018-068/2020 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo,

Številka: 018-068/2020-10

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu Sama Červeka kot predsednika senata, Tadeje Pušnar kot članice senata in mag. Gregorja Šebenika kot člana senata v postopku pravnega varstva pri oddaji naročila male vrednosti »Izgradnja delovišč vaje Siquake 2020« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj VBT, d. o. o., Topole 51 b, Mengeš (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga zastopa Matej Skaza, odvetnik v Ljubljani, zoper ravnanje naročnika Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), 10. 6. 2020

ODLOČILA


1. Zahtevek za revizijo se zavrne.

2. Vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je v postopku oddaje naročila male vrednosti (objava 7. 2. 2020 na portalu javnih naročil, pod št. objave JN000716/2020-W01), ki je razdeljeno na tri sklope (gl. točko II.2.1 objave), z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-42 z dne 9. 3. 2020 obvestil ponudnike, da je v vsakem sklopu izbral najugodnejšo ponudbo, pri čemer je za sklop 2 izbral vlagateljevo ponudbo. Naročnik je nato z dokumentom »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020 obvestil ponudnike, da razveljavlja odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, odločitev za sklop 3 pa ostaja nespremenjena. Naročnik je nato z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 obvestil ponudnike, da v skladu s petim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2 ne odda.

Vlagatelj je vložil zahtevek za revizijo z dne 23. 4. 2020 ter (upoštevajoč še dopis z dne 24. 4. 2020 o popravi pisnih pomot iz zahtevka za revizijo) predlagal, da se »kršitev odpravi in kot najugodnejšega ponudnika za Sklop 2: nakup betonskih elementov za delovišče izbere vlagatelja«, »podredno« pa razveljavitev odločitve, da se ne odda naročilo male vrednosti za sklop 2. Vlagatelj je zahteval tudi povrnitev stroškov. Vlagatelj je navedel, da:
 je naročnik z dokumentom »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020 brez obrazložitve razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti, kot je izhajala iz dokumenta »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-42 z dne 9. 3. 2020, saj iz njega ni razvidno, zakaj je izbral ponudbo za sklop 3, ne pa za sklopa 1 in 2, s čimer je kršil načelo transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3),
 je bila njegova ponudba za sklop 2 tudi po vnovičnih pogajanjih najugodnejša, vendar je naročnik ni izbral, ni pa odstopil od sklenitve pogodbe s ponudnikom, katerega ponudbo je izbral za sklop 3,
 s spletne strani za vajo Siquake 2020 izhaja, da bo vaja izvedena jeseni 2020, zato ne drži, da je bil razlog za sprejem odločitve, da ne odda naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, v razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19), ker bi sicer odstopil od sklenitve pogodbe s ponudnikom, ki je v sklopu 3 predložil najugodnejšo ponudbo,
 je nerazumno, da je naročnik oddal naročilo male vrednosti za izgradnjo, montažo in pospravljanje delovišč, ne pa za nakup betonskih elementov za delovišče, ki so predpostavka, da se delovišče sploh lahko zgradi, montira in po koncu vaje tudi pospravi,
 je oddaja naročila male vrednosti za sklop 3 nesmotrna in nima smisla, naročnik pa že tudi ve, kdaj bo vaja izvedena, saj je le prestavljena, ne pa odpovedana,
 je naročnik kršil peti odstavek 90. člena ZJN-3, saj »bi moral v tem primeru razveljaviti javno naročilo tudi za Sklop 3 oziroma odstopiti od sklenitve pogodbe za ta sklop (8. odstavek 90. člena ZJN-3)«,
 je naročnik kljub razglasitvi epidemije izbral ponudbo za sklop 3, ne pa tudi za sklop 2, zaradi česar »je vlagatelj neenakopravno obravnavan v razmerju do izbranega ponudnika [za sklop 3]« in je s tem kršil 7. člen ZJN-3,
 epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ni razlog, da se ne odda naročilo male vrednosti za sklopa 1 in 2, ki je pričela veljati 12. 3. 2020 ob 18. uri, saj naročnik ne bi še po tem trenutku vabil vlagatelja na pogajanja v prvem in drugem krogu ter se ne bi pogajal 20. 3. 2020 in 26. 3. 2020, kar se je vse zgodilo po razglasitvi epidemije in je zato razlog v izpodbijani odločitvi le navidezen, vlagatelj pa diskriminiran,
 če bi bile pogodbe za vse tri sklope sklenjene še pred nastopom epidemije, to ne bi bil razlog za razvezo zaradi spremenjenih okoliščin,
 naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ni navedel, kdaj bo potekala vaja Siquake 2020, temveč so bili seznanjeni le s tem, do kdaj morajo izvršiti naročilo male vrednosti za posamezne sklope (za sklop 2 do 10. 4. 2020),
 zaradi nastanka izrednih razmer in načrtovanja vaje Siquake 2020 na jesen 2020 bi se tako le zamaknili roki za izvedbo posameznega sklopa, vaja pa ne bo ostala nerealizirana,
 kasnejši roki izvedbe bi bili dopustni, ker to glede na dejansko stanje omogoča 3. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3, naročnik pa bo to najverjetneje upošteval za sklop 3,
 bi moral naročnik kot najugodnejšo za sklop 2 izbrati vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je z dokumentom »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-188/2020-5 z dne 7. 5. 2020 zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov zavrnil. Naročnik je navedel, da:
 je bil pred pravnomočnostjo odločitve št. 430-473/2019-42 z dne 9. 3. 2020 utemeljeno opozorjen na njeno nepravilno obrazložitev, saj je neizbrani ponudnik opozoril na napako v sistemu prejema pošte, zaradi česar jo je razveljavil z namenom odprave nezakonitosti, razveljavitev pa ni meritorna odločitev o ponudbah in je zato treba zavrniti vlagateljev očitek, da ta odločitev ni bila obrazložena,
 je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 obrazložil dejanske razloge, zakaj ne odda naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, in sicer »je zaradi vse ostrejših omejitev in varnostnih ukrepov, ki jih je odredila država dne 12. 3. 2020 zaradi v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 19/2020, objavljene Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 12. 3. 2020 ob 18. uri, bil primoran dogodek oz. protipotresno praktično vajo Siquake 2020, ki je bila predvidena v maju, prestaviti do nadaljnjega«,
 v času razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) ni imel nobene organizatorjeve uradne informacije, ali bo vaja Siquake 2020 prestavljena ali odpovedana, zato je nadaljeval postopek oddaje naročila male vrednosti in se pogajal,
 je po 11. 4. 2020 izvedel, da vaje Siquake 2020 ne bo in da je prestavljena do nadaljnjega,
 nima organizatorjeve uradne informacije ne o novem terminu ne o izvedbi te vaje, zato se je skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 odločil, da naročila male vrednosti ne odda,
 je izbranega ponudnika za sklop 3 obvestil z dokumentom št. 430-473/2019-69 z dne 16. 4. 2020, da je odstopil od izvedbe naročila male vrednosti, in z njim ni sklenil pogodbe,
 je bila epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) razglašena, preden so bile pogodbe sklenjene,
 je na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 zavrnil vse ponudbe za sklop 1 in 2, saj »predmeta naročila pod pogoji, ki jih je postavil –izvedbeni roki zaradi razglašene epidemije ni več potreboval oz. so bili neustrezni«
 se po sklenitvi pogodbe ne bi mogel sklicevati na okoliščine, ki jih ni mogel predvideti, če so mu bile znane že pred sklenitvijo pogodbe in so mu zakonske določbe dajale podlago za drugačen zaključek naročila male vrednosti.

Naročnik je kot prilogo dopisu št. 430-188/2020-6 z dne 11. 5. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval zahtevek za revizijo in dokumentacijo.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 12. 5. 2020 opredelil do navedb naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo in pojasnil, zakaj se ne strinja z naročnikovimi navedbami, pri čemer je navedel, da:
 naročnik ne more šele v odločitvi o zahtevku za revizijo uveljavljati novih razlogov, ki jih ni uveljavljal že v odločitvi o (ne)oddaji naročila male vrednosti,
 je naročnik šele po prejemu zahtevka za revizijo s spletne strani izbrisal podatke, da bo vajo Siquake 2020 izvedel jeseni 2020,
 je sam organizator vaje Siquake 2020 po svojem organu v sestavi (tj. Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje), zato ni utemeljeno njegovo sklicevanje, da nima uradne informacije organizatorja te vaje o novem terminu vaje,
 so na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje objavljene vse vaje, tako tiste, ki naj bi se opravile, kot tiste, ki so bile preklicane, pri čemer vaja Siquake 2020 med njimi ni navedena, kar dodatno potrjuje, da ta vaja ni bila odpovedana,
 bi moral naročnik kot najugodnejšo za sklop 2 izbrati njegovo ponudbo.
Vlagatelj je navedel stroškovnik.

Državna revizijska komisija je po ugotovitvi, da naročnik ni poslal vlagatelju dokumenta št. 430-473/2019-69 z dne 16. 4. 2020, čeprav se je nanj skliceval v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-188/2020-5 z dne 7. 5. 2020, z dopisom št. 018-068/2020-5 z dne 25. 5. 2020 seznanila vlagatelja s tem dokumentom in mu omogočila, da se do njega opredeli.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 28. 5. 2020 opredelil do dokumenta »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-188/2020-5 z dne 7. 5. 2020 in navedel, da:
 tudi iz njega izhaja, da je bila vaja Siquake 2020 le prestavljena na jesen 2020, ne pa odpovedana, zato »upravičeno sumi«, da resnični razlog za naročnikovo odločitev ne izhaja iz nastopa epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) 12. 3. 2020, »temveč drugje, morda v "nepravilnem" najugodnejšem ponudniku za sklop 2«,
 je naročnik v tem dokumentu izrecno navedel, da bo postopek oddaje naročila male vrednosti ponovil, ko bo Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije odpravljena in bo v sodelovanju z Evropsko unijo določen nov datum za izvedbo vaje, vendar tega v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 ni navedel, kar potrjuje, da je bilo naročniku že 16. 4. 2020 jasno, kdaj bo vaja Siquake 2020,
 bo zaradi dobrih rezultatov Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije odpravljena z 31. 5. 2020, zato bo mogoče vajo Siquake 2020 izvesti, kar potrjuje vlagateljevo trditev, da je razlog, da se ne odda naročilo male vrednosti, navidezen, fiktiven in »ne izvira iz nastalih razmer, zaradi katerih naj izvedba javnega naročila ne bi bila mogoča«,
 se tudi okoliščine ob eventualni ponovitvi oddaje naročila male vrednosti ne bi bistveno spremenile, saj bodo ostale enake kot so bile pred razglasitvijo epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, zaradi česar je odpadel pogoj iz petega in osmega odstavka 90. člena ZJN-3, pod katerim lahko naročnik za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja,
 bi bila razglasitev epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) razlog, da se ne izvede naročilo male vrednosti, le v času njenega trajanja, po tem pa ne več, čemur pritrjujeta prestavitev vaje Siquake 2020 na jesen 2020 in precejšnje število obvestil o oddanih javnih naročilih,
 je zahtevek za revizijo vložil le v zvezi z odločitvijo za sklop 2, vendar glede na ravnanje, ki je razvidno iz tega dokumenta, ponudniki niso deležni nobene pravne varnosti in ne morejo imeti zaupanja v pravo, saj naročnik lahko povsem arbitrarno odloči, da ne odda javnega naročila, ponudnik pa si kljub vloženemu trudu, nastalim stroškom in odločnosti zaman prizadeva pridobiti javno naročilo, saj naročnik lahko brez odgovornosti odstopi od javnega naročila, zaradi česar ne pride do sklenitve pogodbe, tako naročnikovo ravnanje pa je »že v samem temelju diskriminatorno«.

Državna revizijska komisija pred vsebinsko obravnavo zahtevka za revizijo pojasnjuje, da ZJN-3 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji (prvi odstavek 1. člena ZJN-3), ZPVPJN pa ureja pravno varstvo, med drugim tudi ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil in organe pravnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZPVPJN). Odločitev o izbiri določene ponudbe in torej o oddaji naročila male vrednosti je odločitev, ki jo ureja ZJN-3, in jo sprejme lahko le naročnik v postopku javnega naročanja (gl. drugi in tretji odstavek 90. člena ZJN-3), ne pa Državna revizijska komisija kot organ pravnega varstva (prvi odstavek 60. člena ZPVPJN), ki ima v postopku pravnega varstva kasatorična pooblastila oziroma lahko ugotovi utemeljenost zahtevka za revizijo (gl. prvi in drugi odstavek 39. člena ZPVPJN). ZJN-3 nima določb, ki bi omogočale Državni revizijski komisiji sprejem odločitve o oddaji javnega naročila in torej sprejem odločitve o izbiri določene ponudbe, zato jo vlagatelj neutemeljeno poziva (zahtevek za revizijo, str. 2), da po ugoditvi zahtevku za revizijo »kot najugodnejšega ponudnika za Sklop 2 […] izbere vlagatelja«.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija na podlagi razlogov, navedenih v nadaljevanju, odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Naročnik je v postopku naročila male vrednosti, ki ga je razdelil na tri sklope (točka II.2 objave), v sklopu 1 prejel ponudbe štirih ponudnikov, v sklopu 2 ponudbe dveh ponudnikov (torej poleg vlagateljeve ponudbe še ponudbo družbe Imexa, d. o. o., Ljubljana) in v sklopu 3 ponudbe štirih ponudnikov. Vlagatelj je predložil ponudbo v vseh treh sklopih. Naročnik je po izvedenih pogajanjih z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-42 z dne 9. 3. 2020 obvestil ponudnike, da je v vsakem izmed sklopov izbral najugodnejšo ponudbo, pri čemer je za sklop 2 izbral vlagateljevo ponudbo, za ponudbo družbe Imexa, d. o. o., Ljubljana za sklop 2 pa je navedel, da te družbe ni povabil na pogajanja, temveč je njeno ponudbo za sklop 2 izločil pred tem, saj ni do roka dopolnila ponudbe, na kar jo je pozval. Družba Imexa, d. o. o., Ljubljana je naročniku poslala dopis z dne 11. 3. 2020, s katerim mu je pred vložitvijo morebitnega zahtevka za revizijo predlagala, da razveljavi sprejeto odločitev za sklop 2, kar je utemeljevala s tem, da je naročniku pravočasno poslala dopolnitev ponudbe. Naročnik je sledil vlogi z dne 11. 3. 2020 in z dokumentom »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020 obvestil ponudnike, da razveljavlja odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, odločitev za sklop 3 pa ostaja nespremenjena. Naročnik je po pogajanjih (gl. zapisnik št. 430-473/2019-65 z dne 26. 3. 2020) z dokumentom »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 obvestil ponudnike, da v skladu s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2 ne odda. Naročnik je dan prej sprejel tudi odločitev, da odstopa od izvedbe naročila male vrednosti za sklop 3 (dokument »Odstop naročnika od izvedbe javnega naročila za Sklop 3: Izgradnja, montaža in pospravljanje delovišč« št. 430-473/2019-69 z dne 16. 4. 2020), izbranemu ponudniku za sklop 3 pa je ta dokument vročil 22. 4. 2020 (razvidno iz podpisane povratnice). Vlagatelj je po prejemu odločitve, da naročnik zavrne ponudbi za sklop 2, vložil zahtevek za revizijo in navedel, da sta nezakoniti tako odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2 kot odločitev o zavrnitvi ponudb za sklop 2, čemur je naročnik nasprotoval.

Državna revizijska komisija najprej pojasnjuje, da ZJN-3 ne zahteva, da bi moral naročnik obvezno oddati javno naročilo v izvedbo in tudi od njega ne zahteva izbire ponudbe. Naročnik lahko namreč pred potekom roka za prejem ponudb ustavi postopek oddaje javnega naročila (prva poved iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3), po poteku roka pa (med drugim) lahko zavrne vse ponudbe (prva poved iz petega odstavka 90. člena ZPVPJN), čeprav so med njimi dopustne ponudbe v smislu 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3. Naročnik celo po tem, ko je odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna, nima obveze skleniti pogodbe, saj lahko do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila iz utemeljenih razlogov (druga poved iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3). Vlagatelj zato izhaja iz napačnega izhodišča (zahtevek za revizijo, str. 5–6, vloga z dne 12. 5. 2020, str. 5 in vloga z dne 28. 5. 2020, str. 3–4), da ima naročnik dolžnost izbire ponudbe. Taka naročnikova dolžnost ne obstaja, in sicer ne glede na ugodnost ponudb. ZJN-3 tako tudi ne določa, da mora naročnik izbrati določeno ponudbo, še manj pa določa, da mora izbrati ravno vlagateljevo ponudbo.

Naročnik je z dokumentom »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020 obvestil ponudnike, da je razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2 »ter postopek javnega naročila za omenjena sklopa vr[nil] v fazo pregleda in analize ponudb«. Naročnik se je za sprejem te odločitve oprl na šesti odstavek 90. člena ZJN-3, saj »je bil pred pravnomočnostjo odločitve z dopisom (in posredovanimi dokazi) neizbranega ponudnika št. 430-473/2019-45 z dne 11. 3. 2020, opozorjen na nepravilnost obrazložitve odločitve v delu, kjer naročnik pojasnjuje dopustnost posameznih ponudb«, pri čemer »je ugotovil, da je nepravilnost nastala v fazi dopolnjevanja ponudbe neizbranega ponudnika«. Vlagatelj je sicer uveljavljal, da naročnikova odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2 ni obrazložena, vendar je treba upoštevati, da se zadeva št. 018-171/2018, na katero se je skliceval vlagatelj (zahtevek za revizijo, str. 3–4), ne nanaša na enako dejansko stanje in tudi ne na enak institut. Naročnik skladno z drugo povedjo iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 svojo odločitev obrazloži v skladu z določbami 90. člena ZJN-3. Državna revizijska komisija je v zadevi št. 018-171/2018 obravnavala primer, ali je odločitev o oddaji javnega naročila, ki je odločitev, kot jo določa drugi odstavek 90. člena ZJN-3, obrazložena skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 (oziroma konkretno prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3). Odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020, pa ni (še) odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, ki bi morala biti obrazložena v obsegu, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, pa niti odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, ki bi morala biti obrazložena v obsegu iz druge povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, temveč je odločitev, ki jo je naročnik sprejel ob opiranju na institut iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3. Skladno s prvo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 lahko naročnik namreč do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik skladno z drugo povedjo iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3. Naročnik le z razveljavitvijo prejšnje odločitve, s katero je že oddal naročilo male vrednosti za sklop 2, ni še sprejel »nove odločitve, s katero nadomesti prejšnjo« (in bi bila odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 ali odločitev iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3), pač pa je omogočil vrnitev postopka oddaje naročila male vrednosti za sklop 2 (tudi za sklop 1) v fazo, v kateri lahko znova preveri, ali so vse ponudbe za sklop 2 (in tudi za sklop 1) dopustne v smislu 29. točke prvega odstavka 90. člena ZJN-3, nato pa po opravi dejanj sprejme vsebinsko odločitev v zvezi z (ne)oddajo naročila male vrednosti za sklop 2 (in tudi za sklop 1), torej odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3 ali odločitev iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3, ki morata biti obrazloženi v obsegu, s katerim druga poved iz desetega odstavka 90. člena ZJN-3 napotuje na tretji odstavek 90. člena ZJN-3 oziroma drugo poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Ker družba Imexa, d. o. o., Ljubljana ni oddala ponudbe za sklop 3, pač pa le za sklopa 1 in 2 (gl. že npr. tabelo prejetih ponudb na str. 1 dokumenta »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020), naročniku ni bilo treba razveljaviti odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 3. Čeprav naročnik v dokumentu »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020 ni navedel, kdo je »neizbrani ponudnik«, pa je mogoče ta subjekt ugotoviti že na podlagi dejstva, da se je skliceval na dopis, ki ga je prejel od tega ponudnika, na podlagi katerega je razveljavil odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklopa 1 in 2, pri čemer sta samo dva ponudnika oddala ponudbo za sklop 2, vlagatelj pa ni tisti ponudnik, ki bi imel za sklop 2 položaj »neizbranega ponudnika«. Vlagatelj torej ni mogel biti pošiljatelj dopisa, na katerega se je naročnik oprl za sprejem odločitve za sklop 2, kot izhaja iz dokumenta »Sklep o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-46 z dne 12. 3. 2020. To pomeni, da je bila pošiljatelj dopisa lahko le družba Imexa, d. o. o., Ljubljana. Družba Imexa, d. o. o., Ljubljana je sicer predložila tudi ponudbo za sklop 1.

Vlagatelj je v vlogi z dne 12. 5. 2020 (str. 2) sicer navedel, da naročnik niti v odločitvi o zahtevku za revizijo »ni obrazložil, v čem konkretno naj bi bila napaka, zaradi katere naj bi moral razveljaviti odločitev št. 430-473/2019-42 z dne 09. 03. 2020« za sklopa 1 in 2, vendar morebitno slaba obrazložitev odločitve o zahtevku za revizijo ni kršitev iz postopka oddaje naročila male vrednosti in tako ni kršitev ZJN-3. Čeprav mora naročnik skladno z drugim odstavkom 28. člena ZPVPJN opraviti vsa dejanja, ki so potrebna za ugotovitev določenega dejstva in presojo navedb v zahtevku za revizijo, zlasti tista, ki jih ni izvedel v postopku oddaje javnega naročila, pa bi jih moral, in upoštevati navedbe vlagatelja, zagovornika javnega interesa in izbranega ponudnika in se do njih opredeliti ter utemeljiti svoja stališča, pa morebitna kršitev te določbe ZPVPJN ni razlog, ki bi utemeljil ugoditev zahtevku za revizijo. ZPVPJN celo ureja institut, ki vlagatelju omogoča pravno varstvo pred Državno revizijsko komisijo, če je podan molk naročnika (četrti odstavek 28. člena ZPVPJN) in torej, če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN ali odločitve iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN. Naročnik mora skladno s tretjim odstavkom 29. člena ZPVPJN posredovati Državni revizijski komisiji vso dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in vso dokumentacijo o predrevizijskem postopku tudi v primeru molka. Če torej ZPVPJN ureja možnost odločanja Državne revizijske komisije, čeprav naročnik sploh ne bi odločil o zahtevku za revizijo, pri čemer lahko tudi v primeru molka naročnika sprejeme odločitev o zavrnitvi zahtevka za revizijo (prva alinea prvega odstavka 39. člena ZPVPJN), toliko bolj velja, da lahko zavrne zahtevek za revizijo, čeprav bi naročnik odločitev o njem pomanjkljivo obrazložil.

Vlagatelj se tudi v vlogi z dne 12. 5. 2020 (str. 3) sklicuje na zadevo št. 018-171/2018, vendar ta ne ureja vprašanja obsega obrazložitve pri uporabi šestega odstavka 90. člena ZPVPJN. Poleg tega se je odločitev iz zadeve št. 018-171/2018 nanašala na obrazložitev odločitve, ki jo je tedanji naročnik sprejel na podlagi drugega odstavka 90. člena ZJN-3, zaradi česar je bila predmet odločanja o zahtevku za revizijo tedanjega vlagatelja, ali je tedanji naročnik navedel razlog v skladu s prvo alineo tretjega odstavka 90. člena ZJN-3. V obravnavani zadevi pa je naročnik sprejel odločitev iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3. Poleg tega iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 ne izhaja, da bi moral naročnik v primeru razveljavitve odločitve o oddaji naročila male vrednosti obsežno navajati razlog za sprejeto odločitev o razveljavitev že sprejete odločitve, pač pa mora razloge za sprejeto odločitev navesti, če je ta odločitev iz drugega odstavka 90. člena ZJN-3, v obsegu, ki ga določa tretji odstavek 90. člena ZJN-3, v primeru odločitve iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 pa v obsegu, ki ga določa druga poved iz petega odstavka 90. člena ZPVPJN.

Vlagatelj se sklicuje (vloga z dne 12. 5. 2020, str. 3) tudi na neprimerljivo zadevo št. 018-181/2019. Čeprav naročnik ne sme v odločitvi o zahtevku za revizijo navajati novih kršitev in dejstev, naročnik v dokumentu »Odločitev o zahtevku za revizijo« št. 430-188/2020-5 z dne 7. 5. 2020 (str. 2–3) ni navedel pomanjkljivosti vlagateljeve ponudbe, da bi šele naknadno v predrevizijskem postopku utemeljil odločitev o izločitvi ponudbe z drugimi razlogi, kot je bilo to v zadevi št. 018-181/2019, temveč je navedel, da je »ugotovil, da je bila dopolnitev ponudbe ponudnika pravočasno posredovana, izvajalec naročil na strani naročnika, pa je zaradi napake v sistemu prejema pošte ni prejel«. Naročnik je s tem torej le opisal dejansko stanje pri sebi, zakaj je razveljavil že sprejeto odločitev o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2 (in tudi sklop 1). Naročnik s tem tudi ni spremenil razloga za zavrnitev vseh ponudb za sklop 2 (in tudi sklop 1). Očitno je tudi, da ta naročnikova navedba ne pomeni utemeljitve razloga za izločitev vlagateljeve ponudbe za sklop 2. Naročnik sicer tudi ni sprejel odločitve o izločitvi vlagateljeve ponudbe za sklop 2, saj razloga za sprejeto odločitev za sklop 2 ni črpal iz sfere vlagateljeve ponudbe oziroma vlagateljeve sfere, temveč iz svoje sfere.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da se je naročnik v zvezi s sklopom 3 po že sprejeti odločitvi o oddaji naročila male vrednosti za sklop 3 in še pred prejemom zahtevka za revizijo, ki ga je vložil vlagatelj, oprl na institut odstopa od izvedbe javnega naročila iz druge povedi iz osmega odstavka 90. člena ZJN-3. Dejansko stanje, ki ga je navedel vlagatelj v zvezi z naročnikovim ravnanjem za sklop 3 (zahtevek za revizijo, str. 4), tako ni pravilno. Zato ne glede na to, ali bi vlagatelj lahko utemeljil nezakonitosti za sklop 2 z naročnikovimi ravnanji za sklop 3, in ne glede na to, ali bi vlagatelj sicer lahko uveljavil nezakonitosti za sklop 3 (zahtevka za revizijo namreč zoper sklop 3 vsaj izrecno ni vložil), z očitki o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ne bi mogel uspeti. Morebitna kršitev tega načela v razmerju do vlagatelja je bila sanirana z odstopom od izvedbe naročila male vrednosti za sklop 3.

Kot ključno v obravnavani zadevi je treba še odgovoriti na vprašanje, ali je podana kršitev petega odstavka 90. člena ZJN-3, ko je naročnik po razveljavitvi prejšnje odločitve o oddaji naročila male vrednosti za sklop 2 odločil, da naročila male vrednosti za sklop 2 ne odda, kar je v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 utemeljil s tem, da »je zaradi vse ostrejših omejitev in varnostnih ukrepov, ki jih je odredila država dne 12. 3. 2020 zaradi v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 19/2020, objavljene Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 12. 3. 2020 ob 18. uri, bil primoran dogodek oz. protipotresno praktično vajo SIQUAKE 2020, ki je bila predvidena v maju, prestaviti do nadaljnjega«. Naročnik je še navedel, da »bo postopek javnega naročila ponovil, ko bo Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije odpravljena in bo v sodelovanju z Evropsko unijo določen nov datum dogodka, v kolikor se bo izvedel«.

Naročnik ima podlago za sprejem odločitve, da ne odda naročila male vrednosti, v institutu zavrnitve vseh ponudb (prva poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3), pri čemer ga druga poved iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 zavezuje k obveščanju ponudnikov o razlogih za sprejeto odločitev, ne da bi ga peti odstavek 90. člena ZJN-3 omejeval le na razloge določene vsebine ali izredne okoliščine. Naročnik se za sprejem odločitve iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3 tako lahko opre na različne razloge, pri čemer mora upoštevati, da je njegovo ravnanje skladno z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Čeprav je bila z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/2020) epidemija nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije razglašena 12. 3. 2020, to še ne pomeni, da naročnik ne bi smel izvajati nadaljnjih ravnanj v postopku naročila male vrednosti. Omejitve za izvajanje posameznih dejanj v postopku naročila male vrednosti namreč ne ta odredba ne drug pravni akt ni določil. Celo kasneje sprejeti Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/2020; v nadaljevanju: ZZUSUDJZ), ki je začel veljati 29. 3. 2020 (15. člen ZZUSUDJZ), se glede na stališče Ministrstva za javno upravo, ki je resorno ministrstvo za sistem javnih naročil (34.a člen Zakona o državni upravi, Uradni list RS, št. 52/2002 s sprem.), ki je bilo objavljeno na portalu e-JN (https://ejn.gov.si/faq.html), ni vplival na izvajanje postopkov javnega naročanja. Državna revizijska komisija pritrjuje vlagatelju (zahtevek za revizijo, str. 4–5), da je naročnik izvajal dejanja v postopku naročila male vrednosti. Vendar to tudi ne pomeni, da bi naročnik moral zaključiti postopek naročila male vrednosti z oddajo naročila male vrednosti v izvedbo (gl. že omenjeni institut iz prve povedi iz petega odstavka 90. člena ZJN-3). Na to v ničemer ne vpliva dejstvo, da naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 ni navedel, da se vaja Siquake 2020 odpove (zahtevek za revizijo, str. 4), temveč je navedel, da se izvedba te vaje prestavi, in sicer neodvisno od tega, da v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 ni navedel določn(ejš)e točke prestavitve ali pa da bi se ta vaja izvedla jeseni 2020 (zahtevek za revizijo, str. 4). Že sam vlagatelj je namreč navedel (zahtevek za revizijo, str. 5) časovnico izvajanja naročila male vrednosti (6. točka povabila, str. 3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), pri čemer datum 10. 4. 2020, do katerega je moral ponudnik za sklop 2 »dobaviti vse betonske elemente in jih razložiti na navedene lokacije naročnika« (gl. tudi V. točko Tehnične specifikacije, str. 18 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in 3. člen osnutka pogodbe, str. 25 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila), nastopil prej, kot je naročnik sprejel odločitev, da ne odda naročila male vrednosti za sklop 2 (dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020). To pomeni, da izvedba naročila male vrednosti za sklop 2 do roka, določenega v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, sploh ni bila več mogoča. Naročnik bi moral torej zaradi morebitne prestavitve roka izvedbe vaje Siquake 2020 v jesen 2020 na novo določiti rok za izvedbo naročila male vrednosti za vsaj sklop 2, kar bi vsaj vplivalo na možnosti sodelovanja vseh tistih gospodarskih subjektov, ki se niso udeležili oddaje naročila male vrednosti zaradi roka, ki je bil za izvedbo sklopa 2 določen do 10. 4. 2020. Določanje novega roka, ne da bi tudi ti gospodarski subjekti imeli možnost sodelovanja pod drugačnimi pogoji, ne bi bila skladna vsaj s 7. členom ZJN-3. Določitev drugačnega roka tudi ne bi zagotavljala transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3), ker ne bi bila ustrezno oglaševana na portalu javnih naročil in bi se na tak podatek o drugačnem terminu lahko oprli zainteresirani gospodarski subjekti. Neutemeljeno je vlagateljevo sklicevanje (zahtevek za revizijo, str. 5) na 3. točko prvega odstavka 95. člena ZJN-3, saj naročnik še ni sklenil pogodbe in zato ne more biti predmet odločanja dopustnost spremembe, ki se nanaša na že sklenjene pogodbe.

Državna revizijska komisija ugotavlja, da zavrnitev vseh ponudb temelji na razlogu, ki je enak do vlagatelja in njegovega konkurenta za sklop 2, enak pa je tudi v razmerju do ponudnikov za sklop 1. Tudi iz dokumenta »Odstop naročnika od izvedbe javnega naročila za Sklop 3: Izgradnja, montaža in pospravljanje delovišč« št. 430-473/2019-69 z dne 16. 4. 2020 izhaja, da je naročnik izbranemu ponudniku za sklop 3 navedel enak razlog, ki ga je navedel že za utemeljitev odločitve, da ne odda naročila male vrednosti za sklop 2 (in sklop 1). Naročnik je torej vsem ponudnikom navedel razloge, ki ne izhajajo iz njihove sfere ali sfere ponudb, pač pa iz dejanskega stanja, ki je posledica razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). Naročnik torej do vlagatelja ni uporabil razloga, ki bi bil diskriminatoren, saj ga ne razlikuje od drugih ponudnikov, zato Državna revizijska komisija ne more ugotoviti kršitve 7. člena ZJN-3. Vlagateljeva opozorila iz vloge z dne 12. 5. 2020 (str. 3–5), da bi bilo mogoče vajo Siquake 2020 izvesti v jeseni 2020, in vlagateljeva opozorila iz vloge z dne 28. 5. 2020 (str. 2) o tem, da je nov termin vaje Siquake 2020 jesen 2020, v ničemer ne izpodbijajo ugotovitev Državne revizijske komisije. Četudi naj naročnik ne bi odpovedal vaje Siquake 2020 ali da bi jo bilo mogoče izvesti v terminu, ki bi bil prestavljen v jesen 2020 (ali pa kdaj drugič), to ne spremeni ugotovitev Državne revizijske komisije, da je že samo prestavitev termina vaje Siquake 2020 v jesen 2020 ob upoštevanju časovnice, ki bi za datume izvedbe naročila male vrednosti za sklop 2 ohranila obstoječi datum, ki bi ga nato naročnik prilagodil ponudnikom, ki so se udeležili tokratnega postopka oddaje naročila male vrednosti, pomenila ravnanje v nasprotju z vsaj 6. in 7. členom ZJN-3. To naročnikovo ravnanje bi tako vplivalo tudi na neustrezno zagotovitev konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3), saj bi bila konkurenca kljub morebitnim drugim zainteresiranim gospodarskim subjektom izključena.

Državna revizijska komisija je v tem sklepu citirala, da je naročnik v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020 navedel, da »bo postopek javnega naročil ponovil, ko bo Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije odpravljena«. Izbrani ponudnik za sklop 3 ni prejel več informacij kot vlagatelj. Naročnik je v dokumentu »Odstop naročnika od izvedbe javnega naročila za Sklop 3: Izgradnja, montaža in pospravljanje delovišč« št. 430-473/2019-69 z dne 16. 4. 2020 tudi navedel, da »bo v sodelovanju z Evropsko unijo določen nov datum za izvedbo dogodka«. Naročnik je podobno navedel v dokumentu »Odločitev o oddaji javnega naročila« št. 430-473/2019-70 z dne 17. 4. 2020, saj je navedel, da »bo v sodelovanju z Evropsko unijo določen nov datum dogodka, v kolikor se bo izvedel«. Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da je mogoče v zvezi z določanjem novega datuma s sodelovanjem Evropske unije ugotoviti določeno razliko med sporočilom, ki ga je naročnik pripravil za izbranega ponudnika za sklop 3 in ponudnike za sklop 2 (pa tudi sklop 1), saj iz sporočila izbranemu ponudniku za sklop 3 ne izhaja, da bi bila izvedba vaje Siquake 2020 negotova (naročnik namreč ni določil pogoja), iz sporočila ponudnikom za sklop 2 (pa tudi sklop 1) pa je podana ta negotovost (naročnik je namreč določil pogoj – »v kolikor se bo izvedel«), vendar naročnik niti izbranemu ponudniku za sklop 3 ni navedel, da naj bi bila vaja Siquake 2020 jeseni 2020. Kljub vsemu pa Državna revizijska komisija ponavlja, da prestavitev izvedbe vaje Siquake 2020 glede na obstoječo dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila ne bi mogla zagotoviti naročnikovega ravnanja skladno vsaj s 6. in 7. členom ZJN-3. Izvedba novega postopka oddaje naročila male vrednosti ne bi bila v nasprotju ne s 6. ne s 7. členom ZJN-3, temveč bi ju naročnik s tem v celoti spoštoval. Vlagatelj bo lahko v novem postopku oddaje naročila male vrednosti sodeloval in v primeru, če se bo naročnik odločil oddati naročilo male vrednosti, to naročilo male vrednosti tudi pridobil, če bo njegova ponudba dopustna in po merilih najugodnejša.

Upoštevajoč vse navedeno je Državna revizijska komisija zahtevek za revizijo skladno s prvo alineo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj ni uspel z zahtevkom za revizijo, zato je Državna revizijska komisija zavrnila njegovo zahtevo za povrnitev stroškov (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.


V Ljubljani, 10. 6. 2020

Predsednik senata:
Samo Červek, univ. dipl. prav.
predsednik Državne revizijske komisije

Vročiti:
 Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,
 odvetnik Matej Skaza, Tavčarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana,
 Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
 v spis zadeve, tu.