018-079/2020 Univerzitetni klinični center Maribor

Številka: 018-079/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Sama Červeka in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izvajanje storitev gradbenega nadzora nad izvedbo GOI del za vgradnjo gasilskega požarnega dvigala in predelavo požarnih sektorjev na stolpnici Univerzitetnega kliničnega centra Maribor«, začetem na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga vložil vlagatelj ŠTRAF d.o.o., Skorba 40A, Hajdina, ki ga po pooblastilu zastopa Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva ulica 6, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, Maribor (v nadaljevanju: naročnik), dne 17. 6. 2020

ODLOČILA



1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je dne 14. 5. 2020 sprejel sklep o pričetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na portalu javnih naročil dne 27. 1. 2020, pod št. objave JN000410/2020-W01.

Naročnik je na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000410/2020-ODL01) dne 7. 5. 2020 objavil »Odločitev o oddaji javnega naročila«, s katero je naročilo male vrednosti oddal ponudniku PROPLUS d.o.o., Strma ulica 8, Maribor (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve izhaja, da je naročnik prejel dve ponudbi, izbrani ponudnik pa je predložil po merilih ugodnejšo ponudbo.

Vlagatelj dne 14. 5. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo ter dopolnitev zahtevka. Navaja, da je naročnik pri točkovanju oz. vrednotenju ponudb upošteval ponudbene cene, kot so jih ponudniki podali v osnovni ponudbi, ni pa izvedel pogajanj glede cene, kot je to predvidel z razpisno dokumentacijo. Izrecno je namreč naročnik navedel, da se bo s ponudniki pogajal, če bodo ponudbene vrednosti presegle 75.000,00 EUR. Ponudba vlagatelja je presegla ta znesek, torej bi se moral naročnik pogajati ali zgolj z vlagateljem ali pa z vsemi ponudniki. Vlagatelj meni, da drugačno tolmačenje pomeni odstop od zakonskih določil in prakse Državne revizijske komisije ter odmik od temeljnih načel postopkov javnega naročanja. Meni še, da bi moral naročnik pogajanja izvesti ne glede na postavljene pogoje, saj takih pogojev sploh ne bi smel postavljati. V primeru, ko bi bilo dopustno izvesti pogajanja v primeru določenih pogojev, bo prišlo do napačne prakse, ko bodo naročniku postavljali vrsto pogojev za izvedbo pogajanj, pri tem pa bo kot v danem primeru prišlo do neenakopravne obravnave ponudnikov, taki postopki pa so tudi netransparentni. Vlagatelj zaključuje, da v kolikor je naročnik oznanil pogajanja, jih je moral izvesti v vsakem primeru. Vlagatelj predlaga razveljavitev odločitve o oddaji javnega naročila ter povrnitev priglašenih stroškov pravnega varstva.

Izbrani ponudnik se je o navedbah vlagatelja v zahtevku za revizijo izjasnil z vlogo z dne 20. 5. 2020. Meni, da je bilo ravnanje naročnika ustrezno, revizijski zahtevek pa brezpredmeten, zato ga je potrebno zavrniti. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj je bilo ravnanje naročnika ustrezno.

Naročnik je dne 26. 5. 2020 vlagatelju posredoval dokument »Odločitev«, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Navaja, da je pri izvedbi celotnega postopka ravnal skladno z zakonom in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Pogajanj ni izvedel, ker sta bili končni vrednosti iz obeh ponudb nižji od 75.000,00 EUR brez DDV in torej v okviru zagotovljenih sredstev; pogajanja bi bila skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izvedena le v primeru, ko bi vse prejete (in dopustne) ponudbe presegale omenjeno vrednost. Zavrača očitke o pogojevanju pogajanj, saj ni s tem v zvezi ponudnikom postavljal nikakršnih pogojev; izvedbo pogajanj je zgolj vezal na obstoj določenega razloga, to je vrednosti ponudb, če bi te presegale zagotovljena sredstva, z izključnim namenom tudi v takem primeru omogočiti uspešno izvedbo postopka. V zvezi z navedbo vlagatelja, da bi morala biti pogajanja izvedena vsaj z njim, pa naročnik še dodaja, da bi bilo navedeno popolnoma v nasprotju z Zakonom o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in bi v primeru selektivnih pogajanj (le z enim od ponudnikov) to pomenilo nedopustno ravnanje in grobo kršitev določb zakona.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 28. 5. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se do navedb naročnika ni opredelil.

Po pregledu prejete dokumentacije in preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj očita naročniku, da pogajanj ni izvedel kljub temu, da je v razpisno dokumentaciji zapisal, da v postopek vključuje tudi pogajanja.

Naročnik predmetno javno naročilo oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti (47. člen ZJN-3). Gre za poenostavljen postopek javnega naročanja, v katerem naročnik z namenom pridobitve ponudb na portalu javnih naročil objavi obvestilo o naročilu male vrednosti. Za naveden postopek veljajo manj formalna pravila, hkrati pa sta z obveznostjo objave obvestila o naročilu zagotovljeni preglednost in enakopravna obravnava ponudnikov.

V skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3 lahko naročnik v postopek oddaje naročila male vrednosti vključi tudi pogajanja. Če jih vključi, mora to navesti v obvestilu o javnem naročilu in jih tudi izvesti. Za izvedbo pogajanj se smiselno uporablja 44. člen tega zakona (ki ureja konkurenčni postopek s pogajanji). Ker ZJN-3 ne določa posebnih pogojev oziroma pravil za izvedbo pogajanj, jih lahko naročnik v postopek vključi po lastni presoji. Pomembno pri tem pa je, da na jasen in pregleden način vnaprej opredeli določbe glede izvedbe pogajanj, s čimer se preprečuje možnost arbitrarnega ravnanja, ko bi naročnik odločitev o izvedbi pogajanj sproti prilagajal svojim potrebam in morebitnim preferencam (npr. s tem, ko bi od vnaprej napovedanih pogajanj odstopil iz razloga, ker bi njegov preferirani ponudnik oddal najugodnejšo ponudbo, ali pa bi pogajanja naknadno uvedel, da bi lahko izbral določenega ponudnika).

Naročnik je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila poglavju v poglavju »2.3 Način oddaje« dokumenta »POVABILO K ODDAJI PONUDBE IN SPLOŠNA NAVODILA PONUDNIKU ZA PRIPRAVO PONUDBE« navedel:

»[…]V primeru prejema samo ponudb, ki v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika iz navodil ponudnikom, vendar pa presegajo naročnikova zagotovljena sredstva (ki so enaka ocenjeni vrednosti naročila, ki znaša 75.000,00 EUR brez DDV), bodo s ponudnikom(i) izvedena pisna pogajanja, v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3.

O pogajanjih bo ponudnik obveščen s povabilom k pogajanjem. V tem primeru bo izveden en krog pogajanj. Če se ponudnik ne bo odzval na naročnikovo povabilo na pogajanja in ne bo predložil nove oz. končne ponudbe, bo naročnik v postopku pogajanj kot končno ponudbo upošteval ponudnikovo zadnjo predloženo ponudbo. Naročnik bo s povabilom k predložitvi nove ponudbe hkrati pisno ali preko elektronske pošte pozval vse ponudnike, katerih ponudbe izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in njihove ponudbe ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, določenih v dokumentaciji ter so prispele pravočasno.

Naročnik se bo pogajal o ceni.«

Smiselno enako je navedeno tudi v točki »VI.3 Dodatne informacije« obvestila o naročilu male vrednosti, objavljenem na portalu javnih naročil (št. objave JN000410/2020-W01):

»Dodatne informacije:
V primeru prejema samo ponudb, ki v celoti izpolnjujejo zahteve naročnika iz navodil ponudnikom, vendar pa presegajo naročnikova zagotovljena sredstva (ki so enaka ocenjeni vrednosti naročila, ki znaša 75.000,00 EUR brez DDV), bodo s ponudnikom(i) izvedena pisna pogajanja, v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZJN-3.«

V obravnavanem primeru je naročnik prejel dve ponudbi: ponudbo izbranega ponudnika s ponudbeno ceno 49.890,00 EUR brez DDV (oz. 60.685,00 EUR z DDV) in vlagateljevo ponudbo s ponudbeno ceno 70.000,00 EUR brez DDV (oz. 85.400,00 EUR z DDV). Naročnik je obe prejeti ponudbi označil kot dopustni, čemur vlagatelj ne oporeka. Glede na navedeno ni mogoče soglašati z vlagateljem v tem, da je njegova ponudba presegla vrednost 75.000,00 EUR brez DDV, na podlagi česar bi naj bil po stališču vlagatelja naročnik dolžan izvesti pogajanja.

Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je naročnik pogajanja predvidel le v primeru, ko bi vse (in ne le nekatere) prejete ponudbe, ki bi v celoti izpolnjevale zahteve naročnika, presegale vrednost 75.000,00 EUR brez DDV. Ker nobena od obeh prejetih ponudb ni presegala tega zneska, naročnik glede na predstavljena določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni bil upravičen ali celo dolžan izvesti pogajanj. Pri tem tudi ni mogoče slediti stališču vlagatelja, da bi moral naročnik izvesti pogajanja ne glede na to, kar je s tem v zvezi določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in na portalu javnih naročil – za tako stališče (skladno s katerim bi torej naročnik uvedel pogajanja v nasprotju z vnaprej jasno navedeno določbo) v ZJN-3 ni podlage.

Vlagatelj nadalje problematizira še samo določbo glede vključitve pogajanj v postopek oddaje naročila male vrednosti, pri čemer meni, da naročnik take določbe sploh ne bi smel postavljati. Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je z navedbami, s katerimi izpodbija določila dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, vlagatelj prepozen, saj zahtevka za revizijo zoper vsebino razpisne dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPVPJN ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni (v obravnavanem primeru je bil rok za prejem ponudb daljši od navedenega roka).

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj z zahtevkom za revizijo ni uspel izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje javnega naročila, zato je, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, vlagateljev zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 17. 6. 2020

Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije




Vročiti:
– Odvetniška pisarna Turk, d.o.o., Kržičeva ulica 6, 1000 Ljubljana,
– Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor,
– PROPLUS d.o.o., Strma ulica 8, 2000 Maribor
– Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.


Vložiti:
– v spis zadeve, tu.