018-078/2020 Občina Hoče – Slivnica

Številka: 018-078/2020-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka, kot člana senata, in dr. Mateje Škabar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Dobava in montaža otroških igral vrtec Hoče«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Gonzaga-pro d.o.o., Sedejeva ulica 2a, Nova Gorica (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Občina Hoče – Slivnica, Pohorska cesta 15, Hoče (v nadaljevanju: naročnik), dne 9. 7. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu za dobavo in montažo otroških igral, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil pod številko JN002115/2020-W01 objavil dne 1. 4. 2020. Dne 8. 5. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil pod številko JN002115/2020-ODL01 objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 5. 2020, iz katerega izhaja, da je javno naročilo oddal ponudniku LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova 53, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja, ki se je po merilu najnižje skupne ponudbene vrednosti z DDV uvrstila na prvo mesto, pa je zavrnil kot nedopustno. Kot je razvidno iz omenjenega dokumenta, je naročnik ugotovil, da naj bi vlagatelj ponudil igrala, izdelana iz lesa nordijskega bora, medtem ko naj bi naročnik v popisu del zahteval, da naj bodo leseni deli igral iz smrekovega lesa.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila vložil zahtevek za revizijo z dne 15. 5. 2020. Zatrjuje, da je naročnik z odgovori na portalu potrdil, da se za izdelavo igral lahko uporablja druge, enakovredne ali boljše materiale od smreke, kar zagotavlja boljše izdelke. Kvalitete lesa nordijskega bora, ki je po zatrjevanju vlagatelja v primerjavi s kvaliteto lesa smreke boljša, naročnik ni niti preveril niti je ni argumentirano ovrgel, temveč je brez strokovne utemeljitve odločil, da nordijski bor ni ustrezen material. Kot navaja vlagatelj, so morali ponudniki skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ponuditi igrala, enakovredna referenčnim proizvajalcem. Vendar pa tudi referenčni proizvajalci izdelujejo igrala iz drugih, vzdržljivejših vrst lesa (bor, macesen), in ne iz lesa smreke, zato vlagatelj meni, da je naročnik ravnal nepravilno, ko je njegovo ponudbo iz tega razloga zavrnil kot nedopustno. Ker je naročnik kot ustrezna predvidel tako igrala proizvajalca Legnolandia, izdelana iz borovega lesa, kot tudi igrala proizvajalca Svet igral, izdelana iz smrekovega lesa, enovita vrsta lesa po oceni vlagatelja ne more biti razlog za zavrnitev ponudbe, saj je že naročnik sam predvidel raznolike vrste lesa na igrišču. Da je želja naročnika po uskladitvi celega igrišča v eni vrsti lesa neutemeljena, je po mnenju vlagatelja dodatno potrjeno z opisom igrala pod zaporedno številko 14 (dendrofon), kjer je zahtevan okvir iz hrastovega, zvočne plošče pa iz češnjevega lesa. Poleg tega je vlagatelj, kot navaja, naročnikov zapis »igrala naj bodo…« razumel zgolj kot željo, ne pa kot zahtevo (po pravilih slovenskega jezika lahko namreč beseda »naj« označuje bodisi željo bodisi zahtevo). Glede na navedeno vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je v vlogi z dne 26. 5. 2020 izjasnil o vlagateljevih navedbah. Zatrjuje, da je naročnik tehnične specifikacije zahtevanih igral oblikoval v skladu z določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3). Po prepričanju izbranega ponudnika so neutemeljene navedbe vlagatelja o tem, da je naročnik želel igrala proizvajalca Legnolandia, izdelana iz lesa bora. V nadaljevanju izbrani ponudnik navaja razloge, ki po njegovi oceni predstavljajo podlago za ugotovitev, da je les smreke v primerjavi z lesom bora kakovostnejši in posledično primernejši za izdelavo otroških igral. Zahtevku za revizijo po mnenju izbranega ponudnika ni mogoče ugoditi, saj vlagatelj ni ponudil opreme, ki bi bila skladna z naročnikovimi zahtevami, njegovo navajanje enakovrednosti pa je neutemeljeno.

Naročnik je zahtevek za revizijo z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« z dne 22. 5. 2020 zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Izpostavlja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da morajo biti vsi leseni deli igral iz smrekovega lesa, z izjemo igrala »dendrofon« pod zaporedno številko 14. Naročnik je zahtevo po enakovrednosti igral postavil glede na vrsto (tip) ter funkcijo igral, ne pa glede na vrsto lesa, iz katerega naj bodo igrala izdelana. Zahtevo v zvezi s smrekovim lesom je naročnik določil upoštevaje svoje potrebe, ta pa je zavezujoča tako zanj kot za ponudnike in od nje ne sme odstopiti niti, če bi morda ugotovil, da določena ponudba, ki ni skladna s tehničnimi zahtevami, kljub temu ustreza njegovim potrebam. Glede na navedeno po oceni naročnika zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je dne 27. 5. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Dne 16. 6. 2020 je naročnik Državni revizijski komisiji na podlagi poziva posredoval manjkajočo dokumentacijo iz predrevizijskega postopka, ki jo je Državna revizijska komisija prejela dne 17. 6. 2020.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja, ki se je glede na merilo uvrstila na prvo mesto, ocenil kot nedopustno ter jo zavrnil. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč njegova ponudba dopustna, zato bi mu moral naročnik (kot ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo) oddati javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik opiše predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, s katerimi opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije zahtevanih otroških igral opredelil v dokumentih »Priloga z opisi in slikami igral – vrtec Hoče« ter »Ponudbeni predračun – otroška igrala vrtec Hoče« (navedena dokumenta sta del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), kjer je med drugim določil tudi:

»Izvedejo, dobavijo in montirajo se igrala na igrišču vrtca – montaža vključno z izkopi, temeljenjem in ob upoštevanju pripadajočih varovalnih površin (vse razvidno na grafični prilogi – DISPOZICIJA IGRAL IN ZASADITEV in v prilogi VRTEC HOČE izbor igral.
Predvidena so igrala kot npr. RICHTER SPIELGETATE, LEGNOLANDIA, SVET IGRAL, LESARSTVO RAVNJAK ali enakovredno – vsa dela morajo ustrezati varnostnim standardom SIST EN 1176 (Oprema otroških igrišč) in SIST EN 1177 (Ublažitev udarcev pri površinah otroških igrišč); vsa uporabljena igrala morajo imeti potreben Certifikat o skladnosti.

Igrala morajo vsebovati vse elemente razvidne iz popisov, opisov in slik igral.

Vsi leseni deli igral naj bodo iz smrekovega lesa, ki prihaja iz kontroliranih FSC gozdov, v skladu s standardi EN 351, globinsko impregniranega ter obdelanega z vodo-neprepustnim sredstvom in UV zaščito razen igralo pod številko 14.«

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« z dne 8. 5. 2020 izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja, ki se je glede na merilo najnižje skupne ponudbene vrednosti z DDV uvrstila na prvo mesto, zavrnil kot nedopustno, saj naj bi vlagatelj namesto zahtevanih igral iz smrekovega lesa ponudil igrala, izdelana iz lesa nordijskega bora. Vlagatelj ugotovitvi naročnika o tem, da ponuja igrala, izdelana iz lesa nordijskega bora, ne nasprotuje, meni pa, da naročnik njegove ponudbe iz tega razloga ne bi smel zavrniti kot nedopustne. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč naročnik z odgovori na portalu javnih naročil potrdil, da se za izdelavo igral lahko uporablja druge, enakovredne ali boljše materiale od smreke, kar naj bi zagotavljalo tudi boljše izdelke. Pri tem se sklicuje na odgovor naročnika, ki je bil dne 14. 4. 2020 najprej ob 14.12 uri ter nato še ob 14.25 uri v naslednji vsebini objavljen na portalu javnih naročil:

»/…/Naročnik je jasno navedel naprimer kar pomeni, da mora igralo ustrezati vsebinskemu popisu igral iz razpisne dokumentacije ter igralo mora biti v skladu z veljavnimi standardi. Prav tako mora biti kvalitetno enakovredno ali boljše./…/«.

Ker pa preučitev navedenega odgovora pokaže, da se ta v nobenem delu ne nanaša na material izdelave igral, še manj pa na vrsto lesa, iz katerega naj bodo izdelani leseni deli igral, se Državna revizijska komisija ne more strinjati z vlagateljevo navedbo, da je naročnik z navedenim odgovorom potrdil, da se za izdelavo igral lahko uporablja druge, enakovredne ali boljše materiale od smreke, slednje pa ne izhaja niti iz tehničnih specifikacij, kot jih je določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila; v okviru teh je namreč naročnik zahteval igrala, kot npr. RICHTER SPIELGETATE, LEGNOLANDIA, SVET IGRAL, LESARSTVO RAVNJAK ali enakovredna, obenem pa je (med drugim) izrecno določil tudi, da naj bodo leseni deli igral iz smrekovega lesa (iz navedenega je bilo izvzeto igralo pod številko 14). Da bi torej posamezna ponudba lahko bila ocenjena kot skladna s tehničnimi specifikacijami, je moral ponudnik ponuditi bodisi igrala enega od navedenih proizvajalcev bodisi slednjim enakovredna igrala, pri čemer pa so leseni deli ponujenih igral (razen igrala pod številko 14) v vsakem primeru morali biti izdelani iz smrekovega lesa. Ali, drugače povedano – ponudniki so morali ponuditi igrala, izdelana iz smrekovega lesa, ne glede na to, ali so ponudili igrala katerega od referenčnih proizvajalcev ali pa slednjim enakovredna igrala.

Ne drži torej, da je naročnik kot ustrezna predvidel tako igrala proizvajalca Legnolandia, izdelana iz borovega lesa, kakor tudi igrala proizvajalca Svet igral, izdelana iz smrekovega lesa, kot to zatrjuje vlagatelj; leseni deli vseh ponujenih igral (razen igrala pod številko 14) so skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila morali biti izdelani iz smrekovega lesa. Enakovrednost, ki je sicer bila dopuščena, se je namreč nanašala samo na navedene referenčne proizvajalce, ne pa tudi na zahtevani material (tj. na zahtevane vrste lesa za izdelavo igral). Zgolj zaradi dejstva, ker je naročnik pri določitvi materiala za izdelavo lesenih delov igral uporabil besedo »naj«, določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki se je nanašala na smrekov les, tudi ni bilo mogoče razumeti le kot želje, temveč kot naročnikovo zahtevo, ki v tej fazi postopka, ko je že bila sprejeta odločitev o oddaji javnega naročila, zavezuje ne le ponudnika, pač pa tudi naročnika samega. Čeprav bi se torej vlagateljeve navedbe o boljši kvaliteti ter večji vzdržljivosti borovega v primerjavi s smrekovim lesom izkazale za utemeljene, za samo odločitev v konkretni zadevi – ob upoštevanju dejstva, da je bil za izdelavo lesenih delov igral zahtevan smrekov les – ne morejo biti relevantne, kot iz istega razloga za odločitev ne morejo biti relevantne niti revizijske navedbe o vrstah lesah, iz katerega igrala izdelujejo referenčni proizvajalci, zato se Državna revizijska komisija do njih ni opredeljevala.

Ob upoštevanju med strankama nespornega dejstva, da so leseni deli igral, ki jih ponuja vlagatelj, izdelani iz lesa nordijskega bora, in ne iz lesa smreke, Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnikova zahteva v zvezi s smrekovim lesom kot vrsto lesa za izdelavo lesenih delov igral, ni izpolnjena.

Glede na navedeno Državna revizijska komisija zaključuje, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3 in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja ocenil kot nedopustno ter jo zavrnil, zaradi česar je zahtevek za revizijo, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal tudi povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel ne v predrevizijskem ne v revizijskem postopku, povrnitev stroškov pa je odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 9. 7. 2020



Predsednica senata:
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav.,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Gonzaga-pro d.o.o., Sedejeva ulica 2a, 5000 Nova Gorica,
- Občina Hoče – Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče,
- LESNINA MG OPREMA, d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
- v spis zadeve.