018-112/2020 Pošta Slovenije, d.o.o.

Številka: 018-112/2020-2

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 19. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Tadeje Pušnar in mag. Gregorja Šebenika, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Elektroinštalacije in ureditev energetike na PLC Ljubljana«, sklop 3 »C sklop: Elektroinštalacije v objektu«, ki ga je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel vlagatelj ARBA PLUS, d.o.o., Špruha 19, Trzin, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Završek & Šnajder, Dalmatinova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), v zvezi s predlogom vlagatelja za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila, dne 16. 7. 2020

ODLOČILA

Predlogu vlagatelja za zadržanje predmetnega postopka oddaje javnega naročila po prvem odstavku 19. člena ZPVPJN, ki ga je podal v zahtevku za revizijo z dne 13. 7. 2020, se ne ugodi.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga je naročnik razdelil na tri sklope, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 13. 2. 2020, pod št. objave JN000883/2020, in v Uradnem listu EU dne 14. 2. 2020, pod št. objave 2020/S 032-076043.

Naročnik je dne 1. 7. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev« z dne 22. 6. 2020, iz katerega izhaja njegova odločitev, da se predmetno javno naročilo v sklopu 3 »C sklop: Elektroinštalacije v objektu« odda ponudniku Energomont, d.o.o., Pot k sejmišču 26, Ljubljana – Črnuče (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ki je v postopku predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

Zoper navedeno odločitev v sklopu 3 je vlagatelj z vlogo z dne 13. 7. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predloga tudi sprejem sklepa o zadržanju predmetnega postopka oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve o njegovem revizijskem zahtevku. Kot je navedel vlagatelj, bi on moral biti izbran kot najugodnejši ponudnik, zato bi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega sredstva in bi morebitnim ponudnikom tudi povzročilo nadaljnje stroške, vlagatelju pa bi lahko povzročilo hudo nepopravljivo škodo.

Naročnik je z dopisom z dne 14. 7. 2020 predlog za zadržanje postopka odstopil Državni revizijski komisiji. V dopisu navaja, da postopek zadrži le izjemoma v primeru, ko bi nadaljevanje postopka bistveno vplivalo na pravno varstvo vlagatelja. V konkretnem primeru vlagateljevo pravno varstvo ne bo oteženo.

Po pregledu odstopljene dokumentacije je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPVPJN ima vlagatelj pravico, da ob vložitvi zahtevka za revizijo naročniku posreduje predlog za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila. S sklepom o zadržanju postopka oddaje javnega naročila se zadržijo nadaljnje aktivnosti v postopku oddaje javnega naročila do pravnomočne odločitve naročnika ali Državne revizijske komisije o zahtevku za revizijo (peti odstavek 19. člena ZPVPJN). Če naročnik vlagateljevemu predlogu ne ugodi, ga mora odstopiti Državni revizijski komisiji (druga alineja drugega odstavka 19. člena ZPVPJN). V skladu s četrtim odstavkom 19. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija predlogu ugodi, če po preučitvi vseh pomembnih okoliščin primera ugotovi, da bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na učinkovitost pravnega varstva.

V konkretnem primeru je tako potrebno presoditi, ali bi lahko nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila bistveno vplivalo na pravni položaj vlagatelja zahtevka za revizijo.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo sklene pogodbo, razen če so podani razlogi, ki jih ZPVPJN v nadaljevanju te določbe našteva.

Iz citirane določbe izhaja temeljno pravilo predrevizijskega in revizijskega postopka, in sicer, da vloženi zahtevek za revizijo zadrži sklenitev pogodbe (praviloma) do pravnomočnega zaključka revizijskega postopka. Takšno posledico ex lege povzroči že sama vložitev zahtevka za revizijo, zato druge aktivnosti vlagatelja zahtevka za revizijo niso potrebne. To pravilo zagotavlja, da po vloženem zahtevku za revizijo (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) ne more priti do sklenitve pogodbe in da so zato lahko vsa naročnikova ravnanja, za katera se izkaže njihova nezakonitost, razveljavljena. ZPVPJN naročniku ob prejemu zahtevka za revizijo ne prepoveduje le sklenitve pogodbe, temveč mu (razen v zakonu izrecno določenih izjemnih primerih) izrecno prepoveduje tudi ustavitev postopka javnega naročanja, zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Namen tega pravila je preprečiti, da bi naročnik zaključil postopek oddaje javnega naročila ali isti predmet naročila oddal v drugem postopku, še preden bi se končal postopek pravnega varstva.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da okoliščine, s katerimi vlagatelj utemeljuje predlog za zadržanje postopka, ne predstavljajo tehtnih razlogov za zadržanje postopka, takšnih razlogov pa v obravnavani zadevi tudi ni ugotovila Državna revizijska komisija. Vlagatelj sicer zatrjuje, da bi lahko nadaljevanje postopka vplivalo na učinkovitost njegovega pravnega varstva, vendar navedenega z ničemer ne utemelji. V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da bi mu zaradi nadaljevanja postopka lahko nastala škoda, pa gre poudariti, da je naročnik že sprejel odločitev o oddaji naročila oz. da je bil zahtevek za revizijo vložen po objavi odločitve o oddaji naročila. To pomeni, da bi lahko naročnik postopek oddaje javnega naročila nadaljeval le še tako, da bi sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila (ali izvedel druga ravnanja, našteta v prvem odstavku 17. člena ZPVPJN). Z drugimi besedami: vlagatelj bi lahko s predlogom za zadržanje postopka praviloma dosegel le zadržanje sklenitve pogodbe. Vlagatelj je to pravno posledico (tj. preprečitev sklenitve pogodbe o oddaji naročila) dosegel že s pravočasno vložitvijo zahtevka za revizijo, zaradi česar tudi ne more priti do vpliva na učinkovitost pravnega varstva. Le-to bo vlagatelju zagotovljeno v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, pri čemer bodo v primeru ugotovljenih kršitev naročnika razveljavljena vsa njegova ravnanja v postopku oddaje javnega naročila, ki so bila izvedena v nasprotju z zakonom.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija vlagateljevemu predlogu za izdajo sklepa o zadržanju postopka oddaje javnega naročila ni ugodila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije.

V Ljubljani, dne 16. 7. 2020



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije









Vročiti:
– Pošta Slovenije, d.o.o., Slomškov trg 10, 2000 Maribor,
– Odvetniška družba Završek & Šnajder, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana,
– Energomont, d.o.o., Pot k sejmišču 26, 1231 Ljubljana – Črnuče,
– ESOTECH, d.d., Preloška cesta 001, 3320 Velenje,
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.