v sistem ENTSO-E med 1. 4. in 23. 4. 2015, torej po pridobitvi tipskega testa in več kot pet let pred rokom za oddajo ponudb, pri čemer je v sistemu ENTSO-E dopustna vgradnja opreme, ki je skladna s sprejetimi standardi, to skladnost pa investitor lahko preveri tudi drugače kot s tipskim testom. Tipski test je le najbolj zanesljiv in univerzalen, ne pa tudi edini dokaz, da je oprema skladna s standardi. Po zatrjevanju vlagatelja iz izpodbijane odločitve sicer ni jasno, ali naročnik trdi, da pri referenčnem poslu ni bilo vsaj 10 kosov ponujenih tipov RMU blokov uspešno vgrajenih v sistemu ENTSO-E že najmanj pet let pred rokom za oddajo ponudb, ali pa trdi, da predloženi tipski test ni ustrezen. Kljub temu vlagatelj glede obeh mogočih razlag zatrjuje in dokazuje, da je naročnik zmotno ugotovil dejansko stanje v zvezi z referenčnim poslom, ki ga je tudi preveril v nasprotju z določili Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi in razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila za 1. sklop, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o navedbah iz zahtevka za revizijo izjasnil z vlogo z dne 26. 5. 2020. V vlogi povzema popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se nanaša na zahtevana dokazila za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev za ponujeno opremo, in zatrjuje, da predložen tipski test ne izkazuje skladnosti s standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522. Enako velja tudi za proizvajalčev dokument »TPM«, v katerem prav tako ni zaslediti sklicevanja na navedene standarde. Dalje izbrani ponudnik navaja, da tudi dokument z oznako 220420-ZPUE z dne 22. 4. 2020 ni verodostojna izjava o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 1:2010, pač pa zgolj pavšalna bianco potrditev naročnikove zahteve. Predmetna izjava tudi ne izpolnjuje naročnikove zahteve, da morajo biti izjave o skladnosti kombinirane s tipskimi testi oziroma dokumenti o tipskih preizkusih. V nadaljevanju izbrani ponudnik navaja, da iz vlagateljeve ponudbe ni mogoče razbrati, kaj predstavlja spojni element, ki povezuje dve celici, niti ni mogoče ugotoviti njegovih lastnosti pred in po razširitvi stikalnega bloka. V zvezi z referenčno zahtevo zatrjuje, da vlagatelj ne zanika dobave vseh referenčnih stikalnih blokov v letu 2014. To pa pomeni, da so bili referenčni stikalni bloki tudi proizvedeni že v letu 2014 (ali prej), medtem ko je bil predloženi tipski test izdan šele v letu 2015, zato je – glede na zahtevo naročnika – pomanjkljiv. Ob upoštevanju navedenega po mnenju izbranega ponudnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je s sklepom z dne 5. 6. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Ob citiranju določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je določil dokazila za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, zatrjuje, da je bila izjava proizvajalca oziroma dobavitelja o skladnosti le eden od zahtevanih tehničnih dokumentov, ki so jih morali ponudniki predložiti v ponudbi. Izjava proizvajalca o skladnosti je bila v vlagateljevi ponudbi sicer priložena, vendar ni potrjena z ostalo tehnično dokumentacijo. Skladnost proizvoda (naprave, opreme) s standardi izhaja iz tipskih testov, s katerimi proizvajalec potrjuje skladnost svoje opreme z minimalnimi zahtevami standardov, ali iz katalogov oziroma tehničnih opisov opreme. Iz priloženega tipskega testa ne izhaja, da so bili ponujeni tipi SN blokov preizkušeni tudi glede izpolnjevanja minimalnih zahtev po standardih EN 50181, EN 50522, EN 61936, prav tako to dejstvo ne izhaja iz druge tehnične dokumentacije, npr. iz priloženega dokumenta proizvajalca za ponujeni tip SN stikalnega bloka (»TPM tehnični podatki«) oziroma druge tehnične dokumentacije (npr. iz priloženih katalogov proizvajalca). Naročnik tako ugotavlja, da njegova zahteva, da mora »/…/iz priloženega tehničnega materiala /…/ ugotoviti ustreznost ponujene opreme/…/«, v primeru vlagateljeve ponudbe ni izpolnjena. Dalje naročnik navaja, da iz nobenega dokumenta ponudbene dokumentacije vlagatelja, tudi ne iz dokumentov, na katere se v tej zvezi v zahtevku za revizijo sklicuje vlagatelj, ne izhaja, kako je spojni element izveden. Naročnik tako navedb v ponudbi glede spajanja spojne celice ni spregledal, vendar nikjer v priloženi dokumentaciji (npr. v katalogu proizvajalca) ni tehničnega prikaza, kako je videti spojni element, kaj spojni element sploh je oziroma kakšna je torej dejanska tehnična rešitev spajanja oziroma razširjanja različnih SN blokov med seboj. Iz navedenega izhaja, da naročnik iz priloženega tehničnega materiala ni mogel ugotoviti ustreznosti spojnega elementa, zato je njegova odločitev glede obravnavanega pravilna. V zvezi z referenčno zahtevo naročnik zatrjuje, da so bili stikalni bloki, katerih dobava je predmet priglašene reference, dobavljeni, posledično pa tudi proizvedeni v letu 2014 (oziroma že prej), medtem ko je bil tipski test narejen šele v letu 2015. Ne glede na navedbe vlagatelja, da naj bi bilo 11 stikalnih blokov vgrajenih po izdelavi tipskega testa, ostaja dejstvo, da so bili ti bloki proizvedeni in dani v prodajo pred preizkušanji v skladu s standardi. Naknadno narejen tipski test za bloke, ki so bili proizvedeni v letu 2014 (ali prej), pa po mnenju naročnika ne more predstavljati verodostojnega dokumenta, da so bili v letu 2014 ali celo prej proizvedeni SN stikalni bloki enakih lastnosti kot testirani tipi SN blokov v postopku pridobitve tipskega testa, oziroma kot tipi, ki jih vlagatelj ponuja v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. Glede na navedeno naročnik ocenjuje, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je z dopisom z dne 9. 6. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 15. 6. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 16. 6. 2020, opredelil do naročnikovih navedb iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V navedeni vlogi vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo ter se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb. Zatrjuje, da je pod pojem »tehnična dokumentacija« oziroma »tehnični dokument« potrebno uvrstiti tudi proizvajalčevo izjavo o skladnosti, enako pa velja za predloženo dodatno izjavo proizvajalca, s katero je ta še enkrat izjavil, da je ponujena oprema skladna z vsemi zahtevanimi standardi. Po zatrjevanju vlagatelja so katalog, prospekt, tehnični opis ter izjava proizvajalca o lastnostih proizvoda enakovredni in enakovrstni dokumenti. Dalje vlagatelj naročniku očita neenakopravno obravnavo ponudnikov, saj po njegovem prepričanju tudi izjava o skladnosti, ki jo je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, nima potrditve glede vseh zahtevanih standardov v tipskem testu in/ali katalogu oziroma tehničnem opisu. Če je torej naročnik pri izbranem ponudniku v tej zvezi upošteval katalog ali drug dokument, bi moral prav tako upoštevati dodatno izjavo proizvajalca, ki jo je v ponudbi predložil vlagatelj.

Predstavljenih dodatnih navedb vlagatelja iz vloge z dne 15. 6. 2020 Državna revizijska komisija pri sprejemu odločitve ni upoštevala. Vlagatelj mora namreč kršitve, dejstva in dokaze navesti že v zahtevku za revizijo (prim. drugi odstavek 15. člena ZPVPJN), medtem ko kasnejše dopolnjevanje zahtevka za revizijo z novimi kršitvami, dejstvi in dokazi ni dopustno, razen če vlagatelj dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti ali predložiti že v predrevizijskem postopku (prim. šesti odstavek 29. člena ZPVPJN). Vlagatelj je v dani zadevi zgolj glede novozatrjevane kršitve o neenakopravni obravnavi ponudnikov navedel, da naj bi naročnik šele v sklepu o zavrnitvi zahtevka za revizijo zapisal, da bi morala biti izjava o skladnosti (oziroma skladnost stikalnih blokov s standardi) potrjena še z drugimi dokumenti. Vendar navedeno po oceni Državne revizijske komisije ne drži, saj je naročnik že v odločitvi o oddaji javnega naročila navedel, da skladnost ponujenega tipa SN stikalnega bloka z zahtevanimi standardi iz tehnične dokumentacije proizvajalca, med drugim iz tipskega testa, ne izhaja. Ker vlagatelj – razen izpostavljenega – ni zatrjeval niti dokazal, da novih kršitev, dejstev oziroma dokazov brez svoje krivde ni mogel ali ne bi mogel navesti oziroma predložiti že v predrevizijskem postopku (v zahtevku za revizijo), Državna revizijska komisija izpostavljenih kršitev, dejstev in dokazov iz vloge z dne 15. 6. 2020 ni upoštevala, saj ta predstavljajo nedovoljene novote.

Vlagatelj je na podlagi poziva Državne revizijske komisije z vlogo z dne 18. 6. 2020, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 22. 6. 2020, pravočasno dopolnil zahtevek za revizijo s predložitvijo dokumenta, iz katerega je razvidno, da je imel prokurist vlagatelja v času podelitve pooblastila za zastopanje v predmetnem postopku pravnega varstva odvetnici za navedeno ravnanje pooblastilo zakonitega zastopnika.
Državna revizijska komisija je v obravnavani zadevi dne 14. 7. 2020 na podlagi prvega odstavka 37. člena ZPVPJN podaljšala rok za sprejem odločitve.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo, v kateri je kot eden od skupnih ponudnikov nastopal tudi vlagatelj (v nadaljevanju: ponudba vlagatelja) in ki se je po merilu v 1. sklopu uvrstila na prvo mesto, ocenil kot nedopustno.

Naročnikovo ravnanje je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, v skladu s katerim je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Kakor je razvidno iz odločitve o oddaji javnega naročila v 1. sklopu, je naročnik kot enega izmed razlogov za nedopustnost vlagateljeve ponudbe navedel ugotovitev, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca, med drugim iz predloženega tipskega testa, ne izhaja skladnost ponujenega tipa SN stikalnega bloka z zahtevanimi standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522.

Naročnik je skladnost ponujenih tipov SN stikalnih blokov z določenimi standardi zahteval v dokumentu »V. Tehnična specifikacija« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je za 1. sklop pod točko 9 preglednice z naslovom »Dodatne zahteve za SN stikalne bloke« določil:

»SN stikalni bloki SF6 morajo ustrezati naslednjim standardom:
1. SIST EN 62271-1
2. SIST EN 62271-100
3. SIST EN 62271-102
4. SIST EN 62271-103
5. SIST EN 62271-105
6. SIST EN 62271-200
7. SIST EN 61936-1
8. SIST EN 50181
9. SIST EN 50522.«

Dokazila za izpolnjevanje tehničnih zahtev je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določil v podtočki 7.1 točke »7. Tehnične zahteve in reference« podpoglavja »20. Obvezna vsebina ponudbe – pogoji in dokazila« poglavja »III. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe – posebni del«, kjer je določil (gl. popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na portalu javnih naročil objavljen dne 10. 4. 2020):

»Ponudnik mora ponudbi predložiti za vso ponujeno opremo (velja za oba sklopa): - veljavne certifikate o ustreznosti vseh ponujenih proizvodov s standardi in predpisi, ali - izjavo proizvajalca ali dobavitelja o skladnosti po obrazcu SIST EN 17050 1:2010, in - veljavne tipske preizkuse povzetke rezultatov (type test) za ponujene tipe SN (RMU) blokov (na zahtevo naročnika mora dokument o tipskem preizkusu predložiti naknadno v celoti), in - mersko skico za vsak ponujeni tip SN blokov, - dokazilo proizvajalca, da so skoznjiki na kotel za plin privarjeni, in - ustrezni tehnični material za ponujene tipe SN blokov, iz katerega je razviden proizvajalec in tehnična ustreznost ponujenih tipov (prospekti, tehnični opisi, tehnične specifikacije ipd.). Če naročnik iz priloženega tehničnega materiala ne bo mogel ugotoviti ustreznosti ponujene opreme, bo ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka. DOKAZILA: Certifikati o ustreznosti ponujenih proizvodov ali izjave o skladnosti in dokumenti o tipskih preizkusih, v skladu z navedenim v tej točki, ter merske skice, dokazilo proizvajalca in ustrezni tehnični material (PRILOGA D/4).«

V zvezi z navedenimi dokazili vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da je ugotovitev naročnika o tem, da iz tehnične dokumentacije proizvajalca ne izhaja skladnost ponujenega tipa SN stikalnega bloka s standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522, napačna. Po mnenju vlagatelja je namreč naročnik spregledal, da je vlagatelj v ponudbi poleg tipskega testa predložil tudi izjavo o skladnosti, ki jo je podpisal proizvajalec ZPUE S.A., ter še dodatno izjavo proizvajalca, pri čemer naj bi proizvajalec z obema izjavama potrdil, da ponujeni SN stikalni bloki SF6 ustrezajo (med drugim) standardom SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522.

Iz predstavljenih revizijskih navedb tako izhaja, da vlagatelj ne nasprotuje naročnikovi ugotovitvi, da tipski test, ki ga je predložil v ponudbi, ne izkazuje skladnosti ponujenih SN stikalnih blokov SF6 s standardi SIST EN 61936-1, SIST EN 50181 in SIST EN 50522; da tipski test, predložen v vlagateljevi ponudbi, ne izkazuje skladnosti ponujenega tipa SN stikalnih bokov z navedenimi standardi, sicer pokaže tudi pregled tega testa.

Vlagatelj tako naročniku očita (le), da bi moral skladnost ponujenega tipa SN stikalnih blokov z navedenimi standardi ugotoviti že na podlagi v njegovi ponudbi predloženih proizvajalčeve izjave o skladnosti, kot izhaja iz dokumenta »Tehnična specifikacija in izjava o skladnosti«, ter dodatne izjave proizvajalca o skladnosti z navedenimi standardi, kot izhaja iz dokumenta »Izjave«, s čimer pa se Državna revizijska komisija ne more strinjati.

Preučitev zgoraj citirane določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v okviru katere so bila določena dokazila za izkazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev, namreč pokaže, da je naročnik za ponujene tipe SN stikalnih blokov ob izjavah o skladnosti, katerih predložitev niti ni bila obvezna (namesto izjav o skladnosti so ponudniki lahko predložili veljavne certifikate), zahteval tudi dokumente o tipskih preizkusih oziroma tipske teste. Naročnik je namreč v okviru določitve zahtevanih dokazil predpisal, da morajo ponudniki (med drugim) predložiti tudi veljavne certifikate o ustreznosti ponujenih proizvodov ali izjave o skladnosti in dokumente o tipskih preizkusih oziroma tipske teste. V konkretnem primeru – glede na določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila – v okviru dokazovanja torej ni zadoščala zgolj predložitev proizvajalčevih izjav o skladnosti, pač pa so morali (poleg druge zahtevane dokumentacije) hkrati z njimi biti predloženi tudi tipski testi, za katere pa se nenazadnje tako naročnik kot vlagatelj v splošnem strinjata, da so namenjeni izkazovanju skladnosti proizvoda s standardi (gl. točko »VI. Reference« zahtevka za revizijo in točko »2. Skladnost s standardi« sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo).

Čeprav se gre sicer strinjati z vlagateljevo navedbo, da se skladnost s standardi lahko dokazuje tudi z drugimi dokazili (in ne le s tipskimi testi), pa je za odločitev v konkretni zadevi bistveno, da – glede na vsebino določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki je določala zahtevana dokazila – proizvajalčeve izjave o skladnosti same po sebi v konkretnem primeru (še) niso zadoščale za dokazovanje izpolnjevanja tehničnih zahtev. Naročnik je namreč zahteval bodisi predložitev certifikatov o ustreznosti ponujenih proizvodov bodisi predložitev izjav o skladnosti, ob tem pa je zahteval še predložitev tipskih testov ter druge tehnične dokumentacije. Ker se ob tako določenem načinu dokazovanja vlagatelj glede skladnosti ponujenega tipa SN stikalnih blokov z navedenimi standardi sklicuje le na proizvajalčeve izjave, medtem ko niti ne zanika naročnikove ugotovitve, da skladnost s standardi ne izhaja niti iz predloženega tipskega testa niti iz preostale tehnične dokumentacije, ki jo je predložil v ponudbi, naročniku ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, ko je na podlagi predloženih dokazil sprejel zaključek o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe. Ne gre namreč spregledati, da je naročnik v zvezi z zahtevanimi dokazili določil tudi, da bo v primeru, ko iz priloženega tehničnega materiala ne bo mogel ugotoviti ustreznosti ponujene opreme, ponudbo izločil iz nadaljnjega postopka.

Ob upoštevanju navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da revizijskim navedbam o nepravilnosti naročnikove ugotovitve o tem, da vlagatelj s predloženimi dokazili ni uspel izkazati skladnosti ponujenih SN stikalnih blokov SF6 z zahtevanimi standardi, ni mogoče slediti, posledično pa ni mogoče zaključiti, da je naročnik ravnal nezakonito, ko je vlagateljevo ponudbo v 1. sklopu ocenil kot nedopustno. Ker zaključka o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe v 1. sklopu ne bi več mogle spremeniti vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na spojne elemente in referenčno zahtevo, jih Državna revizijska komisija v nadaljevanju tudi ni obravnavala.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija zaključuje, da navedbam o kršitvah naročnika, ki jih v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, ni mogoče pritrditi. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo kot neutemeljen zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 15. 6. 2020 uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

Ne glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj v obravnavani zadevi preplačal zakonsko določeno višino takse za predrevizijski in revizijski postopek, ki jo je sicer poravnal v skladu s pravnim poukom naročnika. Ker se zahtevek za revizijo dejansko ne nanaša na odločitev o oddaji naročila, temveč na naročnikovo odločitev o izbiri ponudnika, s katerim bo v okviru konkretnega postopka javnega naročanja sklenil okvirni sporazum za 1. sklop (prim. točko »IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu« obvestila o naročilu), je potrebno višino takse določiti v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZPVPJN (zgolj zaradi poenotenja z naročnikovo terminologijo pojem odločitve o oddaji javnega naročila in ne o izbiri stranke okvirnega sporazuma v tem sklepu uporablja tudi Državna revizijska komisija). Ta med drugim določa, da znaša taksa 2.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, in 6.000,00 EUR, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri strank okvirnega sporazuma, sprejeto v katerem koli drugem postopku javnega naročanja.

Ker se v konkretnem primeru zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o izbiri stranke okvirnega sporazuma za 1. sklop, sprejeto v odprtem postopku, in je vlagatelj takso namesto v višini 6.000,00 EUR plačal v višini 25.000,00 EUR, bo Državna revizijska komisija o vračilu preplačanega dela takse vlagatelju v znesku 19.000,00 EUR odločila v skladu z določbo 72. člena ZPVPJN.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 7. 8. 2020




Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:
- Odvetnica Barbara Krajnc, Hacquetova ulica 9, 1000 Ljubljana,
- ELEKTRO GORENJSKA d.d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj,
- Eltima d.o.o., Pod brezami 3, 1218 Komenda,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve, tu.


V vednost:
- Oddelek za splošne, pravne, finančne in kadrovske zadeve.