018-107/2020 Slovenske železnice, d.o.o.

Številka: 018-107/2020-4

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Andraža Žvana, kot predsednika senata, ter Sama Červeka in Nine Velkavrh, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Zamenjava samonosilnega TK kabla položenega v zemlji na žel.pr. št. 31 Celje Velenje, km 35.651 -37.542 in zamenjava zračnega progovnega kabla na žel.pr. št. 80: d.m. - Metlika Ljubljana«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj Elektroinženiring A2Z d.o.o., Ponikve 53A, Videm – Dobrepolje, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 8. 2020

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 9. 4. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 10. 4. 2020, pod št. objave JN002334/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN002334/2020-ODL01) dne 9. 6. 2020 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je naročilo male vrednosti v obeh sklopih oddal ponudniku Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij Janez Pirnat s.p., Malo Trebeljevo 33, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), po merilih ugodnejšo ponudbo vlagatelja pa izključil (zavrnil) kot nedopustno, ker vlagatelj na dan roka za oddajo ponudb ni izpolnjeval pogoja za sodelovanje glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti, določenega v razpisni dokumentaciji, skladno s katerim morajo imeti ponudniki registrirano dejavnost za načrtovanje, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij. Iz akta o ustanovitvi družbe z dne 24. 10. 2018 naj bi izhajalo, da vlagatelj pred rokom za oddajo ponudb ni imel registrirane dejavnosti 42.220 »Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije«, ki zajema izgradnjo.

Vlagatelj dne 16. 6. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Ugotovitve naročnika glede neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje označuje za nepravilne in nezakonite. Poudarja, da iz nobenega dela razpisne dokumentacije ali pojasnil na portalu javnih naročil ne izhaja niti konkretna oznaka dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jo mora imeti ponudnik registrirano, niti to, da bi moral biti pogoj izpolnjen že v trenutku oddaje ponudbe. Zatrjuje in podrobneje pojasnjuje, zakaj že z v aktu o ustanovitvi z dne 24. 10. 2018 vpisanima dejavnostma 43.210 in 61.100 v celoti izpolnjuje zahtevo naročnika glede registracije dejavnosti za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij; poudarja, da dejavnost 43.210 med drugim zajema tudi telekomunikacijske napeljave, dejavnosti 61.100 pa naročnik s pojasnilom na portalu javnih naročil ni zavrnil kot neustrezne. Meni še, da v kolikor je imel naročnik v mislih tudi dejavnost 42.220, to ne more iti v škodo ponudnikov, saj je bila razpisna dokumentacija v spornem delu najmanj nejasna. Vlagatelj naročniku oz. Državni revizijski komisiji predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 29. 6. 2020 in pojasnil, zakaj šteje odločitev naročnika za pravilno.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev« z dne 6. 7. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Meni, da iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in iz odgovora na portalu javnih naročil jasno izhaja, da mora ponudnik imeti registrirano dejavnost za načrtovanje, dejavnost za projektiranje in dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij; pri tem ni navedel, da je dejavnost 61.100 ustrezna. V kolikor je vlagatelj štel pogoj za sodelovanje za neustrezen oz. nezakonit, bi lahko vložil zahtevek za revizijo zoper zadevne določbe razpisne dokumentacije. Dodaja, da je v izpodbijani odločitvi sicer navedel dejavnost 42.220, vendar je ključnega pomena ugotovitev, da vlagatelj na dan roka za oddajo ponudb ni imel registrirane dejavnosti, ki zajema izgradnjo, kar je jasno navedeno v odločitvi. Naročnik v nadaljevanju pojasnjuje, zakaj dejavnosti 43.210 in 61.100 nista relevantni za obravnavani primer, ter zakaj mora ponudnik pogoje za priznanje sposobnosti izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne z vlogo z dne 13. 7. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 13. 7. 2020. Kot bistveno izpostavlja, da se naročnik v odgovoru na portalu javnih naročil glede dejavnosti 61.100 sploh ni jasno in nedvoumno izjasnil, torej te dejavnosti tudi ni zavrnil, kar pa ne more iti na škodo vlagatelja. Vlagatelj je prepričan, da dejavnosti 61.100 in 43.210 (ki ju je imel registrirani že ob oddaji ponudbe) obsegata tudi gradnjo v smislu in obsegu, kot jo zahteva naročnik. Dodaja, da tudi sicer redno izvaja tovrstne gradnje in storitve; istovrstne storitve je v preteklem obdobju izvajal celo za naročnika, pa ustrezna registracija do sedaj ni bila nikoli vprašanje. Tudi klasifikacija 42.220 po oceni vlagatelja v nobenem delu ne vsebuje tako jasno in nedvoumne dikcije, da bi bilo mogoče zavzeti stališče, da je ta edina pravilna in ustrezna za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij, kot to sedaj interpretira naročnik. Končno še pojasnjuje, zakaj se ne strinja s stališčem naročnika glede tega, kdaj je potrebno izpolnjevati pogoj za sodelovanje – naročniku očita, da tega trenutka ni jasno in nedvoumno opredelil v razpisni dokumentaciji.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vlagateljeve ponudbe kot nedopustne zaradi neizpolnjevanja enega od pogojev za sodelovanje.

Vlagateljeve revizijske navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN 3), ki določa, da je dopustna ponudba tista, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in
- ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Pogoje za sodelovanje mora naročnik določiti v skladu s 76. členom ZJN-3, ki v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na: ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti (točka a), ekonomski in finančni položaj (točka b) ter na tehnično in strokovno sposobnost (točka c). V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu ZJN-3. Naročnik lahko v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko skladno s tretjim odstavkom 76. člena ZJN-3 naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju v dokumenta »NAVODILA PONUDNIKOM ZA PRIPRAVO PONUDBE« navedel:

»Gospodarski subjekt mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
Pogoj mora izpolnjevati ponudnik in vsak izmed partnerjev v primeru skupne ponudbe in vsak podizvajalec.
Ponudnik mora imeti registrirano dejavnost za načrtovanje, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij.
Ponudnik lahko predmetni pogoj glede zahtevanih registriranih dejavnosti (za načrtovanje, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij) izpolni tudi z gospodarskim subjektom (partnerjem ali podizvajalcem), ki bo v okviru ponudbe tudi dejansko izvedel del posla, za katerega izkazuje usposobljenost (registracijo dejavnosti).

DOKAZILO:
Izpolnjen razpisni obrazec 3 ali Izpolnjen obrazec ESPD (v »Del IV: Pogoji za sodelovanje, Oddelek A: Ustreznost, Vpis v ustrezen poklicni register ali Vpis v poslovni register«) s strani vseh gospodarskih subjektov v ponudbi.
ESPD mora vsebovati vse potrebne podatke, da lahko naročnik v uradni evidenci preveri izpolnjevanje predmetnega pogoja. V kolikor takšna preveritev ne bo mogoča, bo naročnik od ponudnika zahteval predložitev.
Gospodarski subjekti (ponudniki, partnerji v skupini, podizvajalci), ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji morajo v ponudbi predložiti:
Izjava o izpolnjevanju pogojev glede osnovne sposobnosti gospodarskega subjekta in dokazilo iz uradnih evidenc o izpolnjevanju navedenega pogoja. Če država, v kateri ima gospodarski subjekt svoj sedež, ne izdaja dokazil iz uradnih evidenc, bo naročnik namesto pisnega dokazila sprejel zapriseženo izjavo prič ali zapriseženo izjavo gospodarskega subjekta.«

Skladno s prvim odstavkom 67. člena ZJN-3 se kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja. Skladno z drugim odstavkom 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preko portala javnih naročil dne 24. 4. 2020 odgovoril na vprašanje potencialnega ponudnika glede izpostavljenega pogoja za sodelovanje, odgovora naročnika pa predstavljata pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila:

»VPRAŠANJE
Pozdravljeni
V točki 5.1.2.1 Pogoji za sodelovanje glede sposobnosti za opravljanje poklicne dejavnosti navajate da: Ponudnik mora imeti registrirano dejavnost za načrtovanje, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij.
V standardni klasifikaciji dejavnosti - SKD 2008 točno take dejavnosti ni navedeno. Prosim za pojasnilo. Ali je dovolj da imamo registrirano naslednjo dejavnost:
- F42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije ali
- J61.100 Telekomunikacijske dejavnosti po vodih

ODGOVOR
Spoštovani,
ponudnik mora imeti registrirane sledeče dejavnosti:
- dejavnost za načrtovanje;
- dejavnost za projektiranje;
- dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij.
Ponudnik lahko predmetni pogoj glede zahtevanih treh registriranih dejavnosti (za načrtovanje, projektiranje in izgradnjo telekomunikacijskih omrežij) izpolni tudi z gospodarskim subjektom (partnerjem ali podizvajalcem), ki bo v okviru ponudbe tudi dejansko izvedel del posla, za katerega izkazuje usposobljenost (registracijo dejavnosti). Torej gospodarski subjekt, ki bo v okviru ponudbe izvedel dela s področja dejavnosti za načrtovanje, mora biti registriran za dejavnost načrtovanja, gospodarski subjekt, ki bo v okviru ponudbe izvedel dela s področja projektiranja, mora biti registriran za dejavnost projektiranja, gospodarski subjekt, ki bo v okviru ponudbe izvedel izgradnjo telekomunikacijskih omrežij, mora biti registriran za dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij. […]«

Vprašanje registracije dejavnosti je urejeno v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem; v nadaljevanju: ZGD-1). Tretji in četrti odstavek 6. člena ZGD-1 določata, da smejo družbe opravljati gospodarske posle v okviru dejavnosti, določene v statutu ali družbeni pogodbi, ne glede na to pa tudi vse druge posle, potrebne za njihov obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Družbe smejo kot dejavnost opravljati vse posle, razen tistih, ki se po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarski posli, z zakonom pa se lahko določi, da lahko posamezne gospodarske posle opravljajo družbe, določene z zakonom, nekatere vrste družb ali druge organizacije. Družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register (šesti odstavek 6. člena ZGD-1).

Uredba o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/2007 in 17/2008, v nadaljevanju: Uredba) v 2. členu določa, da je standardna klasifikacija dejavnosti obvezen nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. V skladu s 3. členom Uredbe se standardna klasifikacija dejavnosti uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe različnih uradnih in drugih administrativnih podatkovnih zbirk ter za potrebe statistike in analitike v državi in na mednarodni ravni. Uredba dejavnosti razčlenjuje na področja, oddelke, skupine, razrede in podrazrede. Vsaka postavka dejavnosti je določena s šifro in nazivom, za razlago vsebine postavk pa je pristojen Statistični urad Republike Slovenije (6. člen Uredbe). V skladu s 7. in 8. členom Uredbe sta sestavni del Uredbe tudi Priloga I, v kateri so navedene šifre in nazivi postavk dejavnosti, ter Priloga II, v kateri so navedena podrobnejša pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti.

Iz citiranih določb ZGD-1 je razvidno, da lahko gospodarska družba opravlja tiste posle oz. dejavnosti, ki jih ima določene v statutu ali družbeni pogodbi. V konkretnem primeru je za presojo izpolnjevanja pogoja za sodelovanje torej bistveno, ali imajo ponudniki v predmetnem postopku oddaje javnega naročila (skladno z določbo iz poglavja 5.1.2.1 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in pojasnilom na portalu javnih naročil) v statutu ali družbeni pogodbi določene zahtevane dejavnosti. Ker so bile za priznanje sposobnosti zahtevane dejavnosti dovolj konkretizirano opredeljene že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (dejavnost za načrtovanje telekomunikacijskih omrežij, dejavnost za projektiranje telekomunikacijskih omrežij in dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij), ni mogoče slediti vlagatelju v tem, da je naročnik tozadevne zahteve določal šele naknadno.

Vlagatelj je v ponudbi predložil izpolnjen obrazec 3 »Krovna izjava gospodarskega subjekta«, kjer je med drugim izjavil, da je sposoben za opravljanje poklicne dejavnosti in je vpisan v sodni ali poslovni register, ter da (že) ima registrirano dejavnost za opravljanje storitev, ki so predmet tega javnega naročila, ter vsa potrebna dovoljenja za opravljanje te dejavnosti.

V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da nikjer v razpisni dokumentaciji ni navedeno, da bi moral biti registriran za opravljanje dejavnosti na dan, ko poteče rok za oddajo ponudb. Čeprav je res, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v takem smislu tega ni izrecno določil (je pa v okviru navodil za pripravo ponudbe določil, da mora pogoj izpolnjevati »ponudnik« in ne morda šele izvajalec, ter da se lahko na javni razpis prijavijo ponudniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve, določene v razpisni dokumentaciji), pa Državna revizijska komisija poudarja, da mora ponudnik pogoje za priznanje sposobnosti praviloma izpolnjevati v trenutku poteka roka za prejem ponudb, razen če ni v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila glede na naravo pogoja izrecno določeno drugače. Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala v svojih odločitvah (npr. sklepi št. 018-010/2011, 018-179/2013, 018-193/2013, 018-345/2013, 018-168/2017, 018-107/2019 itd.), morata ponudnik oziroma ponudba po naravi stvari ter glede na specifičnosti postopka oddaje javnega naročila pogoje vsebinsko izpolnjevati v trenutku poteka roka za predložitev ponudb, sicer bi bila stroga pravila javnega naročanja v zvezi s pravočasnostjo ponudb in zavrnitvijo nepravočasnih ponudb popolnoma brezpredmetna. Dopustiti, da bi lahko posamezni ponudniki določene pogoje, s katerimi se ugotavlja njihova usposobljenost za izvedbo naročila, izpolnili šele naknadno, torej po poteku roka za predložitev ponudb, tudi ne bi bilo v skladu z načelom enakopravne obravnave ponudnikov. Ponudniki, ki izpolnijo vse pogoje do predložitve ponudb, bi bili namreč v slabšem položaju v primerjavi s ponudniki, ki bi posamezne pogoje po lastni presoji izpolnili šele naknadno, upoštevajoč pri tem podatke, s katerimi se seznanijo šele na javnem odpiranju ponudb.

Ob upoštevanju zgornjega stališča stanje na datum poteka roka za predložitev ponudb predstavlja trenutek, v katerem se v predmetnem postopku oddaje javnega naročila lahko presoja dopustnost predloženih ponudb, čemur je naročnik tudi sledil s tem, ko je tekom preverjanja in ocenjevanja ponudb (skladno z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3) izjavo vlagatelja na obrazcu 3 preveril in vpogledal v akt o ustanovitvi družbe z dne 24. 10. 2018, ni pa upošteval spremembe tega akta po roku za predložitev ponudb, ki za vprašanje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje ni relevantna. Kot je razvidno iz izpodbijane odločitve, je v obravnavanem primeru sporno izpolnjevanja pogoja za sodelovanje v delu, ki se nanaša na zahtevano dejavnost izgradnje telekomunikacijskega omrežja.

Vlagatelj v nadaljevanju določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila označuje za nejasne, s tem povezan (zgoraj citiran) odgovor naročnika na portalu javnih naročil pa interpretira v smislu, da je naročnik kot ustrezno dejavnost predvidel bodisi dejavnost F42.220 »Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije« bodisi dejavnost J61.100 »Telekomunikacijske dejavnosti po vodih«. Državna revizijska komisija s stališči vlagatelja ne more soglašati: naročnik se v odgovoru dna portalu javnih naročil ni opredelil do (ne)ustreznosti predlaganih dveh klasifikacij dejavnosti. Iz odgovora naročnika na portalu javnih naročil ne izhaja nič drugega kot pojasnilo že obstoječe zahteve iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, da mora ponudnik imeti registrirano (vpisano) tudi dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij. Naročnik v vprašanju potencialnega ponudnika omenjenih dveh dejavnosti torej niti ni sprejel kot ustreznih niti ne zavrnil kot neustreznih. Še zlasti odgovora naročnika ni mogoče interpretirati v smislu, da bi naročnik kot ustrezno dejavnost za izgradnjo telekomunikacijskih omrežij moral šteti dejavnost J61.100 »Telekomunikacijske dejavnosti po vodih« – v oddelek 61 »Telekomunikacijske dejavnosti« namreč spadajo dejavnosti opravljanja telekomunikacijskih in z njimi povezanih storitev, kot so prenos podatkov, besedila, zvoka in slike (kar, kot je razvidno iz tehničnih specifikacij, ni predmet naročila), ne pa izgradnje telekomunikacijskih omrežij. Enako velja tudi za podrazred 61.100 »Telekomunikacijske dejavnosti po vodih«, ki vključuje dejavnosti obratovanja, vzdrževanja ali omogočanja pristopa do naprav za prenos glasu, podatkov, besedila, zvoka ali slike s pomočjo telekomunikacijske infrastrukture na osnovi vodov. Kot ustrezno dejavnost vlagatelj izpostavlja še dejavnost F43.210 »Inštaliranje električnih napeljav in naprav«, s čimer pa se prav tako ni mogoče strinjati, saj ta dejavnost ne zajema gradenj, temveč inštalacijo napeljav v stavbah in objektih. Ne glede na to, ali bi bilo mogoče za izpolnjevanje pogoja za sodelovanja šteti kot edino ustrezno dejavnost F42.220 »Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije« (kamor skladno s pojasnili standardne klasifikacije dejavnosti med drugim spada gradnja in vzdrževanje komunikacijskih in energetskih daljnovodov in distribucijskega omrežja ter napeljav do objekta), katere vlagatelj v aktu o ustanovitvi z dne 24. 10. 2018 nesporno ni imel vpisane, pa vlagatelj v zahtevku za revizijo niti ne zatrjuje konkretizirano, da bi bila za izpolnjevanje pogoja za sodelovanje v delu, ki se nanaša na zahtevano dejavnost za izgradnjo omrežja, morebiti upoštevna še katera druga v akt o ustanovitvi vpisana dejavnost.

Na podlagi navedenega je treba kot bistveno ugotoviti, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila kot pogoj za priznanje osnovne sposobnosti jasno zahteval vpisano dejavnost izgradnje telekomunikacijskega omrežja in da ne dejavnost J61.100 »Telekomunikacijske dejavnosti po vodih« ne dejavnost F43.210 »Inštaliranje električnih napeljav in naprav«, ki ju je imel vlagatelj na dan poteka roka za predložitev ponudb vpisani v statut, te dejavnosti, upoštevajoč pojasnila standardne klasifikacije dejavnosti, ne obsegata.

Državna revizijska komisija tako zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati kršitve določb ZJN-3 in lastnih določil dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko vlagateljeve ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogoja za sodelovanje ni obravnaval kot dopustne ter zato vlagatelju ni oddal naročila male vrednosti.

Ker vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.


S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 3. 8. 2020

Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije






Vročiti:
– Odvetniška družba Brezovec, o.p., d.o.o., Beethovnova ulica 7, 1000 Ljubljana,
– Slovenske železnice, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana,
– Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij Janez Pirnat s.p., Malo Trebeljevo 33, 1000 Ljubljana
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
– v spis zadeve, tu.