018-061/2020 Splošna bolnišnica Novo mesto

Številka: 018-061/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu mag. Gregorja Šebenika, kot predsednika senata, ter dr. Mateje Škabar in Sama Červeka, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »RTG aparat«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika Siemens Healthcare, d.o.o., Letališka cesta 29C, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, Novo mesto (v nadaljevanju: naročnik), dne 14. 5. 2020

ODLOČILA

1. Zahtevku za revizijo se ugodi in se razveljavi odločitev o oddaji javnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 16-41/19_2 z dne 3. 3. 2020.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.655,12 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 14. 11. 2019, pod št. objave JN007960/2019, in v Uradnem listu EU dne 15. 11. 2019, pod št. objave 2019/S 221-541503.

Naročnik je dne 9. 3. 2020 na Portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji naročila«, št. 16-41/19_2 z dne 3. 3. 2020 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), s katero je predmetno javno naročilo oddal ponudniku Visaris, d.o.o., Batajnički drum 10, deo 1B, Beograd (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). V obrazložitvi odločitve je naročnik navedel, da je ponudba izbranega ponudnika, ki se je glede na merila za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, kljub temu, da bo izbrani ponudnik javno naročilo izvedel skupaj z drugim gospodarskim subjektom, ki ga ni priglasil kot podizvajalca, dopustna. V utemeljitev slednjega je naročnik navedel, da v obravnavanem primeru prijava podizvajalcev ni bila niti zakonsko obvezna niti izrecno zahtevana v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Vlagatelj je z vlogo z dne 19. 3. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev odločitve o oddaji naročila ter povrnitev stroškov pravnega varstva. Vlagatelj, sklicujoč se na nekatere dele dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zatrjuje, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval, da ponudniki v ponudbi priglasijo podizvajalce ter zanje predložijo določeno dokumentacijo. Izbrani ponudnik družbe G-Server, d.o.o., Lesce, ki prevzema del javnega naročila, ni priglasil kot podizvajalca (oz. podredno kot partnerja) in za to družbo tudi ni predložil zahtevane dokumentacije, zato bi moral naročnik njegovo ponudbo označiti za nedopustno. Vlagatelj nadalje zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi navaja različne dimenzije ponujenega detektorja (pri čemer ena izmed navedenih dimenzij tudi ni skladna z naročnikovimi zahtevami) in konfiguracije ponujenega aparata (oz. detektorjev), posledično pa ni jasno, kaj izbrani ponudnik ponuja. Naročnik bi zato moral ponudbo izbranega ponudnika zavrniti, saj niso dopustne dopolnitve ponudbe v delu tehničnih specifikacij.

Izbrani ponudnik v vlogi z dne 8. 4. 2020, s katero se je opredelil do revizijskih navedb, navaja, da naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval prijave podizvajalcev in da bosta vzdrževalne posege in/ali servis izvajala tako izbrani ponudnik kot tudi družba G-Server, d.o.o., Lesce, in sicer glede na zahtevnost del in potrebne rezervne dele, zato obsega del slednje družbe ni mogoče določiti. Izbrani ponudnik, sklicujoč se na posamezne dele ponudbe, zavrača tudi očitke o nejasno opredeljenem predmetu ponudbe.

Naročnik je s sklepom z dne 16. 4. 2020 zavrnil zahtevek za revizijo in zahtevo za povrnitev stroškov. Naročnik ponavlja, da predmetno javno naročilo predstavlja mešano javno naročilo, pri katerem vrednost blaga prevladuje nad vrednostjo storitev, zato ga naročnik oddaja v skladu z določbami, ki se uporabljajo za javno naročilo blaga. Pri javnem naročilu blaga prijava podizvajalcev ni obvezna, razen če naročnik to izrecno zahteva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V obravnavanem primeru naročnik ni izrecno zahteval prijave podizvajalcev. Določeni deli predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila so standardizirani in naročnik vsebine obrazcev ne spreminja glede na vrsto naročila. Obrazci za podizvajalce so na voljo tudi v postopkih oddaje naročila blaga, če bi ponudnik želel podizvajalca prijaviti. Naročnik primeroma navaja nekatere pretekle postopke javnega naročanja in pojasnjuje, da je dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila storitev ali gradenj v delu, ki se na nanaša na podizvajalce, bistveno obsežnejša. Naročnik še navaja, da četudi bi zahteval prijavo podizvajalcev, bi v primeru, če ponudnik ne bi prijavil podizvajalca, iz ostalih delov ponudbe pa bi bilo razvidno, da bo ponudnik del javnega naročila izvajal z drugim gospodarskim subjektom, to sodilo med dopustne dopolnitve ponudbe, saj bi šlo za dejstva, katerih obstoj pred rokom za oddajo ponudb bi bilo možno objektivno preveriti. Naročnik nadalje navaja, da je izbrani ponudnik jasno opredelil ponujeni predmet, ki je tudi skladen z njegovimi zahtevami.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 22. 4. 2020 odstopil dokumentacijo v postopku oddaje predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 23. 4. 2020 opredelil do naročnikovih navedb. Vlagatelj dvomi o pravočasnosti vloge izbranega ponudnika in o kriterijih, na podlagi katerih je naročnik presodil, da v predmetnem javnem naročilu prevladuje dobava blaga. Vlagatelj vztraja pri revizijskih navedbah in dodaja, da napake v ponudbi izbranega ponudnika v zvezi z umanjkanjem priglasitve podizvajalca ni mogoče odpraviti z institutom dopolnjevanja oz. pojasnjevanja ponudb.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.


Uvodoma gre v zvezi z vlagateljevimi pomisleki o pravočasnosti vloge izbranega ponudnika ugotoviti, da je naročnik zahtevek za revizijo prejel dne 20. 3. 2020 (razvidno iz prejemnega žiga na poštni ovojnici), da ga je naročnik posredoval izbranemu ponudniku v opredelitev dne 25. 3. 2020 (razvidno iz poštne povratnice), da je bil ta vlagatelju vročen dne 6. 4. 2020 (razvidno iz poštne povratnice) in da se je izbrani ponudnik do revizijskih navedb opredelil z vlogo z dne 8. 4. 2020, ki jo je istega dne posredoval naročniku (razvidno iz elektronskega sporočila). Ob opisanem dejanskem stanju in skladno s pravili o štetju roka iz petega odstavka 1. člena ZPVPJN ter drugega odstavka 111. člena in 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik izbranemu ponudniku posredoval zahtevek za revizijo v (instrukcijskem) roku iz prvega odstavka 27. člena ZPVPJN in da je vloga izbranega ponudnika vložena znotraj roka treh delovnih dni, ki ga določa drugi odstavek 27. člena ZPVPJN oz. pravočasna. Navedbe vlagatelja o (ne)ažurnosti izbranega ponudnika pri sprejemanju poštnih pošiljk in (po mnenju vlagatelja) posledični (ne)kredibilnosti in (ne)zanesljivosti izbranega ponudnika pa ne morejo pripeljati niti do neupoštevanja vloge izbranega ponudnika v tem postopku pravnega varstva niti do ugoditve zahtevku za revizijo.

Med vlagateljem in naročnikom je sporno, ali je naročnik ravnal skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in določbami Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika, ki se je po merilu za oddajo javnega naročila uvrstila na prvo mesto, ocenil za dopustno.

Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka drugega odstavka 2. člena ZJN-3). Skladno s prvim odstavkom 89. ZJN-3 sme naročnik javno naročilo oddati le ponudniku, čigar ponudba je dopustna. Naročnik namreč skladno s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da so izpolnjeni naslednji pogoji: a) ponudba je skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in b) ponudbo je oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena tega zakona in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da izbrani ponudnik v ponudbi ni priglasil podizvajalca in da je ponudba izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na ponujeni predmet, nejasna oz. pomanjkljiva. Državna revizijska komisija je najprej presojala revizijske navedbe v zvezi z umanjkanjem priglasitve podizvajalca.

Med strankama ni sporno, temu pa pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da je izbrani ponudnik v ponudbi predvidel, da bo del javnega naročila (in sicer storitve servisa) izvajala (tudi) družba G-Server, d.o.o., Lesce, in da je mogoče to družbo šteti za podizvajalca. Med strankama je nadalje nesporno, čemur pritrjuje tudi izbrani ponudnik, da izbrani ponudnik v ponudbi te družbe ni priglasil kot podizvajalca in da zanjo tudi ni predložil obrazcev, ki so bila zahtevana za podizvajalce. Med strankama pa je sporno, ali so bili ponudniki dožni (že) v ponudbi priglasiti podizvajalce in zanje predložiti določeno dokumentacijo.

Pritrditi gre naročniku, da glede na glavni predmet zadevnega javnega naročila obveznost priglasitve podizvajalcev ne izhaja iz določb ZJN-3. Predmet zadevnega javnega naročila je namreč nakup RTG aparata in njegovo vzdrževanje (v garancijski dobi in v obdobju 6 let po izteku garancijske dobe), kar pomeni, da naročnik oddaja mešano javno naročilo, katerega predmet so blago (nakup RTG aparata) in storitve (vzdrževanje tega aparata). Ob upoštevanju zadnje povedi drugega odstavka 25. člena ZJN-3 in Sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila z dne 28. 10. 2019, iz katerega izhaja, da je ocenjena vrednost, upoštevaje DDV, enaka višini zagotovljenih sredstev ter da višina zagotovljenih sredstev za nakup RTG aparata bistveno (za 4-krat) presega višino zagotovljenih sredstev za storitve vzdrževanja, gre pritrditi naročniku, da je glavni predmet naročila nakup RTG aparata, in torej nakup blaga. Glede na glavni predmet naročila (tj. nakup blaga) je naročnik dolžan, skladno s prvim odstavkom 25. člena ZJN-3, predmetno javno naročilo oddati v skladu z določbami ZJN-3, ki se uporabljajo za oddajo javnih naročil blaga. ZJN-3 v postopkih oddaje javnega naročila blaga, za razliko od oddaje javnega naročila gradenj ali storitev, ne nalaga obveznosti prijave podizvajalcev (prim. drugi odstavek 94. člena ZJN-3).

Vendar pa navedeno ni ključno za odločitev o predmetnem zahtevku za revizijo, saj vlagatelj v zahtevku za revizijo ne zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik dolžan priglasiti podizvajalce na podlagi določb ZJN-3, pač pa zatrjuje, da je bil izbrani ponudnik dolžan priglasiti podizvajalce na podlagi določb dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Četudi namreč ZJN-3 ne zahteva priglasitve podizvajalcev v postopkih oddaje javnega naročila blaga, lahko naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva priglasitev podizvajalcev tudi v primeru nakupu blaga. V tem primeru, kot to navaja tudi naročnik, morajo ponudniki ravnati v skladu z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in (ne glede na določbe ZJN-3) v ponudbi priglasiti podizvajalce. V predmetni zadevi je zato ključno, ali je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval priglasitev podizvajalcev.

Pregled dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila potrjuje naročnikove navedbe, da na nobenem mestu v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni izrecno zahteval priglasitve podizvajalcev. Na drugi strani pa iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila tudi izrecno ne izhaja, da ponudnikom ni potrebno priglasiti podizvajalcev in da je ponudnikom prepuščena odločitev o priglasitvi podizvajalcev oz. da lahko ponudniki, če želijo, priglasijo podizvajalce, niso pa tega dolžni storiti, kot to smiselno zatrjuje naročnik. Za presojo naročnikovih zahtev ne more biti že ključno, ali je naročnik (z uporabo točno določenih besednih zvez, npr. ponudniki morajo, ponudniki so dolžni, naročnik zahteva…) izrecno zahteval priglasitev podizvajalcev, pač pa je odločilno, ali je naročnik določbe glede priglasitve podizvajalcev oblikoval na jasen, natančen in nedvoumen način oz. tako, da so jih lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumeli in razlagali na način, da naročnik zahteva priglasitev podizvajalcev. Po presoji Državne revizijske komisije gre za takšno situacijo tudi v zadevnem primeru.

Naročnik je namreč v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vnaprej pripravil obrazec št. 1 »Ponudba«, katerega so morali ponudniki izpolnjenega, podpisanega in žigosanega predložiti v ponudbo (glej poglavje »Vsebina ponudbene dokumentacije«, točka 7) in v katerem je naročnik zahteval, da ponudniki označijo, ali oddajo ponudbo samostojno ali s podizvajalci (ali/in s partnerji). Nadalje je naročnik pripravil obrazec št. 7 »Izjava o nastopu s podizvajalci«, katerega so morali ponudniki izpolnjenega, podpisanega in žigosanega predložiti v ponudbo (glej poglavje »Vsebina ponudbene dokumentacije«, točka 7) in v katerem so ponudniki označili ali »ne nastopa s podizvajalci« ali »nastopamo z naslednjimi podizvajalci«, pri čemer so bili ponudniki v slednjem primeru dolžni predstaviti osnovne podatke o posameznih podizvajalcih in opisati dela, ki jih prevzema posamezni podizvajalec ter navesti % končne ponudbene vrednosti, ki jo bo izvedel posamezni podizvajalec.

Iz izpostavljenih obrazcev, ki ju v zahtevku za revizijo izpostavlja tudi vlagatelj, izhaja naročnikova zahteva, da ponudniki že v ponudbi naročniku predstavijo, ali bodo pri izvedbi javnega naročila sodelovali podizvajalci, in da v primeru izvedbe naročila s podizvajalci naročniku predstavijo osnovne podatke o posameznih podizvajalcih ter vrsto in vrednost oddanih del posameznemu podizvajalcu. Pri tem tudi ne gre spregledati, da so bili ponudniki pri izpolnjevanju teh obrazcev (natančneje pri opredelitvi, ali oddajajo samostojno ponudbo ali ponudbo s podizvajalci oz. ali nastopajo s podizvajalci) dolžni upoštevati tudi preostala naročnikova navodila, med drugim tudi 7. točko »Ponudba s podizvajalci« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, v kateri je naročnik določil, kdaj gre za podizvajalsko razmerje (»Za podizvajalsko razmerje gre v vseh primerih, ko glavni izvajalec del javnega naročila odda v izvajanje drugi osebi, to je podizvajalcu«) in opredelil pojem »podizvajalec«, in sicer je povzel drugo poved prvega odstavka 94. člena ZJN-3. Ob upoštevanju te točke so bili ponudniki dolžni izpolniti obrazec št. 1 in obrazec št. 7 ter posledično (kljub umanjkanju izrecne naročnikove zahteve glede priglasitve podizvajalcev) v ponudbi subjekte, ki izpolnjujejo kriterije iz pojma »podizvajalec«, kot je opredeljen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila (in ki je identičen pojmu podizvajalec iz drugega odstavka 94. člena ZJN-3), priglasiti kot podizvajalce.

Da je naročnik zahteval priglasitev podizvajalcev, potrjujejo tudi drugi deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, na katere se sklicuje vlagatelj. Naročnik je tako zahteval, da ponudniki predložijo ESPD obrazce (tudi) za podizvajalce (glej točka 6 »ESPD« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, poglavje »Vsebina ponudbene dokumentacije«, obrazec št. 3 »ESPD«), pri čemer je, kot že navedeno, v 7. točki dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila pojasnil, katere subjekte šteje za podizvajalce. To pomeni, da so bili ponudniki, kljub umanjkanju izrecne naročnikove zahteve glede priglasitve podizvajalcev, dolžni za tiste subjekte, ki izpolnjujejo kriterije pojma »podizvajalec«, predložiti ESPD obrazec. Naročnik je tudi izrecno določil izključitvene razloge za podizvajalce in pogoje za sodelovanje, ki so jih morali v določenih primerih izpolnjevati podizvajalci (poglavje »Pogoji za priznanje usposobljenosti« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila). Tako je naročnik npr. zahteval, da je gospodarski subjekt vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov in da podizvajalci izpolnjujejo to zahtevo izpolnjuje v obsegu, v katerem prevzemajo izvedbo del. Naročnik je pripravil tudi več obrazcev, ki se nanašajo (tudi) na podizvajalce, in sicer obrazec št. 5 »Izjava članov organov in zastopnikov gospodarskega subjekta in pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence«, v katerem je izrecno zapisano, da ga je v primeru nastopa s podizvajalci potrebno predložiti za člane organov podizvajalcev, obrazec št. 12 »Izjava podizvajalca«, s podpisom katerega je podizvajalec izjavil, da bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila z deli v vpisani vrednosti, prav tako pa se je podizvajalec opredelil, ali zahteva izvedbo neposrednih plačil, ter obrazec št. 13 »Izjava zastopnika podizvajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznih pogojev za podizvajalec«, ki ga je izpolnil in podpisal podizvajalec ter s katerim je podizvajalec smiselno izjavil, da ne obstojijo izključitveni razlogi, da je vpisan v poklicni oz. poslovni register.

Ob upoštevanju navedenega gre zato pritrditi vlagatelju, da je naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila zahteval priglasitev podizvajalcev. Navedenega ne morejo spremeniti naročnikove navedbe, da so določeni deli dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, »še zlasti vsebina obrazcev« standardizirani, in da vsebine obrazcev ne spreminja glede na vrsto javnega naročila. Izključno na naročniku namreč je, da vsakokrat znova (upoštevaje določbe ZJN-3) določi zahteve in pogoje oziroma pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. V zvezi s sklicevanjem naročnika na dokumentacije iz drugih postopkov javnega naročanja, ki jih je izvajal naročnik, pa gre pojasniti, da se vsak postopek oddaje javnega naročila vodi kot zaključena in samostojna celota, zato dokumentacije v drugih postopkih javnega naročanja ne morejo biti pravno relevantne za presojo predmetne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Zato četudi naročnik v postopkih oddaje naročila gradenj ali storitev na drugačen (izrecen in obširnejši) način določi zahteve glede imenovanja podizvajalcev kot v postopkih oddaje naročila blaga, to ne more pripeljati do zaključka, da je naročnik v predmetni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ni zahteval imenovanja podizvajalcev. Predmetna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila tudi ne potrjuje naročnikovih navedb, da so bili obrazci za podizvajalce na voljo, če bi ponudniki želeli prijaviti podizvajalca, saj iz nobenega dela dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ne izhaja, da bi bila prijava podizvajalcev fakultativna, pač pa ravno nasprotno, in sicer, da je bila priglasitev podizvajalcev obvezna. Pri tem pa gre še dodati, da je na naročniku priprava jasne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da ponudniki ne morejo ugibati o volji naročnika oz. o namenu posameznih obrazcev.

Izbrani ponudnik ne more uspeti z navedbami, da bo (poleg njega tudi) družba G-Server, d.o.o., Lesce, izvajala vzdrževalna dela oz. servis, in sicer glede na zahtevnost del in potrebne rezervne dele, kar je odvisno od primera do primera, posledično pa ni mogoče vnaprej predvideti obsega del te družbe. Četudi bi namreč na strani izbranega ponudnika obstajale okoliščine, ki bi onemogočale izpolnitev naročnikove zahteve glede opisa in obsega prevzetih del, to ne pomeni, da izbrani ponudnik ni bil dolžan ravnati v skladu z naročnikovo zahtevo in da ni bil dolžan priglasiti podizvajalec. V kolikor je izbrani ponudnik menil, da ne more izpolniti naročnikove zahteve glede opisa del in obsega del, ki ga prevzema podizvajalec, bi moral na to opozoriti že pred potekom roka, določenim za predložitev ponudb, ne pa oddati ponudbe, ki ni skladna z zahtevami naročnika.

Ker je torej v obravnavanem primeru potrebno ugotoviti, da je naročnik zahteval priglasitev podizvajalcev in predložitev določene dokumentacije za podizvajalce, in ker izbrani ponudnik, kar je med strankama nesporno, družbe G-Server, d.o.o., Lesce, ki bo izvedla del javnega naročila, ni priglasil kot podizvajalca in zanjo tudi ni predložil zahtevane dokumentacije, gre pritrditi vlagatelju, da naročnik ni imel podlage za zaključek, da je ponudba izbranega ponudnika skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in da je dopustna ponudba. Ob upoštevanju navedenega zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik ni ravnal skladno z določili lastne dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili 89. člena ZJN-3 (v povezavi z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil za dopustno in mu oddal javno naročilo.


Ob upoštevanju, da naročnik navaja, da bi bilo mogoče ugotovljeno pomanjkljivost v ponudbi izbranega ponudnika dopustno odpraviti, čemur vlagatelj v vlogi z dne 23. 4. 2020 nasprotuje, Državna revizijska komisija v izogib morebitnim nadaljnjim sporom še dodaja, da bi naknadno imenovanje podizvajalca presegalo okvirje dopustnih posegov v ponudbo, kot jih opredeljuje določba petega odstavka 89. člena ZJN-3. Če bi se izbranemu ponudniku omogočilo, da bi v izvedbo predmetnega javnega naročila naknadno vključil podizvajalca, ki v (prvotno) predloženi ponudbi ni bil nominiran kot sodelujoči pri izvedbi predmetnega javnega naročila (tj. kot ponudnikov partner oziroma podizvajalec), bi to pomenilo bistveno spremembo ponudbe, po poteku roka za predložitev ponudb pa ne bi bilo mogoče objektivno preveriti, kakšno razmerje je ob poteku roka za predložitev ponudb obstajalo med izbranim ponudnikom in družbo G-Server, d.o.o., Lesce, in sicer ali je obstajalo razmerje v smislu skupnih ponudnikov, podizvajalsko razmerje ali pa razmerja sploh ni bilo (prim. odločitvi Državne revizijske komisije, št. 018-42/2018 in 018-136/2019).

Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti utemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane odločitve o oddaji naročila, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala preostalih revizijskih navedb, ki se nanašajo na naročnikovo ravnanje pri pregledu ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, in s tem povezano zatrjevano nezakonitost izpodbijane odločitve o oddaji naročila. Vsebinska obravnava teh navedb, ob upoštevanju predstavljenih ugotovitev glede nezakonitosti odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila, namreč na vlagateljev položaj v predmetnem postopku ne bi mogla v ničemer več vplivati, vlagatelj pa za njihovo obravnavo tako ne izkazuje (več) pravnega interesa.

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zahtevku za revizijo ugodila in je, na podlagi druge alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o oddaji predmetnega naročila, kot izhaja iz dokumenta »Odločitev o oddaji naročila«, št. 16-41/19_2 z dne 3. 3. 2020.

Državna revizijska komisija z namenom pravilne izvedbe postopka oddaje predmetnega javnega naročila v delu, v katerem je bil razveljavljen, naročnika na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN napotuje, da v nadaljevanju postopka oddaje tega javnega naročila sprejme eno od odločitev, ki jih predvideva ZJN-3. Če se bo naročnik odločil, da bo nadaljeval postopek javnega naročanja s sprejemom odločitve o oddaji javnega naročila, mora ponovno presojo ponudbe izbranega ponudnika opraviti skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in določili ZJN-3 ter ob upoštevanju ugotovitev Državne revizijske komisije, kot izhajajo iz tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.


Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov pravnega varstva v višini 3.655,12 EUR, kolikor je znašala vplačana taksa za postopek pravnega varstva. Vlagatelj je s svojim revizijskim zahtevkom uspel, zato mu je naročnik, skladno z določili tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, dolžan povrniti potrebne stroške, nastale v predrevizijskem in revizijskem postopku, vključno s takso.

Državna revizijska komisija vlagatelju priznava celotne priglašene stroške, tj. stroške takse v višini 3.655,12 EUR, ki mu jih je naročnik dolžan povrniti v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.


V Ljubljani, 14. 5. 2020


Predsednik senata:
mag. Gregor Šebenik
član Državne revizijske komisije











Vročiti:
- Siemens Healthcare, d.o.o., Letališka cesta 29C, 1000 Ljubljana,
- Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto,
- Visaris, d.o.o., Batajnički drum 10, deo 1B, 11186 Zemun, Beograd, Srbija,
- Damijan Hafner, Zgornja Dobrava 37, 4246 Kamna Gorica,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.