018-087/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Številka: 018-087/2020-13

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Gradnja projekta 'Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice Etapa 1B'«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja NIVO EKO d.o.o., Ulica Savinjske čete 17, Žalec (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 23. 7. 2020

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga oddaja po odprtem postopku, dne 12. 7. 2019 pod številko objave JN004977/2019 objavil na portalu javnih naročil, dne 15. 7. 2019 pa pod številko objave 2019/S 134-328647 še v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije. Dne 8. 5. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila«, št. 43016-232/2018-138 z dne 8. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal drugouvrščenemu ponudniku, družbi INKAING d.o.o., Letališka cesta 27, Ljubljana, v skupnem nastopu z družbo ADRIAING d.o.o. Koper, Ankaranska cesta 7, Koper (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo prvouvrščenega ponudnika, družbe HIDROTEHNIK d.d., Slovenčeva ulica 97, Ljubljana, v skupnem nastopu z NIVO EKO d.o.o., Ulica Savinjske čete 17, Žalec, in VGP DRAVA Ptuj d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 11, Ptuj, pa je zavrnil kot nedopustno. Kot izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je naročnik ugotovil, da pri partnerju NIVO EKO d.o.o. obstajajo obvezni izključitveni razlogi iz 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3).

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila pravočasno, z vlogo z dne 20. 5. 2020, prek portala e-Revizija vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je naročnik skladno z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 predvidel, da se iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi gospodarski subjekt, če naročnik pri preverjanju v skladu z zakonom ugotovi, da ta ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če vrednost neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 EUR ali več, pri čemer se šteje, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje navedenih obveznosti tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. V posledici navedenega je vlagatelj pri pristojnem davčnem uradu pridobil potrdilo o plačanih davkih ter prispevkih, št. DT 42900-63360/2019-1 z dne 3. 9. 2019, iz katerega izhaja, da je imel na dan 3. 9. 2019 plačane vse do tega dne evidentirane davke in druge dajatve, ki jim je potekel rok plačila. Naročnik je dne 21. 11. 2019 vodilnega partnerja z dopisom, št. 43016-232/2018-55, pozval k pojasnilu ponudbe in predložitvi dodatnih dokazil, iz katerih bi bilo razvidno, da pri vlagatelju ne obstajajo obvezni izključitveni razlogi iz 75. člena ZJN-3. Po uskladitvi stanja z Ministrstvom za finance, Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS), je vlagatelj dne 20. 12. 2019 po vodilnem partnerju naročniku posredoval pojasnilo skupaj z izpisano knjigovodsko kartico iz sistema eDavki z dne 19. 12. 2019, iz katere na dan 3. 9. 2019 izhaja preplačilo obveznosti vlagatelja v višini 94,19 EUR. Knjigovodska evidenca, ki jo vodi FURS, se neprestano spreminja, do sprememb v njej lahko prihaja zaradi naknadno ugotovljenih napak v že oddanih davčnih obračunih, napačnih vknjižb, vplačil na napačne vplačilne račune, pa tudi zaradi naknadnih popravkov že oddanih davčnih obračunov. Vpogled v knjigovodsko eKartico kot tudi v kartico SAP za vlagatelja pokaže, da se je po popravkih davčnih obračunov ustrezno spremenilo knjigovodsko stanje njegovih terjatev in obveznosti na dan 3. 9. 2019 ter da stanje na ta dan izkazuje preplačilo davčnih obveznosti vlagatelja v višini 94,19 EUR. FURS se v obrazložitvah naknadnih odločb, s katerimi je vlagatelju zavrnil izdajo potrdila o plačanih davčnih ter nedavčnih obveznostih na dan 3. 9. 2019, sklicuje le na obstoj dolga v višini 84,42 EUR, pri tem pa ne upošteva preplačila prispevkov za socialno varnost, ki ga je odobril. Vlagatelj je z namenom ugotovitve dejanskega stanja angažiral AB, vpisano v register sodnih izvedencev za davke in finance, ki je potrdila njegove navedbe, da iz knjigovodske kartice vlagatelja izhaja preplačilo v višini 94,19 EUR, kar posledično pomeni, da za vlagatelja ne obstajajo izključitveni razlogi iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga, da Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodi ter naročnikovo odločitev o oddaji javnega naročila razveljavi.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 28. 5. 2020 izjasnil o navedbah vlagatelja iz zahtevka za revizijo. Po zatrjevanju izbranega ponudnika iz potrdil FURS izhaja, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019, ko je oddal ponudbo za predmetno javno naročilo, ni imel poravnanih davčnih obveznosti, pač pa je imel dolg v višini 84,42 EUR. Iz dokumentacije je razvidno, da FURS vlagatelju kljub obrazložitvam v dveh odločbah ni izdal potrdila o plačanih davkih in prispevkih, saj so spremembe nastopile šele po popravku REK obrazca. Izbrani ponudnik navaja še, da popolnoma zaupa potrdilu FURS in da ostaja dejstvo, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 ni imel poravnanih obveznosti iz naslova obračuna davka, zato je naročnik sprejel pravilno odločitev, ko je ponudbo, v kateri kot partner nastopa vlagatelj, označil za nedopustno.

Naročnik je s sklepom, št. 43016-232/2018-154 z dne 9. 6. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. V obrazložitvi sklepa uvodoma povzema določbe 75. člena ZJN-3, v nadaljevanju pa zatrjuje, da je obstoj razlogov za izključitev pri vlagatelju skrbno in večkrat preveril. Tako je na podlagi pridobljene poizvedbe v aplikaciji e-Dosje ugotovil, da pri vlagatelju na dan oddaje ponudbe, tj. 3. 9. 2019, obstajajo razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je iz previdnosti, kljub preverbi v aplikaciji e-Dosje, za preveritev podatkov z dopisom, št. 43016-232/2018-43 z dne 4. 11. 2019, zaprosil še FURS. Slednji je naročniku posredoval potrdilo, št. DT 0211-88534/2019-2 z dne 6. 11. 2019, iz katerega je razvidno, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 ni izpolnjeval pogojev po ZJN-3 oziroma ZJNPOV. Kljub dejstvu, da je naročnik pridobil dve potrdili, da pri vlagatelju obstajajo razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, je vodilnega partnerja z dopisom, št. 43016-232/2018-55 z dne 21. 11. 2019, pozval k pojasnilu ponudbe in predložitvi dodatnih dokazil, da pri vlagatelju na dan oddaje ponudbe (3. 9. 2019) niso obstajali razlogi za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je, po predložitvi dodatnih dokazil, ugotovil, da razpolaga z več dokumenti FURS, iz katerih pa – glede na to, da ni strokovnjak za področje financ oziroma dajatev – ni mogel nedvoumno ugotoviti, ali pri vlagatelju obstajajo obvezni izključitveni razlogi. Zato je iz previdnosti pri pristojnem organu FURS z dopisom, št. 43016-232/2018-71 z dne 17. 1. 2020, ponovno preveril obstoj obveznih izključitvenih razlogov. FURS je naročniku posredoval potrdilo, št. 0211-5171/2020-2 z dne 20. 1. 2020, iz katerega je razvidno, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 ni izpolnjeval pogojev po ZJN-3. Skupaj z navedenim potrdilom je FURS naročniku posredoval še pojasnilo (tj. dopis, št. 0211-5171/2020-7(04-141-09) z dne 23. 1. 2020), da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 davčnemu organu ni predložil vseh obračunov davčnega odtegljaja – REK obrazcev. Davčni dolg vlagatelja je tako posledica naknadno predloženih obračunov davčnega odtegljaja, ki se nanašajo na pretekla obdobja. Iz vsega navedenega izhaja, da je naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudbe vlagatelja storil vse potrebno in korektno preveril ponudbo ter pridobil vsa potrebna dokazila, na podlagi katerih je sprejel odločitev o oddaji javnega naročila. Da je bila sprejeta odločitev pravilna, pa nenazadnje izhaja tudi iz listin FURS, priloženih k mnenju AB, ki tudi potrjujejo, da ima vlagatelj na dan oddaje ponudbe, tj. 3. 9. 2019, evidentirane neporavnane obveznosti iz naslova davka ter drugih dajatev.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 12. 6. 2020 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Državna revizijska komisija je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZPVPJN z dopisom z dne 24. 6. 2020 v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja v obravnavani zadevi za pojasnilo zaprosila FURS. Pridobljeno pojasnilo FURS, tj. dopis, št. DT 4250-2295/2019-11 (04-143-01) z dne 30. 6. 2020, je Državna revizijska komisija poslala v opredelitev vlagatelju, izbranemu ponudniku in naročniku (slednjima zaradi varovanja davčne tajnosti s prikritimi za odločitev nerelevantnimi podatki). Vlagatelj se je do pojasnila opredelil z vlogo z dne 6. 7. 2020, naročnik pa z vlogo z dne 9. 7. 2020 (izbrani ponudnik se do pojasnila ni opredelil).

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med strankama je spor glede vprašanja, ali je naročnik ravnal pravilno, ko je za vlagatelja, tj. enega od partnerjev, ki so v predmetnem postopku oddaje javnega naročila predložili skupno ponudbo, ugotovil obstoj obveznih izključitvenih razlogov iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, posledično pa je skupno ponudbo teh partnerjev ocenil kot nedopustno.

Ravnanje naročnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Razloge za izključitev ZJN-3 ureja v 75. členu, ki v drugem odstavku določa, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju v skladu s 77., 79. in 80. členom tega zakona ugotovi, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 eurov ali več. Šteje se, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če na dan oddaje ponudbe ali prijave ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje ponudbe ali prijave. Osmi odstavek istega člena v prvi povedi določa, da naročnik iz postopka javnega naročanja kadarkoli v postopku izključi gospodarski subjekt, če se izkaže, da je pred ali med postopkom javnega naročanja ta subjekt glede na storjena ali neizvedena dejanja v enem od položajev iz prvega, drugega ali četrtega odstavka 75. člena ZJN-3.

Naročnik je navedeni izključitveni razlog vključil v dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer v podtočko »2.9.1. Razlogi za izključitev« točke »2.9. Pogoji za priznanje sposobnosti in razlogi za izključitev«, pri čemer je kot zahtevano dokazilo v zvezi s tem predvidel »ESPD, ki mora biti predložen za vse gospodarske subjekte v ponudbi«.

Vlagatelj je v ponudbi predložil obrazec ESPD, v katerem je v poglavju »Del III: Razlogi za izključitev«, v točki »B: Razlogi, povezani s plačilom davkov ali prispevkov za socialno varnost«, izjavil, da ni kršil obveznosti v zvezi s plačili davkov in v zvezi s plačili prispevkov za socialno varnost v skladu z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je naročnik, kot zatrjuje, vsebino navedenega dela obrazca ESPD dne 30. 10. 2019 preveril v informacijskem sistemu e-Dosje, šifra poizvedbe 30798 (deveti do dvanajsti odstavek 77. člena ZJN-3 v povezavi s Pravilnikom o enotnem informacijskem sistemu na področju javnega naročanja – Uradni list RS, št. 37/2018). Iz tako pridobljenega izpisa iz sistema e-Dosje izhaja, da za vlagatelja – ob upoštevanju stanja na dan 3. 9. 2019 – obstoji razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Naročnik je pridobljene podatke iz sistema e-Dosje z dopisom, št. 43016-232/2018-43 z dne 4. 11. 2019, preveril še pri FURS; iz t. im. razkritja podatkov, tj. dopisa, št. DT 0211-88534/2019-2 z dne 6. 11. 2019, ki ga je FURS v tej zvezi posredoval naročniku, izhaja, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 ni imel izpolnjenih pogojev po ZJN-3 oziroma po Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/2012; v nadaljevanju: ZJNPOV).

Stranki sta si enotni, da je naročnik v nadaljevanju (kljub temu, da je že razpolagal z dvema dokaziloma o obstoju izključitvenega razloga vlagatelja) vodilnemu partnerju v ponudbi poslal dopis, št. 43016-232/2018-55 z dne 21. 11. 2019, v katerem ga je seznanil s pridobljenimi podatki ter ga pozval k pojasnilu navedb v ponudbi, ki tem podatkom nasprotujejo, kot tudi k predložitvi ustreznih dokazil, da pri vlagatelju na dan oddaje ponudbe, tj. 3. 9. 2019, niso obstajali obvezni izključitveni razlogi iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3. Vodilni partner je naročniku z dopisom z dne 27. 11. 2019 posredoval potrdilo FURS, št. DT 42900-63360/2019-1, datirano na kasnejši datum, tj. na dan oddaje ponudbe (3. 9. 2019), iz katerega izhaja, da ima vlagatelj na ta dan plačane vse do tega dne evidentirane davke in druge obvezne dajatve, ki jim je potekel rok plačila. V navedenem dopisu je vodilni partner zapisal še, da posledično ni jasno, zakaj iz evidence FURS za vlagatelja izhaja obstoj izključitvenega razloga po drugem odstavku 75. člena ZJN-3, zato vodilni partner zaradi pridobivanja dodatnih pojasnil oziroma podatkov pri FURS naročnika prosi za podaljšanje roka za predložitev dokazil.

Po dvakratnem podaljšanju roka (gl. dopisa naročnika, št. 43016-232/2018-58 z dne 2. 12. 2019, in št. 43016-232/2018-63 z dne 10. 12. 2019) je vodilni partner naročniku z dopisom z dne 19. 12. 2019 ponovno posredoval (že predloženo) potrdilo FURS, št. DT 42900-63360/2019-1 z dne 3. 9. 2019, poleg tega pa še izpis iz sistema e-Davki za vlagatelja z dne 19. 12. 2019 (tj. knjigovodsko kartico oziroma eKartico vlagatelja), iz katerega naj bi bilo razvidno preplačilo davčnih obveznosti na dan 3. 9. 2019 v višini 94,19 EUR.

Ker je torej naročnik, kot navaja v odločitvi o oddaji javnega naročila, v fazi pregleda in ocenjevanja predmetne ponudbe prejel več dokumentov, iz katerih ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, ali vlagatelj na dan oddaje ponudbe izpolnjuje pogoje po ZJN-3, je obstoj izključitvenega razloga ponovno preveril pri FURS. Dne 23. 1. 2020 je tako naročnik prejel t. im. razkritje podatkov, tj. dopis, št. DT 0211-5171/2020-2 z dne 20. 1. 2020, iz katerega, kot navaja naročnik in je potrjeno z vpogledom vanj, nedvoumno izhaja, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 ni izpolnjeval pogojev po ZJN-3. Skupaj z navedenim dopisom je FURS naročniku posredoval še pojasnilo (tj. dopis, št. 0211-5171/2020-7(04-11-09) z dne 23. 1. 2020), v katerem je navedeno, da vlagatelj na dan 3. 9. 2019 davčnemu organu ni predložil vseh obračunov davčnega odtegljaja, tj. REK obrazcev. Davčni dolg vlagatelja, kot je razbrati iz dopisa FURS, je tako povezan z naknadno predloženimi obračuni davčnega odtegljaja, ki se nanašajo na pretekla obdobja.

Dejstvo, da je naročnik dne 23. 1. 2020 pri FURS ponovno pridobil potrdilo, iz katerega izhaja, da vlagatelj ne izpolnjuje pogojev po ZJN-3, pri čemer je FURS dodatno pojasnil razloge za obstoj obveznih izključitvenih razlogov iz 75. člena ZJN-3, je naročnik izpostavil tudi v odločitvi o oddaji javnega naročila, s katero je – ob upoštevanju navedenega – skupno ponudbo, v kateri je kot eden od ponudnikov nastopal vlagatelj, ocenil kot nedopustno. V odločitvi o oddaji javnega naročila je naročnik tako navedel, da predmetna ponudba ni dopustna zaradi obstoja obveznih izključitvenih razlogov po drugem odstavku 75. člena ZJN-3.

V zahtevku za revizijo vlagatelj zatrjuje, da je naročnikova ugotovitev o obstoju obveznih izključitvenih razlogov napačna, predmetna ponudba pa zato dopustna. Po zatrjevanju vlagatelja se namreč FURS v navedenih listinah, med njimi tudi odločbah, s katerimi je vlagatelju zavrnil izdajo potrdila o neobstoju davčnih in nedavčnih obveznosti na dan 3. 9. 2019, sklicuje le na obstoj dolga v višini 84,42 EUR, pri tem pa ne upošteva preplačila prispevkov za socialno varnost v višini 94,19 EUR. Pri utemeljevanju navedenega se vlagatelj med drugim sklicuje (tudi) na dokument, poimenovan »Strokovno mnenje glede stanja plačanih davčnih obveznosti in drugih obveznih dajatev naročnika na dan 03.09.2019«, ki ga je pripravila AB, vlagatelj pa ga je priložil k zahtevku za revizijo. Ker pa mnenje, ki si ga stranka sama pridobi pred začetkom postopka pravnega varstva, ne predstavlja dokazne listine (prim. 34. člen ZPVPJN), razen če stranki izrecno soglašata, da se ga uporabi kot dokaz pri ugotavljanju dejanskega stanja, je Državna revizijska komisija navedeno mnenje z dne 20. 5. 2020, s katerim naročnik ni izrecno soglašal, da se ga uporabi kot dokaz, upoštevala kot del vlagateljeve trditvene podlage in ne kot del njegovega dokaznega gradiva (smiselno prim. tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 200/2005 z dne 7. 12. 2006, in opr. št. II Ips 647/2006 z dne 5. 2. 2009, ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 575/2017 z dne 22. 5. 2017).

Med strankama ni sporno, da vlagatelj dne 3. 9. 2019, tj. na dan oddaje ponudbe, ni imel oddanih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK obrazcev) in tudi ne plačanih s tem povezanih zapadlih davčnih obveznosti v skupnem znesku 84,42 EUR. Nasprotno – vlagatelj sam navaja, da bi moral v obdobju od aprila do septembra 2019 za posameznike, ki so v tem obdobju pri njem opravljali delo v splošno korist, obračunati prispevke za socialno varnost ter davčnemu organu predložiti REK-2 obrazce, pa tega ni storil. Navedeno izhaja tako iz odločbe FURS, št. 42900-90911/2019-1 z dne 18. 12. 2019, izdane na zahtevo vlagatelja z istega dne, odločbe FURS, št. DT 42900-85304/2019 z dne 25. 11. 2019, ter dopisa FURS, št. 42900-91385/2019-2(04-140-00) z dne 23. 12. 2019, ki jih je vlagatelj sam priložil k zahtevku za revizijo, kot tudi iz dopisa FURS, št. DT 0211-5171/2020-2 z dne 20. 1. 2020, ki ga je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pridobil naročnik (vse navedene listine so bile izdane po izdaji potrdila FURS, št. št. DT 42900-63360/2019-1 z dne 3. 9. 2019). Enako pa nenazadnje izhaja tudi iz pojasnila FURS, št. DT 4250-2295/2019-11 (04-143-01) z dne 30. 6. 2020, ki ga je v predmetnem revizijskem postopku pridobila Državna revizijska komisija; v slednjem je namreč FURS pojasnil, da je dolg vlagatelja na dan 3. 9. 2019 v skupnem znesku 84,42 EUR posledica dejstva, da vlagatelj davčnemu organu ni pravočasno predložil vseh obračunov davčnih odtegljajev od dohodkov po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.), ki niso dohodki iz delovnega razmerja (obrazec REK-2). Čeprav je sicer vlagatelj, kot zatrjuje sam in izhaja iz predloženih REK-2 obrazcev od št. dokumenta EDP-44031475-1368 do št. dokumenta EDP-44031475-1374, naknadno, tj. dne 23. 10. 2019, že nastalo obveznost izpolnil, REK-2 obrazce oddal ter hkrati tudi poravnal s tem povezan dolg v skupni višini 84,42 EUR, pa to ne spremeni dejstva, da je ta vlagateljev dolg na dan, ki ga zakon določa kot relevantnega za ugotavljanje obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, tj. na dan oddaje ponudbe, nedvomno obstajal.

Dejstvu obstoja davčnega dolga v višini 84,42 EUR, ki ustreza dejanskemu stanu iz prve povedi drugega odstavka 75. člena ZJN-3, vlagatelj niti ne nasprotuje (tudi sicer pa o njem – glede na vse navedene listine FURS, med njimi tudi tiste, ki jih je pred sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila pridobil naročnik – ne more biti dvoma). V zahtevku za revizijo pa vlagatelj zatrjuje, da bi bilo treba na dan 3. 9. 2019 – poleg obstoja dolga v višini 84,42 EUR – upoštevati tudi preplačilo prispevkov za socialno varnost v skupni višini 94,19 EUR.

Kot navaja vlagatelj, naročnik pa temu ne nasprotuje, je vlagatelj v času po prejemu naročnikovega poziva k pojasnilu ponudbe in predložitvi dokazil o neobstoju izključitvenega razloga, št. 43016-232/2018-55 z dne 21. 11. 2019, z namenom razjasnitve svojega knjigovodskega stanja v uradnih evidencah FURS natančno pregledal vse davčne obračune, poslovne dogodke ter dokumentacijo iz leta 2019, ki bi lahko vplivala na stanje njegovih davčnih terjatev in obveznosti na dan 3. 9. 2019. Pri tem je, kot neprerekano zatrjuje, ugotovil napako pri datumu zaposlitve uslužbenke CD. Pravilen datum njene zaposlitve po navedbah vlagatelja namreč ni bil 13. 5. 2019, kot je bilo prvotno evidentirano, temveč 27. 5. 2019, kar pomeni, da je vlagatelj za navedeno obdobje za uslužbenko CD obračunal ter tudi plačal previsoke prispevke za socialno varnost. Vlagatelj je o svojih ugotovitvah obvestil FURS, ki je v mesecu decembru 2019 dovolil oddajo s tem povezanega popravka REK-1 obrazca, posledično pa se je po zatrjevanju vlagatelja spremenilo tudi knjigovodsko stanje terjatev in obveznosti na dan 3. 9. 2019. Iz dolga vlagatelja v skupni višini 84,42 EUR naj bi tako na dan 3. 9. 2019 nastalo preplačilo v skupni višini 94,19 EUR, česar pa naj FURS v izdanih odločbah ter drugih listinah ne bi upošteval.

Že res, da iz predloženega REK-1 obrazca za uslužbenko CD, št. EDP-44031475-1535, izhaja, da je vlagatelj v decembru 2019 vložil popravek davčnega obračuna in da v posledici navedenega tako eKartica vlagatelja z dne 19. 12. 2019 kot SAP kartica vlagatelja za leto 2019 izkazujeta preplačilo vlagateljevih davčnih obveznosti. Vendar pa ob tem ne gre spregledati, da je navedeno preplačilo, kot izhaja že iz navedb vlagatelja samega, posledica dejstva, da je vlagatelj naknadno, po oddaji ponudbe, popravljal pomanjkljivosti v zvezi z že oddanim davčnim obračunom, pri čemer je popravek davčnega obračuna v smislu znižanja davčne obveznosti davčnemu organu predložil šele v mesecu decembru 2019, tj. po dnevu oddaje ponudbe v predmetnem postopku (gl. tudi REK obrazec, št. EDP-44031475-1535). Drugače povedano: vlagatelj je popravek davčnega obračuna, zaradi katerega je poslej izkazoval preplačilo, davčnemu organu predložil šele po tem, ko je dne 3. 9. 2019 že oddal ponudbo. V zvezi s tem pa je Državna revizijska komisija že zavzela stališče, da dogodki (npr. popravek obračuna), nastali po datumu, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je pri ponudniku podan razlog za izključitev iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3 (tj. dan oddaje ponudbe), ne morejo vplivati na ugotovitev o (ne)obstoju navedenega izključitvenega razloga na ta dan (prim. npr. odločitvi v zadevah, št. 018-141/2019 in 018-213/2019).

Ker je torej preplačilo, na katerega se sklicuje vlagatelj, posledica popravka davčnega obračuna, ki ga je vlagatelj davčnemu organu predložil šele po oddaji ponudbe, navedeno preplačilo z vidika ZJN-3 ne more biti upoštevno pri ugotavljanju obstoja izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena. Ob upoštevanju navedenega pa ni mogoče pritrditi navedbi vlagatelja, da bi bilo pri ugotavljanju (ne)obstoja izključitvenega razloga na dan 3. 9. 2019 – poleg dolga vlagatelja v višini 84,42 EUR – treba upoštevati tudi preplačilo prispevkov za socialno varnost v skupni višini 94,19 EUR. Tudi sicer gre pojasniti, da so učinki naknadnih popravkov davčnih obračunov v Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem.; v nadaljevanju: ZDavp-2) res določeni različno, kot to zatrjuje vlagatelj, vendar pa v primeru, ko davčni zavezanec davčni obračun popravi v smislu znižanja svoje obveznosti, kot je to s predloženim popravkom REK-1 storil vlagatelj, razlika v davčni obveznosti med predloženim in popravljenim davčnim obračunom učinkuje šele od dneva predložitve popravljenega davčnega obračuna (prim. četrti odstavek 53. člena in sedmi odstavek 54. ZDavp-2), v primeru vlagateljevega popravka REK-1 zaradi preplačila prispevkov za socialno varnost v višini 94,19 EUR torej šele od decembra 2019.

Glede na to, da je Državna revizijska komisija ocenila, da je dejansko stanje v dani zadevi popolno ugotovljeno, je kot nepotreben zavrnila dokazni predlog vlagatelja po pridobitvi izpisa celotne knjigovodske kartice vlagatelja za leto 2019 ter postavitvi izvedenca računovodske stroke. Državna revizijska komisija je tako na podlagi navedenega zaključila, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena ZJN-3 s tem, ko je skupno ponudbo ponudnikov, med njimi vlagatelja, za katerega je ugotovil obstoj izključitvenega razloga iz drugega odstavka 75. člena ZJN-3, ocenil za nedopustno, oziroma s tem, ko je pri sprejemu odločitve o oddaji javnega naročila upošteval vsebino dopisov FURS (tj. pristojnega organa) z dne 6. 11. 2019, 20. 1. 2020 ter 23. 1. 2020, ki jih je pridobil v fazi pregleda predmetne ponudbe. Glede na to, da so vsi navedeni dopisi po vsebini med sabo skladni in torej vsi potrjujejo obstoj izključitvenega razloga vlagatelja na dan oddaje ponudbe, naročnik drugače kot oceniti predmetno ponudbo za nedopustno niti ni mogel ravnati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo ni uspel utemeljiti in tudi ne izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljen.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 23. 7. 2020

Predsednica senata:
Dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- NIVO EKO d.o.o., Ulica Savinjske čete 17, 3310 Žalec,
- INKAING d.o.o., Letališka cesta 27, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.