018-071/2020 Univerzitetni klinični center Ljubljana

Številka: 018-071/2020-8

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika, kot člana senata, in Tadeje Pušnar, kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Nakup terapevtskih blazin«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Interpart d.o.o., Cesta na Brdo 85, Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška družba Veršič – Perčič, o.p., d.o.o., Bleiweisova 30, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 3. 6. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-059-19/10 z dne 14. 4. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške postopka pravnega varstva v znesku 2.672,53 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu za nakup terapevtskih blazin, ki ga oddaja po postopku naročila male vrednosti, na portalu javnih naročil pod številko JN007605/2019-W01 objavil dne 30. 10. 2019. Naročnik je dne 14. 4. 2020 na portalu javnih naročil pod številko JN007605/2019-ODL01 objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-059-19/10 z dne 14. 4. 2020, iz katerega izhaja, da je navedeno javno naročilo oddal ponudniku Helpy d.o.o., Dobrave 7b, Trzin (v nadaljevanju: izbrani ponudnik), ponudbo vlagatelja, ki se je po merilu najnižje končne ponudbene vrednosti uvrstila na prvo mesto, pa je zavrnil kot nedopustno. Kot je razvidno iz omenjenega dokumenta, je naročnik namreč ugotovil, da naj bi bila pri ponujenih blazinah vlagatelja lokacija CPR ventila neustrezna, šivi na prevleki pa naj bi bili prelepljeni (s folijo?), ki naj bi že po treh pranjih odstopala.

Vlagatelj je zoper odločitev o oddaji javnega naročila preko portala e-Revizija vložil zahtevek za revizijo z dne 21. 4. 2020. Zatrjuje, da se naročnikova zahteva ne nanaša na CPR ventil, temveč na CPR funkcijo, ki mora biti sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto. Ta zahteva je pri blazinah vlagatelja izpolnjena s hitrim konektorjem, ki služi CPR funkciji in je sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, kar je razvidno iz tehnične dokumentacije, ki jo je predložil v svoji ponudbi. Blazina vlagatelja ima sicer tudi klasičen CPR ventil ob glavi pacienta, zato proizvajalec v predloženi izjavi navaja, da gre v primeru hitrega konektorja za podvojeno CPR funkcijo za možnost čim hitrejšega izpusta zraka iz blazine: klasičen CPR ventil ob glavi in/ali hitri konektor na cevi za priklop na kompresorsko enoto. CPR konektor, ki je identičen hitremu konektorju na blazinah vlagatelja, imajo tudi blazine izbranega ponudnika, pa vendar je naročnik ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, ponudbo vlagatelja pa je iz tega razloga zavrnil kot nedopustno. V zvezi s folijo, s katero naj bi bili prelepljeni šivi na prevleki in ki naj bi že po treh pranjih odstopala, vlagatelj pojasnjuje, da gre za trak, ki se uporablja pri šivanju in ga je potrebno pred samo inštalacijo oziroma uporabo blazine odstraniti, medtem ko za samo delovanje blazine ter prevleke in njune lastnosti prisotnost/odsotnost traku ni pomembna. Na podlagi navedenega vlagatelj predlaga ugoditev zahtevku za revizijo in zahteva povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Naročnik je zahtevek za revizijo s sklepom, št. 845080102-059-19/14 z dne 11. 5. 2020, zavrnil kot neutemeljenega, posledično pa je zavrnil tudi vlagateljevo zahtevo za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Navaja, da iz izjave proizvajalca, ki jo je vlagatelj priložil zahtevku za revizijo, izhaja, da je hitri konektor nameščen na koncu blazine in služi za podvojeno funkcijo pri aktiviranju CPR ventila, kar povzroči hitrejšo izpraznitev blazine. Vlagateljeva trditev o tem, da blazine, ki jih ponuja, izpolnjujejo zahteve naročnika, po mnenju slednjega posledično ni izpolnjena. Naročnik je namreč jasno zahteval, da mora biti CPR ventil sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, kar v primeru vlagateljeve blazine ni izpolnjeno, saj je CPR ventil nameščen desno pri vzglavju in ni sestavni del navedene cevi, hitri konektor pa se opisuje zgolj in samo kot dodatni mehanizem, ki omogoča še hitrejšo izpraznitev blazine, in ne kot sestavni del kompresorske enote. V postopku oživljanja pacienta, ko je lahko dragocena vsaka minuta, mora pri blazini vlagatelja zdravstveno osebje za čim hitrejšo izpraznitev blazine po zatrjevanju naročnika izvesti dve aktivnosti: 1. najprej odpreti CPR ventil, ki je nameščen na blazini desno ob vzglavju, in nato še 2. odklopiti priključno cev od kompresorske enote za aktivacijo hitrega konektorja, ki je pri pacientovem vznožju. Glede vlagateljeve navedbe, da bi bilo treba folijo oziroma trak, prelepljen čez šive prevleke, pred pranjem odstraniti, naročnik navaja, da je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval predložitev navodil za uporabo in čiščenje blazine v slovenskem jeziku. Iz ponudbene dokumentacije vlagatelja podatek o potrebi po odstranitvi folije pred pranjem ne izhaja, prav tako niso priložena navodila, iz katerih bi tak podatek izhajal. Upoštevaje navedeno naročnik meni, da zahtevku za revizijo ni mogoče ugoditi.

Naročnik je dne 15. 5. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 20. 5. 2020 opredelil do navedb naročnika iz sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. V omenjeni vlogi vztraja pri dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih, poleg tega pa v zvezi z že navedenim posebej izpostavlja še, da naročnik kljub jasnemu zapisu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila o tem, da mora imeti sistem CPR funkcijo, opusti termin CPR »funkcije« in uporablja zgolj termin CPR »ventil«, kar pa ne ustreza vsebini zahteve, kot je bila določena v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Blazine, ki jih ponuja, po mnenju vlagatelja imajo CPR funkcijo, ki je sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, saj imajo hitri konektor, ki služi kot podvojena CPR funkcija in je sestavni del navedene cevi. Navedba naročnika, da naj bi v primeru oživljanja zdravstveno osebje za izpraznitev vlagateljeve blazine moralo izvesti dve aktivnosti, po zatrjevanju vlagatelja ne drži: zdravstveno osebje lahko za izpraznitev blazine odpre bodisi CPR ventil bodisi hitri konektor ali pa oboje za še hitrejšo izpraznitev blazine. Glede odstopa traku, ki bi ga bilo treba pred uporabo blazine po njegovem zatrjevanju odstraniti, dodaja še, da navedeno ne more predstavljati izključitvenega razloga, saj ponujene blazine kljub temu izpolnjujejo vse zahteve naročnika.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu, preučitvi navedb vlagatelja in naročnika ter po presoji izvedenih dokazov je Državna revizijska komisija iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, v skladu z 39. in 70. členom ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Med strankama revizijskega postopka je spor o tem, ali je naročnik ravnal v skladu z določbami ZJN-3 in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, ko je ponudbo vlagatelja, ki se je glede na merilo uvrstila na prvo mesto, ocenil kot nedopustno ter jo zavrnil. Po zatrjevanju vlagatelja je namreč njegova ponudba dopustna, zato bi mu moral naročnik (kot ponudniku z ekonomsko najugodnejšo ponudbo) oddati javno naročilo.

V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Prvi odstavek 89. člena ZJN-3 določa, da naročnik odda javno naročilo na podlagi meril ob upoštevanju določb 84., 85. in 86. člena navedenega zakona po tem, ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena. Naročnik v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZJN-3 pred oddajo javnega naročila preveri obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe ponudnika, kateremu se je odločil oddati javno naročilo.

Naročnik opiše predmet javnega naročila s tehničnimi specifikacijami, s katerimi opredeli zahtevane značilnosti (lastnosti) predmeta, ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Tehnične specifikacije v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti.

V obravnavanem postopku javnega naročanja je naročnik tehnične specifikacije zahtevanih terapevtskih blazin opredelil v obrazcu »Sklop 1: Terapevtska blazina brez črpalke 55 kos« kot delu dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kjer je določil tudi naslednjo tehnično zahtevo:

»13. Sistem ima CPR funkcijo, ki se sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto.«

Izpolnjevanje predpisanih tehničnih zahtev se je, kot izhaja iz obrazca »Sklop 1: Terapevtska blazina brez črpalke 55 kos«, dokazovalo z navedbo številke strani v predloženem katalogu/prospektu, iz katere naj bi izhajal opis oz. podatek v zvezi s posamezno zahtevo, omenjeno navedbo številke strani v katalogu/prospektu pa je bilo treba pri posamezni zahtevi vpisati v obrazec »Sklop 1: Terapevtska blazina brez črpalke 55 kos«. Poleg navedenega si je naročnik pridržal še pravico od ponudnikov zahtevati vzorce blazin, ki jih je pred oddajo javnega naročila tudi zahteval.

Iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-059-19/10 z dne 14. 4. 2020, izhaja, da je naročnik ponudbo vlagatelja, ki se je glede na merilo najnižje končne ponudbene vrednosti uvrstila na prvo mesto, kot nedopustno zavrnil iz dveh razlogov: a) ker naj bi bil CPR ventil lociran na stranskem delu blazine ob pacientovi glavi in naj ne bi bil sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, in b) ker naj bi bili šivi na prevleki prelepljeni (s folijo?), kar naj bi že po treh pranjih odstopalo.

Državna revizijska komisija je v zvezi z navedenima razlogoma, na podlagi katerih je naročnik ponudbo vlagatelja zavrnil kot nedopustno, najprej obravnavala vlagateljeve navedbe, ki se nanašajo na domnevno neizpolnjevanje zahteve glede lokacije, kot je v izpodbijani odločitvi navedel naročnik, CPR ventila. Pred obravnavo teh navedb pa je treba najprej pojasniti, da se obravnavana zahteva, kakor utemeljeno izpostavlja vlagatelj in je razvidno iz točke 13. obrazca »Sklop 1: Terapevtska blazina brez črpalke 55 kos«, ne nanaša zgolj na CPR ventil, temveč na CPR funkcijo. Naročnik namreč ni zahteval, da mora imeti sistem CPR ventil, ki mora biti sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, pač pa je zahteval, da mora imeti sistem CPR funkcijo, ki mora biti sestavni del navedene cevi.

Med strankama ni sporno, da imajo blazine vlagatelja CPR ventil ob vzglavju in da ta ventil ni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, sporno med njima pa je, ali je navedena zahteva naročnika izpolnjena s hitrim konektorjem, za katerega vlagatelj zatrjuje, da ima isto (tj. CPR) funkcijo kot CPR ventil in da je sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto.

Pregled ponudbe vlagatelja pokaže, da je slednji v obrazcu »Sklop 1: Terapevtska blazina brez črpalke 55 kos«, kamor so morali ponudniki vpisati številko strani, iz katere naj bi izhajalo izpolnjevanje posamezne zahteve, pri zahtevi v zvezi z lokacijo CPR funkcije pod točko 13. navedenega obrazca zapisal, da je izpolnjevanje te zahteve razvidno iz strani 18-1 ter strani 35 ponudbene dokumentacije. Na podlagi vpogleda v ponudbeno dokumentacijo vlagatelja gre ugotoviti, da se na strani 18 le-te nahaja dokument z naslovom »Manufacturer's Statement« z dne 20. 11. 2019, ki v 1. točki opisuje funkcijo ter lokacijo hitrega konektorja, na strani 35 ponudbene dokumentacije pa se nahaja v priloženem dokumentu »User's Manual« označena točka »4.3 Emergency CPR Operations«, ki prav tako opisuje funkcijo in lokacijo hitrega konektorja (oba navedena dokumenta vlagatelj prilaga tudi zahtevku za revizijo).

Četudi se je izpolnjevanje posameznih zahtev v skladu z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila dokazovalo z navedbo številke strani v priloženem prospektu/katalogu, iz katere naj bi izpolnjevanje posamezne zahteve izhajalo, in je vlagatelj že v ponudbi v okviru dokazovanja izpolnjevanja zahteve v zvezi s CPR funkcijo z navedbo številk strani iz ponudbene dokumentacije, kjer se nahajata »Manufacturer's Statement« z dne 20. 11. 2019 in točka »4.3 Emergency CPR Operations« v dokumentu »User's Manual«, dokazoval, da je omenjena zahteva v zvezi s CPR funkcijo izpolnjena s hitrim konektorejm (in ne s CPR ventilom), je naročnik vlagateljevo ponudbo ocenil za nedopustno zgolj iz razloga, ker CPR ventil na njegovi blazini ni sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto. Ali je navedena zahteva morebiti izpolnjena s hitrim konektorjem, kot je to v ponudbi dokazoval vlagatelj, naročnik ni ugotavljal in se do tega vprašanja ni opredelil, čeprav je zaradi ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih zahtev tudi testiral vzorce ponujenih blazin (prim. določilo o predložitvi vzorcev blazin za namene ugotavljanja izpolnjevanja predpisanih tehničnih zahtev, navedeno v okviru opozorila v dokumentu »Splošne in strokovne zahteve naročnika«). Ker ni ugotavljal, ali je zahteva po CPR funkciji, ki mora biti sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, pri blazinah vlagatelja izpolnjena s hitrim konektorjem, kot je to v ponudbi dokazoval vlagatelj, pač pa je zaključek o neizpolnjenosti omenjene zahteve oprl zgolj na ugotovitve v zvezi s CPR ventilom, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik preuranjeno zaključil, da zahteva v zvezi s CPR funkcijo pri blazinah vlagatelja ni izpolnjena.

V posledici navedene ugotovitve je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala vlagateljeve navedbe v zvezi z ugotovitvijo naročnika o tem, da naj bi bili šivi na prevleki prelepljeni (s folijo?), kar naj bi že po treh pranjih odstopalo. V tej zvezi Državna revizijska komisija najprej kot bistveno ugotavlja, da naročnik ni pojasnil, na katero od zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naj bi se navedena ugotovitev nanašala, niti ni tega mogoče ugotoviti na podlagi preučitve zahtev, kot so bile določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Poleg tega naročnik v sklepu, s katerim je zavrnil zahtevek za revizijo, ne nasprotuje vlagateljevi navedbi, da je omenjena folija oziroma trak, prelepljena čez šive, namenjena zgolj procesu proizvodnje in bi jo bilo treba pred uporabo blazine odstraniti, pač pa zatrjuje le, da navodilo o odstranitvi omenjene folije oziroma traku ni izhajalo iz ponudbe vlagatelja. Ne da bi se opredeljevala do vprašanja, ali je navodilo o tem, da je potrebno navedeno folijo oziroma trak pred uporabo blazin odstraniti, izhajalo iz ponudbe vlagatelja ali ne, pa Državna revizijska komisija ocenjuje, da je odstranitev folije oziroma traku, čigar edina funkcija je zaščita šivov med procesom proizvodnje blazin, tako osnovno in samo po sebi umevno opravilo pred uporabo blazin, da ga je že po naravi stvari treba opraviti, četudi ni izrecno zapisano v ponudbi oziroma v navodilih za uporabo blazin.

Ker je Državna revizijska komisija že na podlagi obravnavanih navedb ugotovila, da je naročnik preuranjeno zaključil, da je po merilu prvouvrščena ponudba vlagatelja nedopustna, s čimer je kršil 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3, posledično pa tudi prvi odstavek 89. člena ZJN-3, v nadaljevanju ni obravnavala vlagateljevih navedb o tem, da imajo tudi blazine izbranega ponudnika CPR konektor, ki je identičen hitremu konektorju na blazinah vlagatelja, kakor tudi ne revizijskih navedb o tem, koliko korakov naj bi bilo v primeru oživljanja pacienta potrebnih za izpraznitev vlagateljeve blazine.

Upoštevaje predstavljene ugotovitve je Državna revizijska komisija na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila odločitev o oddaji javnega naročila, kot je izhajala iz naročnikovega dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 845080102-059-19/10 z dne 14. 4. 2020.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje konkretnega javnega naročila v razveljavljenem delu naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3, pri čemer naj upošteva ugotovitve Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa, zlasti naj v primeru nadaljevanja postopka pri pregledu vlagateljeve ponudbe – glede na dokazila, ki jih je vlagatelj predložil v ponudbi – ugotavlja, ali hitri konektor služi CPR funkciji in ali je sestavni del cevi za priklop na kompresorsko enoto, kot to vlagatelj dokazuje v ponudbi.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogi z dne 20. 5. 2020, s katero se je opredelil do navedb naročnika, zahteval tudi povrnitev stroškov postopka pravnega varstva.

Če je zahtevek za revizijo utemeljen, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Ker je v konkretnem primeru zahtevek za revizijo utemeljen, je torej vlagatelj na podlagi tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN upravičen do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.

Državna revizijska komisija je glede na navedeno vlagatelju na podlagi 70. člena ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne priznala naslednje opredeljeno navedene stroške:
- strošek odvetniških storitev za sestavo zahtevka za revizijo v višini 1.100 točk (tar. št. 40/1 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV (pooblaščena odvetniška družba je zavezanka za plačilo DDV) znaša 805,20 EUR (presežek nad tem je Državna revizijska komisija zavrnila),
- izdatke v pavšalnem znesku v višini 21 točk (in sicer 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk), izračunane v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 15,37 EUR, ter
- strošek plačane takse za predrevizijski in revizijski postopek v višini 1.851,96 EUR.

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne priznala stroške v višini 2.672,53 EUR, ki jih mora naročnik vlagatelju povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa (in ne od odločitve o zahtevku za revizijo, kot to brez pravne podlage zahteva vlagatelj), v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Državna revizijska komisija pa vlagatelju ni priznala stroška odvetniških storitev za sestavo vloge z dne 20. 5. 2020, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika iz odločitve o zahtevku za revizijo, posledično pa tudi ne izdatkov za to vlogo. Ta strošek po oceni Državne revizijske komisije ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT), saj navedbe v omenjeni vlogi niso bile bistvene in niso pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija vlagatelju tudi ni priznala v zahtevku za revizijo priglašenih stroškov za posvet s stranko in za pregled dokumentacije, saj so v tar. št. 39 OT opredeljene storitve, ki niso že zajete v drugih tarifnih številkah (gre torej za samostojne storitve). Ker pa sestava zahtevka za revizijo v konkretnem primeru ni bila mogoča brez sestanka oziroma posveta s stranko in pregleda dokumentacije, gre šteti, da so navedeni stroški posveta s stranko ter pregleda dokumentacije že zajeti v strošku odvetniške storitve za sestavo zahtevka za revizijo, zaradi česar ne gre za samostojne storitve.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, dne 3. 6. 2020



Predsednica senata:
Dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije






Vročiti:
- Odvetniška družba Veršič – Perčič, o.p., d.o.o., Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana – preko portala e-Revizija,
- Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, Ljubljana – preko portala e-Revizija,
- Helpy d.o.o., Dobrave 7b, Trzin – preko portala e-Revizija,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana – preko portala e-Revizija.



Vložiti:
- v spis zadeve.