018-062/2020 Šolski center Ptuj

Številka: 018-062/2020-11

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in spremembe; v nadaljevanju: ZPVPJN), v senatu Tadeje Pušnar kot predsednice senata, Sama Červeka kot člana senata in dr. Mateje Škabar kot članice senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Sanacija športnega poda Športna dvorana Center, Volkmerjeva cesta 19 2250 Ptuj«, na podlagi zahtevka za revizijo vlagatelja Modro, trgovina, zastopanje, d. o. o., Bergantova 10, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, Ptuj (v nadaljevanju: naročnik), dne 22. 5. 2020

ODLOČILA

Zahtevek za revizijo, ki ga je vlagatelj vložil z vlogo z dne 6. 4. 2020, se zavrne kot neutemeljen.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o naročilu, ki ga oddaja po postopku oddaje naročila male vrednosti, dne 10. 3. 2020 objavil na portalu javnih naročil, pod številko objave JN001563/2020-W01. Dne 26. 3. 2020 je naročnik na portalu javnih naročil objavil dokument »Odločitev o oddaji javnega naročila« (dokument št. 449/2020-1 z dne 26. 3. 2020), iz katerega je razvidno, da je predmetno naročilo dodelil ponudniku Elan Inventa, d. o. o., Begunje 1, Begunje na Gorenjskem (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj z vlogo z dne 6. 4. 2020 vložil zahtevek za revizijo. V zahtevku za revizijo vlagatelj navaja, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna, saj ne izpolnjuje vseh zahtev iz razpisne dokumentacije. Vlagatelj ponudbi izbranega ponudnika očita naslednje pomanjkljivosti:

- Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil tehnični katalog, v katerem je omenjeno, da je ponujeni športni pod skladen z EN 13501-1. Vlagatelj meni, da je tehnični katalog namenjen izključno predstavitvi proizvoda, vsebino pa določi izdajatelj, zaradi česar ga ni mogoče šteti kot potrdilo. Standard EN 14904 obravnava športni pod kot gradbeni proizvod, ki bo trajno vgrajen v objekt, zato morajo biti njegove lastnosti, povezane z varnostjo in zdravjem uporabnikov, usklajene z zahtevami gradbenega zakona. Slovensko združenje za požarno varstvo je izdalo dokument »Smernice 8ZPV 412 Uporaba gorljivih / negorljivih gradbenih materialov«, v katerem je za igrišča športnih dvoran (CC-SI 12650) dovoljena lesena talna obloga klasifikacije minimalno Cfl-s2. Potrdilo, ki vsebuje rezultate testiranja, mora biti narejeno s strani neodvisne organizacije. Vlagatelj meni, da naročnik iz priloženega kataloga izbranega ponudnika ne more zagotovo trditi, da ponujeni športni pod ustreza EN 13501-1, Cfl-s2, saj za preizkus odziva na ogenj v skladu z EN 13501-1 ni prejel nobenega dokaza, da je bil narejen s strani neodvisne organizacije, ki bi potrdila resničnost navedb tehničnega kataloga.
- Naročnik je zahteval potrdilo EN 13036-4. Vlagatelj ga v ponudbi izbranega ponudnika ni našel. Priloženi tehnični katalog omenja EN 13036, vendar del 5 in ne 4, kot zahteva naročnik. Standarda EN 13036-5 in EN 13036-4 sta različna in preizkušata različne lastnosti. V potrdilu o preizkusu po EN 14904, ki ga je priložil izbrani ponudnik, je odpornost proti zdrsu merjena po podstandardu 15676-2008 in ne po standardu EN 13036-4. V razpisni dokumentaciji je naročnik zahteval, da športni pod ustreza poleg EN 14904 tudi EN 13036-4 (>105).
- Izbrani ponudnik je predložil poročilo o preiskavah elastičnega športnega poda ELASTAN ŠPORT z dne 4. 9. 2014 in tehnični katalog ELASTAN. Oba dokumenta se nanašata na ponujeni športni pod. Vlagatelj ugotavlja, da se bistveni tehnični karakteristiki športnega poda ELASTAN v obeh dokumentih razlikujeta, saj je debelina blažilca Elastan v poročilu 13 mm, v tehničnem katalogu pa 15 mm, medtem ko je debelina parketa v poročilu 15 mm, v tehničnem katalogu pa 21 mm. Vlagatelj ugotavlja, da je izbrani ponudnik ponudil dva različna športna poda. Debeline posameznih komponent športnega poda bistveno vplivajo na tehnične karakteristike. Meritve, ki so bile izvedene na podlagi poročila, ne morejo veljati za športni pod, ki je predstavljen v tehničnem katalogu, športni pod, ki je predstavljen v katalogu, pa se ne more sklicevati na rezultate iz poročila.

Izbrani ponudnik se je z vlogo z dne 15. 4. 2020 opredelil do revizijskih navedb. V vlogi odgovarja na posamezne vlagateljeve očitke:

- Vlagatelj kar sam predvideva, da naročnik zahteva EN 13501-1 in ustreznost poda Cfl-s2, čeprav je naročnik zahteval le potrdilo EN 13501-1, ki ga je izbrani ponudnik predložil s tehničnim katalogom, na katerem je navedena skladnost z EN 13501-1. Dodatno je izbrani ponudnik predložil tudi potrdilo Zavoda za gradbeništvo, kjer je zapisano, da športni pod ustreza predpisom o graditvi objektov in da ustreza tudi standardu 14904:2008. Slednji določa, da v primeru, če se ne zahteva test požarnih lastnosti, se izdelek da na trg kot razred Ffl, za tak izdelek pa testiranje ni potrebno. Izbrani ponudnik poudarja, da je predložil tehnično dokumentacijo, iz katere so razvidne tehnične lastnosti in prednosti poda.
- Standarda EN 13036-5 in EN 13036-4 predpisujeta merilno metodo za določanje specifične lastnosti športnega poda. Naročnik je zahteval EN 13036-4 (>105), EN 13036-4 pa določa merilno metodo za ugotavljanje drsnosti. Izbrani ponudnik je predložil potrdilo Zavoda za gradbeništvo, kjer je bil narejen preizkus drsnosti, ki izkazuje vrednosti, višje od 105, in doseženo povprečno vrednost 105. Športni pod ustreza zahtevam standarda EN 14904:2006 in EN 13036-4. Zavod za gradbeništvo je ob tem dal pojasnilo, da se je v poročilu kot referenčni standard za meritve drsnosti navajal SIST-TS CEN/TS 15678:2008, ki predpisuje enako metodo merjenja z enako preskusno opremo kot standard EN 13036-4: 2011. Specifične zahteve glede preizkušanja športnih podov predpisuje standard EN 14904:2006, pod Elastan Sport pa vse navedene zahteve izpolnjuje.
- Debelina parketa v preiskavi Zavoda za gradbeništvo je 20 mm in je v okviru proizvodnih toleranc lesne predelovalne industrije enaka debelini parketa, ki je navedena v tehničnem katalogu. Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil toleranco športnega poda na način, da se mora skupna višina poda prilagoditi na obstoječo višino ostalih prostorov in opreme v dvorani z odstopanjem 1 cm. Naročnik torej zahteva prilagoditev konstrukcije, prilagoditev pa ne vpliva na zahtevane tehnične karakteristike športnega poda.

Naročnik je s sklepom z dne 21. 4. 2020 zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljen. V obrazložitvi sklepa naročnik v celoti povzema argumente izbranega ponudnika.

Naročnik je z dopisom z dne 21. 4. 2020 Državni revizijski komisiji odstopil dokumentacijo iz postopka oddaje javnega naročila in iz predrevizijskega postopka.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 29. 4. 2020 opredelil do naročnikovega sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj vztraja pri pravovarstvenem predlogu in pri vseh očitkih iz zahtevka za revizijo in se dodatno opredeljuje do posameznih naročnikovih navedb.

Po pregledu dokumentacije ter preučitvi navedb vlagatelja, izbranega ponudnika in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določila Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 in spremembe; v nadaljevanju: ZJN-3) in lastne razpisne dokumentacije, ko je za ponudbo izbranega ponudnika ugotovil, da izpolnjuje vse tehnične zahteve iz razpisne dokumentacije.

Ravnanje naročnika s ponudbo izbranega ponudnika je treba presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3, ki določa, da je ponudba dopustna, kadar (med drugim) ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko (med drugim) preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3.

Iz citiranih določil ZJN-3 izhaja, da lahko naročnik naročilo dodeli le ponudniku, ki predloži dopustno ponudbo, in da je eden izmed elementov dopustnosti ponudbe ta, da mora ponudba ustrezati tistim zahtevam naročnika, ki se nanašajo na predmet naročila in jih naročnik določi s tehničnimi specifikacijami. V skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 pomenijo tehnične zahteve specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom, ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti. S tehničnimi specifikacijami naročnik v skladu z 68. členom ZJN-3 opredeli oz. opiše predmet naročila. Z njimi točno opredeli lastnosti predmeta javnega naročila oz. specificira zahtevane značilnosti predmeta, kot npr. način delovanja in uporabe, stopnjo kakovosti, uporabljene materiale, dimenzije, tehnične parametre, proizvodne postopke, okoljske lastnosti, stopnjo varnosti itd. Gre za zahtevane značilnosti predmeta javnega naročila, ki naj bi izražale pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila.

Tehnične zahteve mora naročnik določiti ob upoštevanju določb iz 68. člena ZJN-3, ki predpisujejo, da morajo biti tehnične specifikacije navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer tako, da ponudnikom zagotavljajo enak dostop do postopka javnega naročanja in da neupravičeno ne ovirajo odpiranja javnih naročil konkurenci. Tehnične specifikacije lahko naročnik določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oz. tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov. Če tega ne upravičuje predmet javnega naročila, v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če s splošnimi zahtevami ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, pri čemer morajo v tem primeru vsebovati tudi besedi »ali enakovredni«. Ponudnik mora v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, kot je določen v razpisni dokumentaciji, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik (deveti odstavek 68. člena ZJN-3).

V predmetnem postopku oddaje javnega naročila je naročnik tehnične zahteve določil v obrazcu »Popis del za pripravo ponudbe«, v katerem je v delu, ki se nanaša na dobavo in montažo športnega poda, med drugim določil, da so obvezne priloge oz. potrdila naslednji standardi:

EN 14904
EN 13501
EN 12235
EN 13036-4 (>105)

Naročnik je zahteval tudi, da mora biti ponudbi priložena tehniška dokumentacija proizvoda – športnega poda v slovenskem jeziku.

Iz citiranih določil razpisne dokumentacije je mogoče razbrati, da mora ponudnik v ponudbi izkazati, da ponujeni športni pod ustreza standardom EN 14904, EN 13501, EN 12235 in EN 13036-4 (>105).

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je predložil dva tehnična dokumenta, in sicer dokument »Tehnični katalog Elastan« (v nadaljevanju: tehnični katalog) ter dokument »Poročilo št. P 0227/14-630-1 o preiskavah elastičnega športnega poda ELASTAN SPORT (SIST EN 14904:2006)« (v nadaljevanju: poročilo). Iz kataloga je razvidno, da je bil lesen športni pod Elastan testiran v skladu s standardom EN 14904:2006 in da je skladen tudi s standardi EN 12235, 13036-5 in EN 13501-1, poročilo pa opisuje testiranje poda v skladu s standardom EN 14904:2006 in potrjuje skladnost poda s slednjim.

V zvezi z vlagateljevimi navedbami, da je tehnični katalog namenjen izključno predstavitvi in promociji proizvoda in da njegovo vsebino določa izdajatelj, zaradi česar se pojavlja dvom v njegovo resničnost in zanesljivost, je treba najprej pojasniti, da naročnik predmetni postopek izvaja kot postopek oddaje naročila male vrednosti. Gre za postopek, ki ga lahko naročnik glede na prvi odstavek 47. člena ZJN-3 uporabi v primeru naročila blaga, za katerega glede na vrednost v zvezi z njim ni treba poslati v objavo Uradu za publikacije Evropske unije. Tretji odstavek 47. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, pri čemer naročniku ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Iz navedenih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko ponudniki v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti izpolnjevanje posameznih zahtev ali pogojev izkažejo s predložitvijo lastnih izjav, ki jih naročniku ni treba posebej preverjati, razen če dvomi v resničnost navedb.

Če lahko glede na tretji odstavek 47. člena ZJN-3 ponudniki v postopku male vrednosti izpolnjevanje posameznih zahtev in pogojev izkažejo že z lastno izjavo, toliko bolj velja, da lahko posamezne tehnične zahteve izkažejo tudi s predložitvijo tehnične dokumentacije. Kot je razvidno iz citiranih določb razpisne dokumentacije, je naročnik zahteval, da ponujeni športni pod ustreza določenim standardom, kot dokaz pa je predvidel predložitev tehnične dokumentacije proizvoda. Izbrani ponudnik je v skladu s temi navodili predložil lastni tehnični katalog, v katerem so navedeni standardi, ki jih izpolnjuje ponujeni športni pod. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je izbrani ponudnik sledil navodilom naročnika in predložil tehnično dokumentacijo, iz katere je razvidno, katerim standardom ustreza športni pod. Četudi gre za tehnični katalog, ki ga je izdal izbrani ponudnik sam, predložitev takšne dokumentacije ni v nasprotju z določbo tretjega odstavka 47. člena ZJN-3, ki dopušča izkazovanje izpolnjevanja posameznih zahtev z lastno izjavo, istočasno pa tehnični katalog predstavlja tudi tehnično dokumentacijo, katere predložitev je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo ni navedel nobenih utemeljenih razlogov, zaradi katerih tehničnega kataloga izbranega ponudnika ne bi bilo mogoče sprejeti kot ustreznega dokazila za izpolnjevanje določenih tehničnih zahtev. Dejstvo, da vsebino tehničnega kataloga določa izdajatelj kataloga, torej v tem konkretnem primeru izbrani ponudnik sam, samo po sebi ne pomeni, da podatki v njem ne bi bili resnični. Vlagatelj v zahtevku za revizijo izraža zgolj dvom o tem, ali bi lahko bili podatki v tehničnem katalogu izbranega ponudnika točni, ne zatrjuje pa, da posamezne navedbe iz kataloga ne bi bile resnične in za to tudi ne predloži nobenega dokaza. Vlagatelj mora v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPVPJN v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Dejstvo, da je tehnični katalog izdal izbrani ponudnik sam, in navedba, da zato obstaja dvom o njegovi zanesljivosti, ne predstavljata zadostne trditvene podlage za presojo revizijske navedbe oz. za ugotovitev kršitve. Revizijskim navedbam o tem, da se v zvezi s tehničnim katalogom, ki ga je izbrani ponudnik izdal z namenom predstavitve lastnega proizvoda, pojavljajo dvomi v njegovo resničnost in zanesljivost, zato ni mogoče slediti.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo dalje zatrjuje, da standard EN 14904 obravnava športni pod kot gradbeni proizvod, ki bo trajno vgrajen v objekt, zato morajo biti njegove lastnosti usklajene z zahtevami gradbenega zakona, smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo pa naj bi predvidevale, da morajo lesene talne obloge ustrezati klasifikaciji minimalno Cfl-s2. Vlagatelj zatrjuje, da iz tehničnega kataloga izbranega ponudnika ni razvidno, ali športni pod ustreza klasifikaciji Cfl-s2, saj ni dokaza, da bi bil narejen preizkus odziva na ogenj s strani neodvisne organizacije.

V zvezi s temi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik, kot je bilo že zapisano, v razpisni dokumentaciji zahteval, da ponujeni športni pod ustreza standardom EN 14904, EN 13501, EN 12235 in EN 13036-4 (>105). Drugih zahtev glede izpolnjevanja standardov naročnik v razpisni dokumentaciji ni določil. V razpisni dokumentaciji tako ni najti zahteve, da bi morali ponudniki predložiti dokazila, da ponujeni športni podi ustrezajo klasifikaciji Cfl-s2.

Kot je mogoče razumeti vlagatelja, ta zahtevo, da naj bi športni podi ustrezali klasifikaciji Cfl-s2, izpelje iz okoliščine, da naročnik v razpisni dokumentaciji med drugim zahteva skladnost s standardom EN 14904, slednji pa naj bi športni pod opredeljeval kot gradbeni proizvod, ki je trajno vgrajen v objekt. Kot tak naj bi športni pod izpolnjeval zahteve gradbene zakonodaje, pri čemer naj bi smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo predvidevale klasifikacijo Cfl-s2. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v razpisni dokumentaciji ni podlage za takšno sklepanje. Zgolj dejstvo, da naročnik zahteva skladnost s standardom EN 14904, ki športni pod opredeljuje kot gradbeni proizvod, ne pomeni, da mora pod za presojo dopustnosti ponudbe izpolnjevati vse zahteve, ki jih za gradbene proizvode določa gradbena zakonodaja in drugi predpisi na posameznih področjih. Če bi naročnik nameraval pri presoji dopustnosti ponudbe upoštevati tudi izkazovanje skladnosti s klasifikacijo Cfl-s2, bi to moral izrecno zapisati v razpisno dokumentacijo, česar pa ni storil. Naročnikova dolžnost je, da pripravi dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako jasno in določno, da ne dopušča različnih razlag. Načelo transparentnosti javnega naročanja (med drugim) zahteva, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno oz. tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako ter da lahko naročnik učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo njegovim zahtevam (prim. sodbo Sodišča EU št. C-368/10, točka 109). Pri presoji dopustnosti ponudb mora naročnik upoštevati tiste zahteve, ki so bile navedene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, in sicer na način, kot so bile zapisane. Določbe, ki so jasne, je treba razlagati na način, kot so zapisane, in jih ni dopustno razlagati izven okvirov pomena, kot izhaja iz jasne dikcije in kot so ga lahko razumeli tudi vsi običajno skrbni gospodarski subjekti. Prav tako takšnim določbam ni mogoče naknadno pripisovati drugačnega pomena ali dodajati zahtev, ki bi lahko glede na določene omejene interpretacije zgolj implicitno izhajale iz njih, a niso bile izrecno zapisane. Takšno ravnanje naročnika bi pomenilo kršitev drugega odstavka 67. člena ZJN-3, ki določa, da naročnik po izteku roka za prejem ponudb ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, kršitev načela transparentnosti javnega naročanja (6. člen ZJN-3) ter kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Ker naročnik v razpisni dokumentaciji ni zahteval, da morajo ponujene lesene talne obloge ustrezati klasifikaciji minimalno Cfl-s2, v predmetnem postopku oddaje javnega naročila tudi ni podlage, da bi dopustnost ponudb presojali ob upoštevanju navedene nezapisane zahteve. Ponudbe izbranega ponudnika zato ne glede na to, da nima predloženega dokazila o klasifikaciji Cfl-s2, ni mogoče označiti kot neskladne s tehničnimi zahtevami naročnika in posledično kot nedopustne.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje tudi, da je naročnik zahteval skladnost s standardom EN 13036-4, priloženi tehnični katalog pa izbranega ponudnika pa omenja standard EN 13036-5, ki naj bi bil različen. Kot zatrjuje vlagatelj, je v poročilu izbranega ponudnika odpornost proti zdrsu merjena po podstandardu 15676-2008, ne pa po standardu EN 13036-4, ki ga je zahteval naročnik.

V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je v tehničnem katalogu navedeno, da je lesen športni pod Elastan (med drugim) skladen s standardom EN 13036-5, ni pa podatka, ali je skladen tudi z zahtevanim standardom EN 13036-4. Tudi iz poročila, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, ali je ponujeni športni pod skladen s standardom EN 13036-4. Kot je bilo že zapisano, poročilo opisuje testiranje poda v skladu s standardom EN 14904:2006 in potrjuje skladnost poda s slednjim. Iz ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika torej ni razvidno, ali njegov športni pod ustreza standardu EN 13036-4, ki ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji.

Vendar pa je treba ob tem upoštevati pojasnila izbranega ponudnika in dodatno dokumentacijo, ki jo je priložil vlogi z dne 15. 4. 2020, s katero se je opredelil do zahtevka za revizijo. Kot pojasnjuje izbrani ponudnik (naročnik pa njegovim navedbam sledi oz. jih povzema), standarda EN 13036-5 in EN 13036-4 predpisujeta merilno metodo za določanje specifične lastnosti športnega poda. Standard EN 13036-4 določa merilno metodo za ugotavljanje drsnosti. Iz poročila Zavoda za gradbeništvo, ki ga je izbrani ponudnik priložil v ponudbo, je razvidno, da preizkus drsnosti izkazuje vrednosti, višje od 105, povprečna dosežena vrednost pa je 105, kar ustreza zahtevam standarda SIST EN 14094:2006. Kot dodatno pojasnjuje Zavod za gradbeništvo v dopisu z dne 9. 4. 2020, se je v poročilu kot referenčni standard za meritve drsnosti navajal SIST-TS CEN/TS 15676:2008, ki predpisuje enako metodo merjenja z enako preskusno opremo kot standard EN 13036-4: 2011. Posledično referenca na standard SIST-TS CEN/TS 15676:2008 namesto na standard EN 13036-4:2011 ne vpliva na izvedbo in rezultate meritev. Specifične zahteve glede preizkušanja športnih podov (CEN guma, suho stanje, območje sprejemljivosti (80 – 110)) predpisuje standard EN 14904:2006, preizkušeni vzorec športnega poda Elastan Sport pa vse navedene zahteve izpolnjuje.

Iz pojasnila Zavoda za gradbeništvo z dne 9. 4. 2020 je torej razvidno, da je bil športni pod Elastan pri lastnosti drsnosti preizkušen po standardu SIST-TS CEN/TS 15678:2008, ki predpisuje enako metodo merjenja z enako preskusno opremo kot standard EN 13036-4, ki ga je naročnik zahteval v razpisni dokumentaciji. Navedeno pomeni, da sta standarda enakovredna oz. da izkazujeta enakovredne lastnosti proizvoda. Kot je mogoče razumeti vlagatelja, se s tem strinja tudi on, saj v vlogi z dne 29. 4. 2020, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, navaja, da bi moral izbrani ponudnik dostaviti tako EN 14094 kot tudi EN 13036-4, to pa naj bi storil šele z dopisom z dne 9. 4. 2020.

Na podlagi dejstva, da je bil športni pod izbranega ponudnika pri lastnosti drsnosti preizkušen v skladu s standardom SIST-TS CEN/TS 15676:2008 in da ta predpisuje enako metodo merjenja z enako preskusno opremo kot zahtevani standard EN 13036-4 (o čemer med strankami ni spora), Državna revizijska komisija ugotavlja, da ponudbi izbranega ponudnika v tem delu ni mogoče očitati neizpolnjevanja tehničnih zahtev. Čeprav izbrani ponudnik ni izkazal, da ponujeni športni pod izpolnjuje standard EN 13036-4, pa je izkazal, da je bil pod preizkušen po enakovrednem standardu SIST-TS CEN/TS 15676:2008 (čemur tudi vlagatelj ne nasprotuje). Takšen način izkazovanja tehničnih zahtev je skladen z določilom sedmega odstavka 68. člena ZJN-3, ki določa, da v primeru, kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka 68. člena ZJN-3 (kot npr. sklicevanje na standarde), ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah. Ponudba izbranega ponudnika, v kateri je bil izkazan enakovreden standard, zaradi navedenega torej ne more biti nedopustna.

Vlagatelj v vlogi z dne 29. 4. 2020, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, sicer navaja, da je izbrani ponudnik dopis Zavoda za gradbeništvo predložil prepozno, zaradi česar ga ne bi bilo dopustno upoštevati. V zvezi s temi pomisleki Državna revizijska komisija pojasnjuje, da je izbrani ponudnik že v ponudbi predložil poročilo, iz katerega je razvidno, da je bila drsnost poda merjena skladno s standardom SIST-TS CEN/TS 15676:2008. Izbrani ponudnik bi imel tako v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 možnost že v postopku pregledovanja ponudb pojasniti enakovrednost predloženega standarda, če bi se naročniku zastavilo tovrstno vprašanje (do česar pa ni prišlo), saj bi šlo le za pojasnilo dokumenta oz. navedbe, ki je že vsebovana v ponudbeni dokumentaciji. Ker pa se je vprašanje enakovrednosti zastavilo šele v postopku pravnega varstva, je imel izbrani ponudnik tako v skladu z 11. členom ZPVPJN kot tudi v skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZPVPJN pravico, da se izreče o navedbah nasprotne stranke oz. o pridobljenih dokazih, dejstvih in navedbah v postopku pravnega varstva. Na podlagi navedenega je treba ugotoviti, da za izločitev pojasnila izbranega ponudnika oz. dopisa Zavoda za gradbeništvo z dne 9. 4. 2020 ni podlage niti v določbah ZJN-3 niti v določbah ZPVPJN.

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja še, da je izbrani ponudnik v ponudbi predložil poročilo in tehnični katalog, ki se oba nanašata na ponujeni športni pod, pri čemer pa naj bi se dimenzije poda v obeh dokumentih razlikovale, saj naj bi bila debelina blažilca Elastan v poročilu 13 mm, v tehničnem katalogu pa 15 mm, medtem ko je debelina parketa v poročilu 15 mm, v tehničnem katalogu pa 21 mm.

V zvezi s temi navedbami je Državna revizijska komisija vpogledala v ponudbo izbranega ponudnika in ugotovila, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno predstavil dimenzije ponujenega športnega poda. Debelina parketa, ki ga je preizkusil Zavod za gradbeništvo, ne znaša 15 mm, kot to v zahtevku za revizijo zatrjuje vlagatelj, temveč 20 mm (kot je to navedeno na strani 3 poročila). Navedeno pomeni, da se dimenzije športnega poda v tehničnem katalogu in poročilu razlikujejo za 2 mm pri blažilcih (13 oz. 15 mm) in 1 mm pri debelini parketa (20 oz. 21 mm).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo navaja, da debeline posameznih komponent športnega poda bistveno vplivajo na tehnične karakteristike in da zato meritve, ki so bile izvedene na podlagi poročila, ne morejo veljati za športni pod, ki je predstavljen v tehničnem katalogu, športni pod, ki je predstavljen v tehničnem katalogu, pa se ne more sklicevati na rezultate iz poročila. Tudi v vlogi z dne 29. 4. 2020, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo, vlagatelj zatrjuje, da so odstopanja po ugotovitvah, ki jih je pridobil na Zavodu za gradbeništvo, prevelika, da bi se lahko izbrani ponudnik pri športnem podu, ki je predstavljen v športnem katalogu, skliceval na poročilo. V zvezi s temi revizijskimi navedbami Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj zanje ni predložil nobenih dokazov – vlagatelj se namreč ob tem, ko zatrjuje prevelika odstopanja v dimenzijah, sklicuje na ugotovitve Zavoda za gradbeništvo, teh pa (nasprotno od izbranega ponudnika, ki je svoji vlogi priložil tudi dopis Zavoda za gradbeništvo) ni priložil zahtevku za revizijo oz. vlogi, s katero se je opredelil do sklepa o zavrnitvi zahtevka za revizijo. Vlagatelj torej svojim vlogam v predmetnem postopku pravnega varstva ni predložil ugotovitev Zavoda za gradbeništvo (v obliki dopisa oz. pojasnila), na katere se sklicuje v navedbah, pri čemer tudi ni jasno, ali je pri morebitni komunikaciji Zavodu za gradbeništvo posredoval enako napačne podatke o dimenzijah parketa, kot jih je navedel tudi v zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (prim. npr. odločitve, št. 018-009/2017, 018-061/2016, 018-108/2015, 018-110/2018), da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja v 7. členu (razpravno načelo) od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Iz navedenih določb ZPP izhaja t. im. trditveno-dokazno breme, ki pomeni dolžnost tožnika, da jasno, določno in konkretno navede dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (trditveno breme) in zanje predlaga dokaze, ki naj resničnost zatrjevanih dejstev potrdijo (dokazno breme). Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlaga dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala. Vlagateljeva dolžnost torej je, da v zahtevku za revizijo najprej določno navede pravno pomembna dejstva (trditveno breme), hkrati pa predloži oz. predlaga dokaze z namenom, da se ta dejstva potrdijo (dokazno breme).

Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija ob presoji, ali so razlike v dimenzijah parketa in blažilcev, kot izhajajo iz tehničnega kataloga in poročila (2 mm pri blažilcih in 1 mm pri parketu) bistvene oz. takšne, da vplivajo na lastnosti športnega poda, upoštevala dejstvo, da je vlagatelj v zahtevku za revizijo napačno navedel debelino parketa, predvsem pa je v skladu s pravilom o trditvenem in dokaznem bremenu upoštevala, da vlagatelj ni predložil ugotovitev oz. pojasnil Zavoda za gradbeništvo, na katere se sklicuje. Vlagatelju tako ni uspelo dokazati, da so odstopanja v dimenzijah posameznih elementov športnega poda v poročilu in tehničnem katalogu tako velika, da bistveno vplivajo na lastnosti parketa, zaradi česar Državna revizijska komisija ni mogla slediti njegovim navedbam, da izbrani ponudnik za ponujeni športni pod ne bi smel predložiti poročila, iz katerega izhajajo določene lastnosti poda, oz. da tega poročila pri presoji tehnične ustreznosti poda naročnik ne bi smel upoštevati.

Državna revizijska komisija ob vsem ugotovljenem zaključuje, da vlagatelju v zahtevku za revizijo ni uspelo izkazati, da je naročnik kršil določila ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ko je ponudbo izbranega ponudnika ocenil kot dopustno, zato je zahtevek za revizijo, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, kot neutemeljenega zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije utemeljena.

V Ljubljani, dne 22. 5. 2020



Predsednica senata
Tadeja Pušnar, univ. dipl. prav
članica Državne revizijske komisije
Vročiti:
- Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj
- Modro, trgovina, zastopanje, d. o. o., Bergantova 10, 1000 Ljubljana
- Elan Inventa, d. o. o., Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenjskem
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.