018-075/2020 Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode

Številka: 018-075/2020-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Projektiranje in gradnja projekta »Protipoplavna ureditev porečja Gradaščice – Etapa 1A««, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj CVP, gradbeništvo in storitve d.o.o., Tbilisijska ulica 81, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, Komenda (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28C, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 2. 7. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno dne 24. 7. 2019, št. objave JN005300/2019-B01, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 22. 10. 2019, št. objave JN005300/2019-K08); dne 24. 7. 2019 je bilo obvestilo objavljeno tudi v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije, št. objave 2019/S 142-348782, s popravki (zadnji je bil objavljen dne 23. 10. 2019, št. objave 2019/S 205-498477).

Naročnik je dne 24. 4. 2020 sprejel Odločitev (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila). Iz nje izhaja, da se predmetno naročilo ne odda, ker naročnik ni prejel nobene dopustne ponudbe in da bo zanj izvedel nov postopek oddaje javnega naročila. Naročnik je prejel tri ponudbe in vsako od njih zavrnil kot nedopustno, ker so bile po njegovih ugotovitvah obremenjene z različnimi pomanjkljivostmi. V zvezi s ponudbo vlagatelja, oddano v skupnem nastopu z družbo PROHAUS, gradnja, svetovanje in inženiring, d.o.o., Dol pri Ljubljani, je navedel, da ni dopustna, ker presega naročnikova zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila in ker ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na prilogo k Obrazcu 13: Program dela.

Odločitev o oddaji naročila je bila istega dne objavljena na portalu javnih naročil, št. objave JN005300/2019-ODL01, v posledici česar se na podlagi tretje povedi desetega odstavka 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem., v nadaljevanju: ZJN-3), z omenjenim dnem objave šteje za vročeno ponudnikom.

Zoper odločitev o oddaji naročila je vlagatelj pravočasno vložil Zahtevek za revizijo z dne 8. 5. 2020, v katerem predlaga, da se zahtevku za revizijo ugodi in odločitev o oddaji naročila razveljavi.

Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik a) nepojasnjeno navedel, da vlagateljeva ponudba presega naročnikova zagotovljena sredstva za izvedbo javnega naročila ter jo nezakonito, brez pojasnila, koliko znašajo zagotovljena sredstva oz. iz česa konkretno izhaja, da so sredstva prekoračena, označil za nedopustno in b) nezakonito odločil, da vlagateljeva ponudba ne ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Naročnik je dne 20. 5. 2020 sprejel Sklep o zahtevku za revizijo (v nadaljevanju: odločitev o zahtevku za revizijo). V njem najprej navaja, da vlagatelju ni mogoče priznati drugega elementa aktivne legitimacije, tj. realne stopnje verjetnosti nastanka škode, saj presoja njegove ponudbe (tudi) z vidika (ne)ustreznosti glede izpolnjevanja potreb in zahtev naročnika, določenih v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne more vplivati na ugotovitev o nedopustnosti vlagateljeve ponudbe iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev. Za ugotovitev nedopustnosti ponudbe zadošča že en razlog, tj. preseganje zagotovljenih sredstev. S tem v zvezi se naročnik sklicuje na odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-171/2016 in 018-187/2018. Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo vseeno vsebinsko obravnaval in ga zavrnil kot neutemeljenega, zavrnil pa je tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo opredelil z dokumentom z dne 1. 6. 2020 (v nadaljevanju: opredelitev do navedb naročnika). Vztraja pri vloženem zahtevku za revizijo in dodatno opisuje očitane kršitve. Stališče naročnika glede pomanjkanja aktivne legitimacije označuje za zmotno. Pojasnjuje, da je v zahtevku za revizijo zatrjeval tako kršitev naročnika glede njegovega zaključka o neskladnosti vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila kot tudi glede njegovega zaključka o preseganju zagotovljenih sredstev, zaradi česar mu aktivne legitimacije ni mogoče odreči.

V vlogi vlagatelj navaja še, da je naročnik odločitev izdal v sklepu, ki ima dva različna izvoda: enega, ki vsebuje vsebino strani 9 in 10 (za Državno revizijsko komisijo) in enega, ki te vsebine ne vsebuje (za vlagatelja). Vlagatelj meni, da je naročnik s takim ravnanjem kršil pravila postopka po ZPVPJN, najmanj načelo kontradiktornosti iz 11. člena ZPVPJN in načelo javnosti iz 12. člena ZPVPJN, saj ne gre za podatke, ki bi jih skladno s tem členom lahko prikril. Navedeno ravnanje naročnika vpliva na njegovo pravico do pravnega sredstva skladno s 25. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, s sprem.; v nadaljevanju: Ustava RS). Ker se je naročnik odločil, da bo o vsebini pisal v odločitvi o zahtevku za revizijo, je s tem sprejel tudi odločitev, da bodo ti podatki, če je to želel ali ne, razvidni tudi vlagatelju. Naročnik za zakrivanje podatkov v odločitvi o zahtevku za revizijo v četrtem odstavku 90. člena ZJN-3 nima podlage, saj v revizijskem postopku veljajo pravila ZPVPJN, ki take izjeme ne dopuščajo. Vlagatelju se postavlja vprašanje prisotnosti listine ter šteje, da mu odločitev ni bila vročena v celoti in da naročnik vročitve ni pravilno opravil. Naročnika poziva, da mu celotno izdano odločitev vroči, da bo z njo seznanjen in se bo imel možnost do nje opredeliti. V kolikor tega ne bo storil naročnik prostovoljno, naj mu tako ravnanje naloži Državna revizijska komisija oz. vročitev celotne odločitve o zahtevku za revizijo vlagatelju opravi namesto njega.

Naročnik je odgovoril na vlagateljevo zahtevo za vročitev celotne odločitve z vlogo z dne 3. 6. 2020. Navaja, da bi bila določba četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 neučinkovita, če bi bile v revizijskem postopku vse informacije, brez omejitev, dostopne vlagatelju ali drugim oseba, zgolj na podlagi vložitve zahtevka za revizijo. Razkritje višine zagotovljenih sredstev nima vpliva na pravni položaj vlagatelja, saj za uveljavljanje pravnega varstva teh podatkov ne potrebuje – na navedeno kaže tudi dejstvo, da vlagatelj pravno varstvo že uveljavlja. V zvezi z ustreznostjo svojega ravnanja se naročnik sklicuje tudi na odločitev Sodišča EU v zadevi št. C-450/06 iz katere izhaja, da načelo kontradiktornosti strankam ne omogoča neomejenega in absolutnega dostopa do celote podatkov o postopku oddaje naročila, predloženih pristojnemu organu, pač pa je pravico do dostopa potrebno pretehtati glede na pravico drugih gospodarskih subjektov do varstva njihovih zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 12. 6. 2020 odgovoril na navedbe naročnika iz vloge z dne 3. 6. 2020. Z njegovimi navedbami se ne strinja. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-050/2019 dodatno navaja, da je naročnik dolžan stanje zagotovljenih sredstev oz. njihov manjko izkazati jasno in nedvoumno, ta vrednost pa ne more temeljiti na ocenjeni vrednosti. Odgovor na vprašanje, ali vlagatelj podatke za uveljavljanje pravnega varstva potrebuje ali ne, označuje za nerelevanten, saj od tega ni odvisna naročnikova odločitev, da izda dve različni odločitvi. Navaja, da se naročnik ne more uspešno sklicevati niti na sodbo Sodišča EU C-450/06, saj je bilo dejansko stanje v zadevi (šlo za vprašanje varovanja poslovnih skrivnosti enega gospodarskega subjekta pred konkurenti na trgu) povsem drugačno od obravnavanega.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 26. 5. 2020 in dne 4. 6. 2020, skladno s prvim in četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Uvodoma, pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, je Državna revizijska komisija obravnavala očitke vlagatelja, povezane z ravnanjem naročnika, ki je v odločitvi o zahtevku za revizijo nekatere podatke, ki se nanašajo na odločitev o oddaji naročila, razkril le Državni revizijski komisiji, ne pa tudi vlagatelju. Vlagatelj meni, da naročnik za svoje ravnanje nima podlage v četrtem odstavku 90. člena ZJN-3 ter da je kršil določbe ZPVPJN, zlasti 11. in 12. člen ZPVPJN. Zatrjuje, da ravnanje naročnika vpliva tudi na njegovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Državna revizijska komisija najprej ugotavlja, da je naročnik sprejel eno odločitev o zahtevku za revizijo, in sicer odločitev z dne 20. 5. 2020, s katero je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Odločitev o zahtevku za revizijo je bila vlagatelju vročena dne 27. 5. 2020. V obrazložitvi odločitve o zahtevku za revizijo je naročnik pojasnil, da ker podatka o višini zagotovljenih sredstev ni navedel v odločitvi o oddaji naročilu, tudi v tej odločitvi podatke o zagotovljenih sredstvih za predmetno javno naročilo navaja le za Državno revizijsko komisijo ter ji na vpogled odstopa finančno dokumentacijo.

Podatki, ki jih naročnik v odločitvi o oddaji naročila (utemeljeno) ne objavi na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3, ker bi to škodovalo javnemu interesu in negativno vplivalo tudi na gospodarnost postopka, so v posledici njegovega postopanja po ZJN-3 pri sprejemu odločitve o oddaji naročila, zoper katero je bil vložen zahtevek za revizijo, prisotni tudi v (pred)revizijskem postopku. Če ima naročnik možnost, da v odločitvi o oddaji naročila na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 nekaterih informacij ne objavi, vlagatelj s temi informacijami ne more biti seznanjen zgolj zato, ker je postopek prešel v (pred)revizijsko fazo. V posledici navedenega tudi kršitve načela kontradiktornosti iz 11. člena ZPVPJN ni mogoče ugotoviti.

Ker postopek pravnega varstva še ni zaključen, je brezpredmetno vlagateljevo sklicevanje na načelo javnosti iz 12. člena ZPVPJN, ki organom pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (med drugim) zapoveduje, da morajo (šele) po končanem postopku pravnega varstva zagotoviti javnost svojih odločitev in dokumentacije, na podlagi katere so bile odločitve sprejete.

Četudi bi šlo v konkretnem primeru ugotoviti, da bi naročnik moral vlagatelju razkriti podatke iz odločitve o zahtevku za revizijo v istem obsegu kot Državni revizijski komisiji, kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS, posledično pa tudi kršitve načela kontradiktornosti iz 11. člena ZPVPJN, vseeno ne bi bilo mogoče ugotoviti. Vlagatelj namreč izvršuje pravico do pravnega sredstva in uveljavlja pravno varstvo z zahtevkom za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila (kar je storil), ne pa z opredelitvijo do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo, saj opredelitev do navedb naročnika ni pravno sredstvo (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-197/2014).

V posledici navedenega je vlagateljev poziv na vročitev odločitve o zahtevku za revizijo, kot je bila vročena Državni revizijski komisiji, brezpredmeten.

Dalje je, pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo, Državna revizijska komisija obravnavala tudi pomisleke naročnika o vlagateljevem pomanjkanju aktivne legitimacije.

Aktivna legitimacija se v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 14. člena ZPVPJN prizna vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev naročila in ji je ali da bi ji lahko z domnevno kršitvijo nastala škoda. Iz navedene določbe izhajata dva bistvena elementa za priznanje aktivne legitimacije, ki morata biti izpolnjena kumulativno, in sicer: interes za dodelitev javnega naročila ter možnost nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevane kršitve.

V obravnavanem primeru ima vlagatelj, kot ponudnik, ki je pravočasno oddal svojo ponudbo za predmetno javno naročilo, brez dvoma interes, da pridobi javno naročilo. Interesa za dodelitev naročila vlagatelju ne odreka niti naročnik, zato je brezpredmetno njegovo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-187/2018 iz katere izhaja, da vlagatelju obstoja interesa za dodelitev javnega naročila ni bilo mogoče priznati, ker ponudbe v relevantnem sklopu sploh ni oddal.

Naročnik izpostavlja odsotnost drugega elementa aktivne legitimacije, in sicer možnost nastanka škode. Meni, da tudi, če bi vlagatelj uspel izkazati naročnikove kršitve v zvezi z ugotovitvijo o neskladnosti vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, njegova ponudba še vedno ne bi bila dopustna iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev.

ZPVPJN za priznanje aktivne legitimacije zahteva izkaz določene stopnje verjetnosti njenega nastanka - da bi bila možnost nastanka škode verjetna, mora biti podana (vsaj hipotetična) vzročna zveza med zatrjevano naročnikovo kršitvijo pravil o javnem naročanju in zatrjevanim prikrajšanjem na strani vlagatelja, ki je nastalo ali bi utegnilo nastati zaradi naročnikove kršitve teh pravil.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v zahtevku za revizijo izpodbija zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi njegove ponudbe v zvezi z obema razlogoma, zaradi katerih je naročnik vlagateljevo ponudbo označil za nedopustno. Če bi se revizijske navedbe vlagatelja o tem, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je njegovo ponudbo označil za nedopustno tako iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev naročnika, kot tudi iz razloga neskladnosti vlagateljeve ponudbe z zahtevami iz tehničnih specifikacij in dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izkazale za utemeljene, bi bilo potrebno zahtevku za revizijo ugoditi in naročnikovo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila posledično razveljaviti. Naročnik bi moral nato sprejeti novo odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila, s tem pa bi vlagatelj pridobil vsaj hipotetično možnost za dodelitev konkretnega javnega naročila. Ob ugotovljenem Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelju v konkretnem primeru možnosti nastanka škode, ki bi vlagatelju utegnila nastati zaradi zatrjevanih kršitev ni mogoče odreči, s tem pa tudi ne aktivne legitimacije.

Ker so v konkretnem primeru, poleg tega, da je zahtevek za revizijo vložila aktivno legitimirana oseba, izpolnjeni tudi ostali pogoji iz prvega odstavka 31. člena ZPVPJN, je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena ZPVPJN, sprejela v obravnavo.

Vlagateljeve navedbe je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, skladno s katero je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3 in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

I.

Kot predhodno že navedeno, je naročnik ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil iz dveh razlogov.

V zvezi z razlogom preseganja naročnikovih zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila vlagatelj v zahtevku za revizijo najprej pojasnjuje obveznost naročnika podati obrazložitev svoje odločitve o (ne)oddaji naročila. S tem v zvezi se sklicuje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-163/2016 in sodbo sodišča EU v zadevi C-406/08.

Zatrjuje, da je naročnik v obrazložitvi navedel le zaključek, da je njegova ponudba nedopustna, ker presega zagotovljena sredstva, pri tem pa višine zagotovljenih sredstev ni navedel, prav tako ni navedel drugih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče to dejstvo objektivno ugotoviti. Navaja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi primerljivo dejanskem stanju, ki ga je Državna revizijska komisija obravnavala v zadevi št. 018-089/2018 in v kateri je razloge naročnika, da »bi razkritje tega podatka poslabšalo njegovo pogajalsko izhodišče« označila za nezakonite. Vlagatelj zatrjuje, da je navedeni razlog enak razlogu, ki ga navaja naročnik.

Dalje zatrjuje, da je naročnikova odločitev o oddaji naročila pravno zmotna in ne dosega ustreznega standarda obrazloženosti iz treh razlogov:
- izjema, t.j. zaščita javnega interesa zaradi zaščite poslovnih interesov in pridobitve realnih tržnih cen se ne nanaša na predmetnega naročnika – vlagatelj navaja, da je potrebno v zvezi s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3, ki določa izjemo od vsebine, ki jo je naročnik dolžan objaviti in pojasniti ponudnikom (iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3), da se bodo lahko seznanili s konkretnimi razlogi za odločitev naročnika in sprejeli odločitev o uveljavljanju pravnega sredstva (s tem v zvezi se vlagatelj sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-038/2017, 018-135/2017, 018-139/2017), točno slediti jezikovnemu zapisu navedene določbe. Ta pokaže, da je eden od razlogov, da bi določena informacija lahko bila v nasprotju z javnim interesom, kadar bi to škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta. Razlog, da mora biti nekaj v nasprotju z javnim interesom, se veže na podrazlog, da mora to škodovati upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta. Ker je naročnik po svoji organizacijski strukturi organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, ne gre za samostojen gospodarski subjekt, še manj za gospodarski subjekt, ki bi na trgu ponujal izvedbo gradenj, blaga ali storitev (6. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3); zanj ni izpolnjen zakonski pogoj za uveljavljanje izjeme od podaje obrazložitve po tretjem odstavku 90. člena ZJN-3 in se naročnik nanj ne more sklicevati.
- naročnik ni pojasnil, v čem vlagateljeve cene niso bile realne tržne cene in odraz razmer na trgu in na podlagi česa sklepa, da bo vrednost v novem postopku predstavljala gibanje cen okoli zagotovljenih sredstev; navedba je tudi kontradiktorna glede na pridobljene ponudbe in cene. Čeprav naročnik v konkretnem primeru ni obvezan preverjati neobičajno nizke ponudbe, razlike v ponudbenih cenah dajejo sumiti, ali ni morda ponudba najnižjega ponudnika neskladna s tržnimi cenami in razmerami na trgu, postavlja pa se tudi vprašanje, ali je njegova ponudba sploh resna.
- okoliščine v predmetnem postopku dajejo sumiti, da postopek ni bil izveden zakonito. Naročnik je ponudnike pozival k dopolnjevanju ponudb kljub temu, da so presegale zagotovljena sredstva – vsak poziv na dopolnitev je bil zato nesmiseln in je predstavljal za naročnika dodatno delo ter negospodarno porabo časa in sredstev. Vlagatelju se postavlja utemeljen dvom, da je odločitev o preseganju zagotovljenih sredstev fiktivna in sprejeta izključno z namenom, da bi se naročnik izognil oddaji javnega naročila prav njemu. Sprašuje se, ali je naročnik zlorabil institut zagotovljenih sredstev zato, da bi vse prispele ponudbe označil kot nedopustne in izvedel nov postopek javnega naročanja, tj. konkurenčni postopek s pogajanji, za izvedbo katerega niso izpolnjeni pogoji.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo navaja, da je jasno in nedvoumno navedel, da je ponudba vlagatelja izločena, ker presega njegova zagotovljena sredstva, kar je zakonit in z ZJN-3 skladen razlog, s katerim je bil vlagatelj seznanjen. S tem v zvezi se naročnik sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-042/2019, 018-044/2019, 018-226/2018. Dalje navaja, da v odločitvi o oddaji naročila določenih informacij skladno s četrtim odstavkom 90. člena ZJN-3 ni razkril, kar je ustrezno utemeljil in obrazložil - razkritje bi bilo v nasprotju z javnim interesom in bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta. Na to možnost je Državna revizijska komisija opozorila že v več svojih odločitvah, npr. v zadevah št. 018-038/2017, 018-039/2017, 018-217/2017. Naročnik nadaljuje, da je Državna revizijska komisija v odločitvah v zadevah št. 018-226/2018 in 018-044/2019 oblikovala stališče, da se pravica do učinkovitega pravnega sredstva uresničuje skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ter da je odločitev o vsebini in natančnosti obrazložitve odločitve o zavrnitvi ponudbe zaradi preseganja zagotovljenih sredstev prepuščena presoji naročnika, ki mora pri obrazložitvi take odločitve slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva. Ob sklicevanju na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-044/2019 naročnik navaja tudi, da je odločitev o oddaji naročila ustrezno obrazložena.

Naročnik zaključuje, da upoštevaje načelo transparentnosti iz 6. člena ZJN-3, načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena ZJN-3 ter upoštevaje 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ne sme izbrati ponudbe, katere ponudbena vrednost presega njegova (dolgoročna) načrtovanja in predvidevanja glede bodoče porabe sredstev. To bi bilo v nasprotju tudi z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti iz 4. člena ZJN-3.

Vlagatelj v opredelitvi do navedb naročnika dodaja, da naročnik v zvezi z (ne)obrazloženostjo odločitve o oddaji naročila ne navaja nobenega konkretnega odgovora ampak le citira prakso Državne revizijske komisije. Naročnik v zadevi št. 018-226/2018 je bil dejansko edini naročnik v praksi Državne revizijske komisije, ki je izpolnjeval zahtevo iz četrtega odstavka 90. člena ZJN-3, razlog, ki ga je navedel v svoji odločitvi pa je bil povsem druge kvalitete kot v obravnavani zadevi. Naročnikovo sklicevanje na javni interes in razkritje podatkov je v nasprotju z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti in je abstraktno. Obveznosti navedbe konkretiziranih okoliščin zavrnitve ponudbe se naročnik ne more izogniti s povzemanjem zakonskega besedila.

Glede vlagateljevih očitkov, da izpodbijana odločitev o oddaji naročila ne dosega standarda obrazloženosti, Državna revizijska komisija ugotavlja naslednje:

Državna revizijska komisija je v odločitvah v zadevah št. 018-226/2018 in 018-042/2019 (pa tudi v odločitvi v zadevi št. 018-163/2016 na katero se sklicuje vlagatelj) zapisala, da je v novejši praksi, ki v celoti temelji na določbah ZJN-3 (npr. odločitve v zadevah št. 018-038/2017, št. 018-135/2017, št. 018-216/2017), v zvezi z vprašanjem, ali je naročnik pri sprejemu odločitve o zavrnitvi ponudb kot nedopustnih zadostil standardu obrazloženosti in razloge za oceno o nedopustnosti ponudb navedel jasno ter konkretno do te mere, da je bila vlagatelju zagotovljena možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, oblikovala stališče, da se slednja uresničuje tudi skozi določbo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. Ta določa, da je naročnik dolžan v odločitvi o (ne)oddaji javnega naročila (med drugim) navesti razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran. Določba, ki (med drugim) odraža načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), v skladu s katerim mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, je ključnega pomena za zagotavljanje učinkovitosti kot enega temeljnih načel pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil (9. člen ZPVPJN v povezavi s 7. členom ZPVPJN). Šele izpolnjena dolžnost naročnika, da obrazloži svojo odločitev o (ne)oddaji javnega naročila, zagotovi ponudnikom možnost uresničitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, saj jim omogoči, da se seznanijo s poglavitnimi razlogi naročnikove odločitve, preverijo njihovo logično in pravno vzdržnost ter se na podlagi preizkusa razumnosti omenjene odločitve po lastni presoji odločijo, ali jo bodo morebiti izpodbijali v postopku pravnega varstva. Da bi mogli ponudniki sprejeti odločitev o (ne)uveljavljanju pravnega varstva, morajo biti v zadostni meri seznanjeni s konkretnimi ter jasnimi (in ne le z abstraktnimi ter pavšalnimi) razlogi, ki so naročnika vodili pri sprejemu njegove odločitve.

Prav tako je Državna revizijska komisija že v zadevah št. 018-226/2018 in 018-042/2019 zapisala (ob tem se je sklicevala tudi na zadevo št. 018-139/2017), da določbe ZJN-3 ne nalagajo naročniku, da bi moral v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali na portalu javnih naročil objaviti višino zagotovljenih sredstev ter da mu ni treba objaviti niti ocenjene vrednosti, ki jo sicer ureja zakonodaja na področju javnega naročanja. Državna revizijska komisija je takrat opozorila, da čeprav ZJN-3 naročniku objave podatka o zagotovljenih sredstvih ne nalaga, vseeno ne gre prezreti, da je naročnik tisti, ki mora zaradi uresničitve načela transparentnosti zagotoviti, da je ponudnik izbran (ali je, nasprotno, njegova ponudba zavrnjena) na pregleden način in po predpisanem postopku. Navedeno naročnika zavezuje, da svojo oceno o preseganju zagotovljenih sredstev ustrezno obrazloži ter s tem omogoči preizkus njene razumnosti in pravilnosti. Kakšna, kako široka ter natančna naj bo v tem primeru obrazložitev, je prepuščeno presoji naročnika, ki mora tudi pri obrazložitvi odločitve o zavrnitvi ponudbe kot nedopustne zaradi preseganja zagotovljenih sredstev slediti temeljnemu izhodišču in z navedbo jasnih odločilnih dejstev ponudnikom zagotoviti možnost uresničitve učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah opozorila tudi na možnost, da naročnik nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi, ker bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, ker bi škodilo upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali ker bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti (četrti odstavek 90. člena ZJN-3) (prim. npr. odločitve v zadevah št. 018-038/2017, št. 018-039/2017, št. 018-217/2017).

Za potrebe presoje (ne)utemeljenosti vlagateljevih navedb je Državna revizijska komisija najprej vpogledala v naročnikovo odločitev o oddaji naročila in ugotavlja, da je naročnik v njej v zvezi z vlagateljevo ponudbo in preseganjem zagotovljenih sredstev navedel:

»Naročnik je ugotovil, da ponudbena cena ponudnika CVP d.o.o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana v skupnem nastopu s partnerjem PROHAUS d.o.o. presega naročnikova zagotovljena sredstva za izvedbo predmetnega javnega naročila. Ponudba ponudnika znaša XXX EUR brez DDV.

Glede na dejstvo, da naročnik predmetnega javnega naročila ni oddal, zaradi česar bo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila, na podlagi četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 v skladu z varovanjem javnega interesa in svojih poslovnih interesov, v povezavi z načelom gospodarnosti, z namenom pridobitve ponudb, ki predstavljajo odraz realnih tržnih cen in razmer ter katerih vrednost ne bi bila odraz vnaprej predstavljenega obsega zagotovljenih sredstev, naročnik ne more razkriti informacije o obsegu zagotovljenih sredstev.

Naročnik je ugotovil, da ponudba CVP d.o.o., Tbilisijska ulica 81, 1000 Ljubljana v skupnem nastopu s partnerjem PROHAUS d.o.o. ni dopustna.«.

Iz citirane obrazložitve odločitve o oddaji naročila torej izhaja, da je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil kot nedopustno, ker je ugotovil, da vlagateljeva ponudbena cena presega njegova zagotovljena sredstva. Navedeni razlog za zavrnitev ponudbe je predviden v 29. točki prvega odstavka 2. člena v povezavi s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 in je kot tak zakonit. V izreku odločitve o oddaji naročila (stran 1) je naročnik jasno navedel tudi, da »bo za predmetno javno naročilo izvedel nov postopek oddaje javnega naročila« ter v zaključku odločitve o oddaji naročila (stran 11) zapisal ugotovitev, da »ni prejel nobene dopustne ponudbe« in da bo »po pravnomočnosti predmetne odločitve v odprtem postopku oddaje javnega naročila […] izvedel nov postopek oddaje javnega naročila. Skladno s točko b) prvega odstavka 44. člena ZJN-3 lahko naročnik […] uporabi konkurenčni postopek s pogajanji […]. Naročnik bo v konkurenčni postopek s pogajanji, skladno s točko b) 44. člena ZJN-3 povabil […]«. Ob tem, kot izhaja iz obrazložitve odločitve o oddaji naročila, se naročnik želi izogniti položaju, v katerem bi ponudniki prilagajali ponudbene cene višini zagotovljenih sredstev (na tem mestu Državna revizijska komisija pripominja, da iz odločitve o oddaji naročila (v nasprotju z navedbami vlagatelja) ne izhaja, da se naročnikova navedba o realnih tržnih cenah nanaša na ponudbene cene vlagatelja, pač pa gre za argument naročnika, s katerim pojasnjuje nerazkritje višine zagotovljenih sredstev in pričakovanja glede višine ponudbenih cen). Glede na izpostavljeno vsebino odločitve o oddaji naročila Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik na ta način konkretiziral razlog, zaradi katerega je štel, da bi bilo razkritje višine zagotovljenih sredstev v danem trenutku v nasprotju z javnim interesom, ki se kaže v načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3), oz. da bi škodilo njegovemu poslovnemu interesu. Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v zadevi št. 018-226/2018, tudi v konkretni zadevi ugotavlja, da obravnavanemu razlogu, ki ga je naročnik navedel v odločitvi o oddaji naročila ni mogoče nasprotovati.

Na podlagi navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je v obravnavanem primeru vlagatelj lahko seznanil s pravno kvalifikacijo njegove ponudbe in dejanskim stanjem, na podlagi katerega je naročnik njegovo ponudbo ocenil kot nedopustno. Naročnikova odločitev je v predmetnem postopku obrazložena do te mere, da se je vlagatelj lahko seznanil s konkretnim razlogom za zavrnitev njegove ponudbe ter zoper odločitev o oddaji naročila vložil zahtevek za revizijo, v katerem je lahko navedel vsa relevantna dejstva in predlagal izvedbo dokazov, s katerimi dokazuje njeno nezakonitost. Na tej podlagi je vlagatelju zagotovljeno pravno varstvo v obsegu, kot ga določa ZPVPJN, zato njegovim očitkom o tem, da naročnik ni navedel konkretnih razlogov za svojo odločitev in da odločitev o oddaji naročila ne dosega standarda obrazloženosti, ni mogoče slediti.

Državna revizijska komisija prav tako ne more slediti navedbam vlagatelja, da je dejansko stanje v zadevi št. 018-089/2018 primerljivo dejanskemu stanju v obravnavani zadevi in da je v sklicevani odločitvi Državna revizijska komisija razlog »da bi razkritje tega podatka poslabšalo njegovo pogajalsko izhodišče« označila za nezakonitega. Kot izhaja iz navedene odločitve je naročnik v obrazložitvi takratne odločitve o oddaji naročila zapisal le, da je ponudba vlagatelja nedopustna, ker ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ni pa navedel konkretnih dejstev oziroma konkretnih okoliščin danega primera, ki so ga vodili k sprejemu omenjenega zaključka, niti se ni skliceval na izjemo po četrtem odstavku 90. člena ZJN-3, ki naročniku omogoča, da (pod določenimi pogoji) nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi. Izpostavljeni razlog v zvezi s poslabšanjem pogajalskega izhodišča je takratni naročnik prvič navedel šele v svoji odločitvi o zahtevku za revizijo, zato ga Državna revizijska komisija pri odločanju ni upoštevala.

Državna revizijska komisija ne more slediti niti očitku vlagatelja, da je naročnik v obrazložitvi odločitve o oddaji naročila navedel le zaključek o nedopustnosti njegove ponudbe, ni pa navedel drugih okoliščin, iz katerih bi bilo to dejstvo mogoče objektivno ugotoviti. Za razliko od obrazložitve odločitve o oddaji naročila, ki je bila predmet presoje v zadevi št. 018-089/2018 (na katero se sklicuje vlagatelj), se je v obravnavani zadevi naročnik skliceval na četrti odstavek 90. člena ZJN-3 in okoliščine njegove uporabe tudi utemeljil.

Četrti odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da se naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 (pri čemer drugi odstavek 90. člena ZJN-3 določa, da naročnik v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju v skladu s prejšnjim členom obvesti vsakega kandidata in ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo javnega naročila ali vključitvijo v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem; tretji odstavek istega člena pa, da mora odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, ki jo naročnik sprejme najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb, vsebovati: razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran, in v primeru iz sedmega, osmega in devetega odstavka 68. člena ZJN-3 tudi razloge za odločitev o neenakovrednosti oziroma da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z delovanjem ali funkcionalnostjo; značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika ali podpisnikov okvirnega sporazuma; razloge za zavrnitev prijave vsakega neuspešnega kandidata k sodelovanju; v primeru izvedbe pogajanj ali dialoga, kratek opis poteka pogajanj in dialoga s ponudniki) ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Naročnik zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku javnega naročanja ne sme zavrniti.

Določba četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 je jasna. Iz nje izhaja več izjem/razlogov, iz katerih naročnik določenih informacij navkljub določbi drugega in tretjega odstavka 90. člena ZJN-3 ne objavi - dva izmed njih, med seboj ločena razloga, sta tudi »če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom« in »če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta«. Tolmačenja izjeme, za katerega se zavzema vlagatelj, tj. da se razlog, da mora biti nekaj v nasprotju z javnim interesom, veže na podrazlog, da mora to škodovati upravičenim poslovnim interesom javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, določba četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 ne omogoča. Upoštevaje navedeno in upoštevaje, da se naročnik v zvezi z obravnavano izjemo jasno sklicuje na razlog varovanja javnega interesa in razlog varovanja svojih poslovnih interesov, Državna revizijska komisija obširne navedbe o vsebini zakonske izjeme in možnosti njene uporabe v primeru konkretnega naročnika, ki jih vlagatelj izpelje iz napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 90. člena ZJN-3, zavrača kot neutemeljene.

Ker naročnik v odločitvi o oddaji naročila ni navedel podatka o višini zagotovljenih sredstev (za kar je, kot je bilo že ugotovljeno, imel tudi utemeljen razlog, ki ga dopušča četrti odstavek 90. člena ZJN-3), je v odstopljeno dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila vpogledala Državna revizijska komisija in preverila, ali naročnikova ugotovitev, da vlagateljeva ponudba presega zagotovljena sredstva, drži.

Po pregledu naročnikove postopkovne dokumentacije Državna revizijska komisija ugotavlja, da ima naročnik zagotovljena sredstva za I. fazo projekta protipoplavne ureditve porečja Gradaščice, ki zajema aktivnosti več etap, med drugim tudi aktivnosti celotne etape 1A (predmetno javno naročilo). Nadalje ugotavlja, da je naročnik natančno prikazal višino zagotovljenih sredstev za posamezne etape znotraj I. faze, torej tudi za etapo 1A in predložil relevantno dokumentacijo. Ob primerjavi vlagateljeve ponudbene cene za predmetno javno naročilo, kot je razvidna iz njegovega ponudbenega predračuna (Obrazec 3. Ponudbeni predračun – rekapitulacija z dne 12. 11. 2019) in kot izhaja tudi iz dokumenta Zapisnik o javnem odpiranju delov ponudb, ki se oddajajo ločeno z dne 12. 11. 2019, ter višine zagotovljenih sredstev za etapo 1A, kot je razvidna iz naročnikove dokumentacije, Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbena cena vlagatelja presega naročnikova zagotovljena sredstva za predmetno javno naročilo. Navedena ugotovitev predstavlja dejansko stanje, zaradi katerega naročniku ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju ZJN-3, ko ponudbe vlagatelja zaradi preseganja zagotovljenih sredstev v skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 ni označil za dopustno.

Ob upoštevanju ugotovljenega je neutemeljeno vlagateljevo sklicevanje na odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-050/2019, saj je v sklicevani zadevi naročnik razlog za zavrnitev ponudbe takratnega vlagatelja oprl na ocenjeno vrednost javnega naročila, odstopljena dokumentacija pa naročnikovih navedb o višini zagotovljenih sredstev ni potrjevala.

Dalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da gre pavšalno navedbo vlagatelja, v kateri se sprašuje o tem, ali je naročnik razlog preseganja zagotovljenih sredstev zlorabil zato, da bi lahko izvedel nov postopek oddaje javnega naročila (pri čemer je na tem mestu potrebno dodati, da naročnik iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev ni kot nedopustnih označil vseh ponudb, ampak le dve od njih), zavrniti kot neutemeljeno.

Prav tako je potrebno zaradi pavšalnosti zavrniti navedbe vlagatelja o resnosti ponudbe po merilu najugodnejšega ponudnika (katerega ponudbo je naročnik prav tako zavrnil kot nedopustno zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti) in o fiktivnosti razloga o preseganju zagotovljenih sredstev (česar ne spremeni ravnanje naročnika, ki je prejete ponudbe preverjal tudi z drugega vidika kot le z vidika preseganja zagotovljenih sredstev in ponudnike pozival k dopolnjevanju ponudb).

V zvezi z navedbami vlagatelja, da za izvedbo novega postopka javnega naročanja, tj. konkurenčnega postopka s pogajanji, niso izpolnjeni pogoji, pa v zaključku Državna revizijska komisija ugotavlja še, da gre za predvidevanja o prihodnjih naročnikovih ravnanjih in očitke o potencialnih kršitvah naročnika, ki bodo relevantni šele v primeru izvedbe bodočega postopka oddaje javnega naročila, ne pa pri presoji zakonitosti naročnikovih ravnanj v konkretnem primeru zavrnitve ponudbe vlagatelja.

II.

Naročnik je ponudbo vlagatelja kot nedopustno zavrnil tudi iz razloga neustrezanja potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na prilogo k Obrazcu 13: Program dela.

Vlagatelj v zvezi z navedbami naročnika, da priloga k obrazcu 13: Program dela ni bila predložena skladno z zahtevo naročnika oz. da dopolnitev v tem delu ni dopustna, zatrjuje, da je stališče naročnika pravno zmotno, saj je bil poziv na dopolnitev nepravilen in neskladen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila oz. je vlagatelj izpolnil vse zahteve.

Naročnik v odločitvi o zahtevku za revizijo očitke vlagatelja zavrača kot neutemeljene.

Ker je Državna revizijska komisija v točki I. te obrazložitve ugotovila, da vlagatelj z navedbami o nepravilnosti naročnikovega ravnanja, ko je njegovo ponudbo zaradi preseganja zagotovljenih sredstev zavrnil kot nedopustno, ni uspel, nadaljnjih vlagateljevih navedb (posledično pa tudi naročnikovih navedb) v zvezi z (ne)skladnostjo z zahtevami, določenimi v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ni obravnavala. Četudi bi namreč vlagatelj uspel z navedbami, da naročnik ni ravnal pravilno, ko je v zvezi z njegovo ponudbo ugotovil, da ni skladna z zahtevami naročnika, določenimi v tehničnih specifikacijah in dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v delu, ki se nanaša na prilogo k Obrazcu 13: Program dela, vlagatelj v konkretnem postopku ne bi uspel izboljšati svojega položaja. Njegova ponudba glede na 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 še vedno ne bi bila dopustna iz razloga preseganja zagotovljenih sredstev naročnika.

V zaključku navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da je kršil določila ZJN-3, ko je vlagateljevo ponudbo označil kot nedopustno in jo zavrnil, zato je, v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov za pripravo zahtevka za revizijo, opredelitve do navedb naročnika ter vloge z dne 1. 6. 2020.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z njim ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč četrti odstavek 70. člena ZPVPJN, vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V Ljubljani, 2. 7. 2020


Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije

Vročiti:
- Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode, Hajdrihova ulica 28C, 1000 Ljubljana
- Odvetniška družba Glušič, o.p., d.o.o., Poslovna cona Žeje pri Komendi, Pod javorji 6, 1218 Komenda
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana


Vložiti:
- v spis zadeve, tu