018-059/2020 Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma

Številka: 018-059/2020-15

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 20., 39., 55. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva za »Globalna digitalna kampanja 2020«, na podlagi zahtevka za revizijo ponudnika DIGITALNA AGENCIJA, agencija za spletno oglaševanje, d.o.o., Cankarjeva cesta 3, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), ki ga po pooblastilu zastopa Odvetnik Svit Svetina, Cankarjeva cesta 4, Ljubljana, zoper ravnanje naročnika Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma, Dimičeva ulica 13, Ljubljana (v nadaljevanju: naročnik), dne 18. 5. 2020

ODLOČILA

1. Pritožbi vlagatelja se ugodi tako, da se vlagateljeva zahteva za povrnitev stroškov pravnega varstva zoper Odločitev z dne 12. 3. 2020 zavrne. V preostalem delu se pritožba vlagatelja kot neutemeljena zavrne.

2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 558,15 EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

3. Zahtevek za revizijo z dne 30. 3. 2020 se zavrne kot neutemeljen.

4. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov postopka pravnega varstva zoper Odločitev z dne 23. 3. 2020 se zavrne.

5. Predlog naročnika za izdajo sklepa, s katerim se naročniku kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli zavrnitev vseh ponudb, se zavrže.

Obrazložitev

Obvestilo o predmetnem javnem naročilu, ki ga naročnik oddaja po odprtem postopku, je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil dne 28. 1. 2020, pod št. objave JN000465/2020-B01, popravek pa dne 20. 2. 2020, pod št. objave JN000465/2020-K01 ter v Uradnem listu EU dne 29. 1. 2020, pod št. objave 2020/S 020-044391 in popravek dne 21. 2. 2020, pod št. objave 2020/S 037-088310.

Naročnik je dne 12. 3. 2020 sprejel in dne 13. 3. 2020 objavil dokument »Odločitev o izključitvi ponudnikov iz postopka javnega naročila in neoddaji javnega naročila«, št. JNV-0023/2019-S-POG-STO (v nadaljevanju: Odločitev z dne 12. 3. 2020, prvotna odločitev), iz katerega izhaja, da je za obe ponudbi prispeli na predmetno javno naročilo ugotovil, da nista dopustni. Dne 23. 3. 2020 je naročnik sprejel in na Portalu javnih naročil objavil dokument »Sprememba odločitve o izključitvi ponudnikov iz postopka javnega naročila in odločitev o neoddaji javnega naročila« št. JNV-0023/2019-S-POG-STO (v nadaljevanju Odločitev z dne 23. 3. 2020). Iz slednje izhaja ugotovitev, da je ponudba vlagatelja dopustna, a je naročnik njegovo ponudbo kot edino dopustno ponudbo zavrnil zaradi izjemnih okoliščin na katere naročnik ni mogel vplivati ali jih predvideti.

Vlagatelj je z vlogo z dne 23. 3. 2020 vložil zahtevek za revizijo zoper Odločitev z dne 12. 3. 2020 (prvotno odločitev) v katerem zatrjuje, da izpolnjuje vse pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Predlaga razveljavitev navedene odločitve in izdajo odločitve s katero bo naročnik javno naročilo oddal vlagatelju kot ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, zahteval pa je tudi povrnitev priglašenih stroškov.

Naročnik je s sklepom št. 4301-8/2020/2 z dne 27. 3. 2020 (v nadaljevanju: Sklep o zavrženju zahtevka) zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2020. Pojasnjuje, da je vlagateljev zahtevek za revizijo, ki se nanaša na Odločitev z dne 12. 3. 2020 (prvotno odločitev) prejel šele dne 24. 3. 2020 torej po tem, ko je dne 23. 3. 2020 že spremenil in objavil novo odločitev. Zatrjuje, da zahtevek ni bil vložen pravočasno, posledično niso izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN, zaradi česar je zahtevek za revizijo zoper prvotno odločitev zavrgel.

Vlagatelj je dne 9. 4. 2020 vložil pritožbo zoper naročnikov Sklep o zavrženju zahtevka za revizijo. Predlaga, da Državna revizijska komisija pritožbi ugodi in odloči, da mora naročnik o zahtevku za revizijo odločiti skladno z ZPVPJN ali zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo in odloči tudi, da mora naročnik vlagatelju povrniti stroške predmetnega postopka. Navaja, da je naročnikova odločitev, da je zahtevek za revizijo prepozen nepravilna, saj je skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN rok za vložitev revizijskega zahtevka osem delovnih dni od prejema odločitve oziroma od objave odločitve na Portalu javnih naročil. Ker je zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2020 vložil znotraj navedenega roka, je le-ta pravočasen.

Vlagatelj je tudi zoper spremenjeno odločitev oziroma Odločitev z dne 23. 3. 2020 vložil zahtevek za revizijo z dne 30. 3. 2020, v katerem predlaga razveljavitev Odločitve z dne 23. 3. 2020 in Odločitve z dne 12. 3. 2020. Zatrjuje, da njegova ponudba izpolnjuje vse pogoje iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zaradi česar bi moral naročnik javno naročilo oddati vlagatelju in ne zavrniti njegove ponudbe.

Naročnik je s Sklepom št. 4301-8/2020/9 z dne 14. 4. 2020 (v nadaljevanju: Sklep o zavrnitvi zahtevka) zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 3. 2020. Zavrača vse vlagateljeve očitke in navaja, da je pri sprejemu odločitev ravnal transparentno in je ponudnike obravnaval enakopravno. Naročila ni oddal zaradi izrednih okoliščin in višje sile, ki so nastale izven sfere naročnika ter zmanjšanja sredstev za izvedbo javnega naročila.

Naročnik je Državni revizijski komisiji z vlogo z dne 20. 4. 2020 odstopil pritožbo, dokumentacijo v zvezi z oddajo predmetnega javnega naročila in pripadajočo dokumentacijo predrevizijskega postopka ter predlog za izdajo sklepa za dovolitev zavrnitve vseh ponudb. Državna revizijska komisija je z dopisoma z dne 21. 4. 2020 in z dne 29. 4. 2020, skladno s četrtim odstavkom 29. člena ZPVPJN, naročnika pozvala na odstop manjkajoče dokumentacije, naročnik je dopolnitev odstopil dne 22. 4. 2020, 28. 4. 2020 in 5. 5. 2020.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 4. 2020 opredelil do naročnikovih navedb, z vlogo z dne 4. 5. 2020 pa do predloga naročnika v zvezi z izdajo sklepa za dovolitev zavrnitve vseh ponudb.

Po pregledu odstopljene dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja in naročnika je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljevo pritožbo.

Naročnik je v postopku pravnega varstva zoper Odločitev z dne 12. 3. 2020 (prvotno odločitev) zavrgel vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2020, ker niso izpolnjene procesne predpostavke iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN (pravočasnost zahtevka za revizijo). Navaja, da vlagateljev zahtevek za revizijo, ki se nanaša na prvotno odločitev ni pravočasen, saj ga je prejel dne 24. 3. 2020 po tem, ko je dne 23. 3. 2020 že spremenil in objavil novo odločitev.

Vlagatelj v pritožbi označuje naročnikove navedbe glede nepravočasnosti zahtevka za revizijo za nepravilne, saj je skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema odločitve oziroma od objave odločitve na Portalu javnih naročil. Zatrjuje, da bi bil zahtevek prepozen le, če bi ga vlagatelj vložil po preteku navedenega roka, ker pa ga je vlagatelj vložil v zakonsko določenem roku (23. 3. 2020) je le-ta pravočasen.

Državna revizijska komisija je v predmetnem pritožbenem postopku ugotavljala, ali je vlagateljev očitek o tem, da je naročnik neupravičeno zavrgel zahtevek za revizijo, utemeljen.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa o zavrženju zahtevka, je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel iz razloga, ker ni pravočasen in ne izpolnjuje procesne predpostavke iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZPVPJN.

Roke za vložitev zahtevka za revizijo določa 25. člen ZPVPJN, in sicer je skladno s četrtim odstavkom navedenega člena rok za vložitev zahtevka za revizijo osem delovnih dni od prejema odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti.

Naročnik ima skladno s šestim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) možnost, da lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Po prejemu zahtevka za pravno varstvo pa lahko odločitev o oddaji naročila spremeni le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper Odločitev z dne 12. 3. 2020 vložil dne 23. 3. 2020, torej znotraj roka iz četrtega odstavka 25. člena ZPVPJN, naročnik pa ga je prejel 24. 3. 2020. Nadalje Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik svojo Odločitev z dne 12. 3. 2020 spremenil in jo nadomestil z Odločitvijo z dne 23. 3. 2020. Glede na navedeno je naročnik novo odločitev sprejel v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3, oziroma je bila nova odločitev sprejeta pred pravnomočnostjo predhodne odločitve in preden je naročnik prejel (pravočasen) vlagateljev zahtevek za revizijo.

Vendar Državna revizijska komisija ugotavlja, da je iz vlagateljevega zahtevka za revizijo z dne 23. 3. 2020 razvidno, da je izpodbijal tista ravnanja naročnika, ki jih je naročnik storil in predstavil vlagatelju v predhodni odločitvi, saj so bile ob vložitvi zahtevka za revizijo znane (le) te kršitve (ugotovitev glede (ne)dopustnosti vlagateljeve ponudbe), naročnik pa je še pred prejemom vlagateljevega zahtevka za revizijo prvotno odločitev spremenil (skladno z zakonskim pooblastilom iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3) in ugotovil, da je vlagateljeva ponudba dopustna (kar je vlagatelj v zahtevku za revizijo z dne 23. 3. 2020 tudi zatrjeval). Iz ugotovljenega dejanskega stanja je razvidno, da je naročnik vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 23. 3. 2020 prejel v trenutku, ko je bila sporna odločitev že spremenjena oziroma razveljavljena. Ker je naročnik prvotno odločitev še pred prejemom zahtevka za revizijo razveljavil, je vlagatelju odpadel pravni interes za vodenje predrevizijskega postopka pri naročniku. Takšen zaključek Državne revizijske komisije izhaja ob smiselni uporabi določb 274. in 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se uporabljajo v predrevizijskem in revizijskem postopku glede tistih vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Navedeni določbi se nanašata na situacijo, ko tožba (pritožba) ni dovoljena in jo je potrebno zavreči, ker tožnik (pritožnik) nima pravne koristi za tožbo, oziroma pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki namreč zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi v postopku revizije oddaje javnih naročil, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma, da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Ker je v obravnavanem primeru torej naročnik sam saniral očitano kršitev, med strankama ni več spora glede (domnevno) nezakonitega ravnanja naročnika pri sprejemu prvotne odločitve. Poleg tega pa je treba poudariti tudi, da se v tem konkretnem primeru ni mogoče opredeljevati do zatrjevane kršitve, ki je bila že odpravljena.

V posledici navedenega je Državna revizijska komisija pritožbo vlagatelja zoper utemeljenost naročnikove odločitve o zavrženju zahtevka za revizijo v tem delu zavrnila.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo z dne 23. 3. 2020 priglasil in zahteval tudi povrnitev stroškov pravnega varstva, v pritožbi pa zahteval, da Državna revizijska komisija naročniku odredi, da odloči skladno z ZPVPJN ali zahtevek za revizijo sprejme v obravnavo.

Skladno z osmim odstavkom 70. člena ZPVPJN mora naročnik o svojih in drugih potrebnih stroških, za katere zahteva povrnitev vlagatelj ali izbrani ponudnik, če so stroški nastali v predrevizijskem postopku, odločiti v svoji odločitvi iz tretjega ali četrtega odstavka 26. člena ZPVPJN ali prvega odstavka 28. člena ZPVPJN.

V obravnavanem primeru naročnikov Sklep o zavrženju z dne 27. 3. 2020 predstavlja odločitev naročnika iz tretjega odstavka 26. člena ZPVPJN, zato je bil naročnik z njim dolžan odločiti tudi o priglašenih stroških postopka pravnega varstva. Iz vpogleda v navedeni sklep Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročnik o stroških postopka ni odločil, zato je Državna revizijska komisija vlagateljevi pritožbi v tem delu ugodila in v nadaljevanju odločila o (priglašenih in) potrebnih stroških vlagatelja v predrevizijskem postopku.

Skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN se povrnitev potrebnih stroškov veže na utemeljenost zahtevka za revizijo. Naročnik je vlagateljev zahtevek za revizijo zavrgel, zato Državna revizijska komisija ugotavlja, da je potrebno zavrniti tudi zahtevo vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa utemeljena.

Vlagatelj je v pritožbi zahteval povrnitev stroškov pravnega varstva pritožbenega postopka. Če je pritožba utemeljena, mora naročnik iz lastnih sredstev vlagatelju povrniti potrebne stroške, nastale v pritožbenem postopku (tretji odstavek 70. člena ZPVPJN).

Državna revizijska je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18; v nadaljevanju OT), kot potrebne priznala naslednje priglašene stroške pritožbenega postopka:
- strošek odvetniške storitve za sestavo pritožbe kot obrazložene vloge med postopkom v višini 1.500 točk (druga točka tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša 1098,00 EUR,
- izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 500 točk) v višini 25 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 18,30 EUR.

Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala presežka nad priznanimi stroški za odvetniško storitev za sestavo pritožbe, saj glede na vrednost spora za njegovo priznanje ni podlage v OT. Pritožbe namreč ni mogoče šteti za zahtevek za revizijo in posledično ni mogoče uporabiti prve točke tarifne številke 40 OT, za uporabo katere se zavzema vlagatelj, pač pa gre pritožbo šteti za obrazloženo vlogo med postopkom v smislu druge točke tarifne številke 40 OT (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije št. 018-223/2016, 018-3/2017, 018-48/2018).

Državna revizijska komisija je tako vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške v višini 1116,30 EUR. Ker je vlagatelj uspel s pritožbo le delno (tj. v delu, ki se nanaša na zahtevo glede odločitve naročnika o stroških pravnega varstva), je Državna revizijska komisija odločila, da se vlagatelju, v skladu z doseženim uspehom v postopku, ki ga glede na postavljeni zahtevek ocenjuje na 50%, povrne le 1/2 potrebnih stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva, tj. 558,15 EUR (drugi odstavek 154. člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.) v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN). Stroške v višini 558,15 EUR, je dolžan naročnik povrniti vlagatelju v roku 15 dni od prejema tega sklepa. Višjo stroškovno zahtevo vlagatelja je Državna revizijska komisija zavrnila.

S tem je odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa utemeljena.

V nadaljevanju je Državna revizijska komisija obravnavala vlagateljev zahtevek za revizijo zoper spremenjeno odločitev, ki ga je naročnik po meritorni obravnavi kot neutemeljenega zavrnil.

Vlagatelj je dne 30. 3. 2020 tudi zoper Odločitev z dne 23. 3. 2020 vložil zahtevek za revizijo, v katerem predlaga razveljavitev navedene odločitve in Odločitve z dne 12. 3. 2020 ter predlaga povrnitev stroškov postopka pravnega varstva. Zatrjuje, da je naročnik kršil načela transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in načela gospodarnosti, učinkovitosti ter uspešnosti. Nasprotuje navedbam naročnika, s katerimi se sklicuje na domnevno naknadno ugotovitev v zvezi z epidemijo oziroma pandemijo zaradi COVID-19. Pojasnjuje, da sta bili epidemija in pandemija razglašeni že pred sprejemom obeh odločitev, tudi same razsežnosti posledic bolezni COVID-19 so bile iz medijev poznane prej. Dodaja, da naročnik z napovedano novo izvedbo javnega naročila priznava, da storitve potrebuje; da so naročnikove navedbe, ki se nanašajo na napovedano znižanje proračunskih sredstev neutemeljene in kontradiktorne napovedani ponovni izvedbi javnega naročila; da bi moral imeti naročnik finančno konstrukcijo za izvedbo predmetnega javnega naročila predvideno in zagotovljeno že ob razpisu javnega naročila. Navaja tudi, da bi lahko naročnik v primeru sprememb oziroma modifikacij glede izvedbe javnega naročila, skladno z določbami 95. člena ZJN-3, spremenil izvedbo javnega naročila brez izvedbe novega postopka javnega naročanja.

Naročnik je s zavrnil vlagateljev zahtevek za revizijo z dne 30. 3. 2020. Zatrjuje, da lahko skladno s petim odstavkom 90. člena ZJN-3 na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe in o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek obvesti ponudnike. Zavrača vse vlagateljeve očitke in navaja, da je pri sprejemu odločitev ravnal transparentno in je ponudnika obravnaval enakopravno, saj naročila ni oddal zaradi razlogov izrednih okoliščin in višje sile, ki so nastale izven sfere naročnika, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti, in sicer zaradi razglasitve epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2, zato sklenitev pogodbe ne bi bila smiselna. Zaradi izrednih okoliščin je zato izvedba predmetnega javnega naročila v predvidenem obsegu, terminu in na vseh izmed predvidenih trgov za naročnika postala nepotrebna. Poleg tega upravičeno pričakuje, da za izvedbo predmetnega javnega naročila v celotnem obsegu ne bo imel zagotovljenih sredstev, ker je posredni proračunski uporabnik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT) pa je napovedalo znižanje sredstev za 30%, manj sredstev pa bo imel tudi zaradi ne pobranih turističnih taks v tem obdobju. Pojasnjuje, da so bila temeljna izhodišča za izvedbo predmetnega javnega naročila pripravljena v normalnih zdravstvenih razmerah, skladno s tem pa so bila načrtovana tudi sredstva namenjena oglaševanju, načrtovani ciljni trgi in časovni okviri oglaševanja. Nepredvidene in nepredvidljive razmere (omejevanje zapuščanja domov, različni ukrepi v zvezi z ureditvijo gibanj v druge države, zaprte meje in prepovedi potovanj) so vplivale na ključne elemente predmetnega javnega naročila (potovanja za delavce v sektorju turizma v Sloveniji, izvajanje turističnih storitev in tudi sama potovanja). Pojasnjuje, da bo predvidoma v letu 2020 postopek za izvedbo digitalne kampanje moral izvesti z bistvenimi spremembami prvotnih pogojev in ob bistveno spremenjenih okoliščinah (z novimi temeljnimi usmeritvami, spremenjenimi trgi, spremenjenim časovnim načrtom in spremenjenimi razpoložljivimi sredstvi).

Vlagatelj se je z vlogo z dne 17. 4. 2020 opredelil do naročnikovih navedb in vztraja pri revizijskih navedbah ter dodaja, da je naročnik pri vročanju Sklepa o zavrnitvi zahtevka kršil pravila o vročanju, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, s sprem.; v nadaljevanju ZUP); da je naročnik Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo izdal preuranjeno, saj še niso izpolnjeni pogoji za odločanje; da je dopis s strani MGRT v zvezi z zmanjšanjem sredstev pripravljen in poslan po naročilu naročnika za potrebe predmetnega postopka.

Uvodoma Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagatelj zahtevek za revizijo zoper Odločitev z dne 23. 3. 2020 vložil dne 30. 3. 2020.

Naročnik mora po prejemu zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 26. člena ZPVPJN preveriti, ali je bil zahtevek vložen pravočasno, ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN, ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN, ali ne obstajajo omejitve iz 16. člena ZPVPJN in ali je dopusten. Če zahtevek za revizijo izpolnjuje navedene pogoje, ga naročnik sprejme v obravnavo.

Skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZPVPJN mora naročnik v primerih kadar se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, odločitev iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN sprejeti v osmih delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo naročnika in ugotovila, da ni mogoče slediti navedbam vlagatelja, da je odločitev o zahtevku za revizijo preuranjena, ker niso izpolnjeni pogoji za odločanje. Naročnik je zahtevek za revizijo z dne 30. 3. 2020 prejel dne 1. 4. 2020, po prejemu zahtevka za revizijo pa preveril ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 26. člena ZPVPJN ter ga sprejel v obravnavo in skladno s tretjim odstavkom 28. člena ZPVPJN o zahtevku za revizijo odločil v zakonsko določenem roku.

Iz šestega odstavka 90. člena ZJN-3 sicer izhaja omejitev naročnika glede sprejemanja odločitev, vendar se le-ta nanaša na izdajo spremembe odločitve o oddaji javnega naročila, in sicer lahko naročnik spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. Državna revizijska komisija ugotavlja, da v konkretnem primeru ni prišlo do navedene situacije, kot je bilo ugotovljeno že zgoraj, je namreč naročnik Odločitev z dne 23. 3. 2020 sprejel in na Portalu javnih naročil objavil že pred prejemom zahtevka za revizijo zoper prvotno odločitev, zaradi česar izdaja Odločitve z dne 23. 3. 2020 ali odločitve o zahtevku zoper slednjo ni bila preuranjena.

Vlagatelj v zvezi z vročanjem Sklepa o zavrnitvi zahtevka zatrjuje tudi kršitev pravil, ki jih določa ZUP.

Skladno z določbo prvega odstavka 87. člena ZUP (v povezavi s petim odstavkom 44. člena prehodnih in končnih določb ZPVPJN, ki do začetka uporabe portala eRevizija za vročitev odločitve naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo in odločitve naročnika iz prvega odstavka 28. člena ZPVPJN določa uporabo zakona, ki ureja upravni postopek) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, na podlagi prvega odstavka 88. člena ZUP pa se v primerih, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pisanja vročajo slednjemu.

Državna revizijska komisija je vpogledala v odstopljeno dokumentacijo in ugotovila, da je vlagatelj zahtevku za revizijo z dne 30. 3. 2020 priložil pooblastilo iz katerega izhaja, da ga v postopku predmetnega pravnega varstva zastopa Odvetnik Svit Svetina, Cankarjeva cesta 4, Ljubljana. Iz odstopljene dokumentacije sicer izhaja, da je naročnik Sklep o zavrnitvi zahtevka skladno s prvim odstavkom 87. člena ZUP osebno vročil vlagatelju, pooblaščencu vlagatelja pa le po elektronski pošti (oboje dne 14. 4. 2020). Vendar je naročnik dne 15. 4. 2020 na pošto oddal Sklep o zavrnitvi zahtevka za revizijo skladno s prvim odstavkom 88. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom 87. člena ZUP - torej za osebno vročitev pooblaščencu, zaradi česar ni mogoče slediti vlagateljevim navedbam v zvezi s kršitvijo pravil vročanja.

Med vlagateljem in naročnikom je spor glede zakonitosti naročnikove Odločitve z dne 23. 3. 2020. Vlagatelj zatrjuje, da je navedena odločitev pavšalna in arbitrarna, da ni zakonita in utemeljena, saj razlogi za zavrnitev niso resnični. Vlagatelj naročniku očita kršitev določb ZJN-3 ter temeljnih načel javnega naročanja, in sicer načela transparentnosti in enakopravne obravnave ponudnikov ter načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Državna revizijska komisija je najprej obravnavala vlagateljeve revizijske navedbe glede (ne)obrazloženosti Odločitve z dne 23. 3. 2020, saj vlagatelj zatrjuje, da je naročnik odločitev obrazložil pavšalno ter s tem kršil temeljna načela javnega naročanja.

Pravno podlago za sprejem odločitve o zavrnitvi vseh ponudb predstavlja peti odstavek 90. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in o tem, ali bo začel nov postopek, obvestiti ponudnike ali kandidate. Kadar izvaja naročnik postopek javnega naročanja, v katerem objavi povabilo k sodelovanju, mora navedeno odločitev objaviti na Portalu javnih naročil in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko izvede za isti predmet nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe.

Iz predstavljene določbe ZJN-3 izhaja naročnikova obveznost, da razloge, s katerimi utemeljuje svojo odločitev o zavrnitvi vseh ponudb, navede že v odločitvi sami, s čimer se zagotovi transparentnost kot minimum uresničitve načela enake obravnave ponudnikov (6. in 7. člen ZJN-3) ter možnost uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva (9. člen ZPVPJN).

ZJN-3 ne določa natančnejših kriterijev za ugotavljanje zadostnosti oziroma ustreznosti vsakokratne obrazložitve odločitve o oddaji javnega naročila, je pa slednje skozi svojo prakso izoblikovala Državna revizijska komisija. V skladu s prakso Državne revizijske komisije (prim. npr. odločitvi v zadevah, št. 018-134/2017 in 018-218/2017) mora odločitev naročnika vsebovati jasne ter nedvoumne razloge, da se lahko ponudniki seznanijo z utemeljitvijo odločitve, preverijo njeno pravilnost oz. zakonitost ter po potrebi zaščitijo svoje pravice. Četudi ni nujno, da bi bila obrazložitev odločitve vseobsežna, torej takšna, da bi zajemala prav vse podrobnosti posameznih razlogov, na podlagi katerih je naročnik sprejel odločitev o (ne)oddaji naročila, pa mora obsegati jasno ter konkretno navedbo odločilnih (pravnih in dejanskih) dejstev, ki tvorijo pravno ter dejansko podlago naročnikove odločitve. Razlogi za odločitev morajo biti konkretizirani do takšne mere, da lahko ponudnik v morebitnem postopku uveljavljanja pravnega varstva navede vsa relevantna dejstva in predloži dokaze, s katerimi dokazuje, da razlogi, ki jih je naročnik navedel za svojo odločitev, niso utemeljeni, in da posledično odločitev o oddaji naročila ni zakonita.

V obravnavanem postopku Državna revizijska komisija vlagateljevim navedbam, da je naročnikova Odločitev z dne 23. 3. 2020 pavšalna oziroma ni obrazložena, ni mogla slediti. Naročnik je v obrazložitvi izpodbijane Odločitve z dne 23. 3. 2020 pojasnil, da je zaradi razglasitve epidemije oziroma pandemije (zaradi nalezljive bolezni COVID-19) izvedba predmetnega javnega naročila v predvidenem obsegu, terminu in na vseh predvidenih trgih postala nepotrebna. Navedeno dodatno utemeljuje z navedbami, da so bili turistični tokovi za nedoločen čas ustavljeni. Jasno in konkretizirano je pojasnil tudi, da je prišlo do situacije, da je zaradi spremenjenih in izrednih okoliščin pri njem kot posrednem proračunskem uporabniku prišlo do spremembe pri zagotovljenih sredstvih za izvedbo javnega naročila v predvidenem obsegu. Pojasnil je, da je kot posredni proračunski uporabnik financiran s strani MGRT, ki je zaradi razglašene epidemije in vsesplošne situacije v zvezi s posledicami virusa ter trenutne nestabilne gospodarske situacije, napovedal zmanjšanje sredstev v višini 30%, hkrati je navedel, da bo z manj sredstvi razpolagal tudi zaradi nepobranih turističnih taks v trenutnem obdobju. Dodatno je ponudnike obvestil, da bo predvidoma v letu 2020 postopek za izvedbo digitalne kampanje moral izvesti z bistvenimi spremembami prvotnih pogojev oziroma v spremenjenem obsegu, vrednosti in s spremenjenimi trgi in termini izvajanja digitalne kampanje. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik jasno in nedvoumno navedel razloge za sprejem Odločitve z dne 23. 3. 2020, zato mu ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju z načelom transparentnosti (6. člen ZJN-3) oziroma z načelom enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3).

Državna revizijska komisija je v nadaljevanju obravnavala navedbe vlagatelja glede neresničnosti (navideznosti) razloga, da naročnik zaradi izjemnih okoliščin ne potrebuje predmetnega javnega naročila v predvidenem obsegu in neresničnosti (navideznosti) razloga, da naročnik zaradi zmanjšanja sredstev s strani MGRT ne bo imel sredstev za izvedbo javnega naročila v predvidenem obsegu. Vlagatelj namreč zatrjuje, da je za epidemijo in pandemijo naročnik vedel že pred sprejemom odločitev, sama napoved ponovne izvedbe javnega naročila pa dokazuje, da je predmetno javno naročilo dejansko potrebno, hkrati zatrjuje, da bistvenih sprememb pri novem postopku ni za pričakovati.

Državna revizijska komisija je že večkrat ugotovila, da oddaja naročila v izvedbo ni edini možni zaključek postopka oddaje javnega naročila (prim. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-203/2019 in št. 018-034/2020). ZJN-3 ne določa oz. naročniku ne nalaga dolžnosti, da javno naročilo odda, temveč ureja tudi primere, ko se postopek oddaje javnega naročila ne konča z izbiro najugodnejšega ponudnika. Razlogi za neuspešen zaključek postopka oddaje javnega naročila so lahko bodisi na strani ponudnikov, ker so oddali nedopustne ponudbe, zaradi česar naročnik vse ponudbe zavrne, bodisi na strani naročnika, ko ta zaradi razlogov na njegovi strani ne odda javnega naročila (že predstavljeni peti odstavek 90. člena ZJN-3).

Državna revizijska komisija je že v več svojih odločitvah, v katerih je obravnavala zakonitost naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb, opozorila tudi na prakso Sodišča Evropske unije, ki je pri razlagi skupnostnega prava navedlo, da naročniki ob sprejemu odločitve o zaključku postopka oddaje javnega naročila brez izbire najugodnejše ponudbe ali začetku novega postopka uživajo širok preudarek, pri čemer evropsko pravo javnih naročil ne zahteva, da bi naročniki takšno odločitev smeli sprejeti le v izjemnih primerih ali na podlagi posebej upravičenih razlogov (prim. zadevi C-27/98, točke 23, 25 in 33, ter C-244/02, točka 29). Sodišče Evropske unije je ob tem opozorilo, da morajo naročniki pri preklicu javnega razpisa (kljub temu, da direktive s področja javnega naročanja, razen dolžnosti obveščanja, ne določajo nobenih posebnih pravil, ki bi se nanašala na vsebinske ali formalne pogoje za sprejem take odločitve) spoštovati temeljna pravila prava Evropske Unije, še posebej načela, vsebovana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki zadevajo svobodo ustanavljanja in svobodo opravljanja storitev (zadeva C-92/00, točka 42). Naročnik sme vedno prekiniti postopek oddaje javnega naročila in ga zaključiti brez izbire najugodnejše ponudbe, celo v primeru, če je do nemožnosti izbire prišlo zaradi napake naročnika, pod pogojem, da je takšna odločitev sprejeta ob spoštovanju temeljnih pravil skupnostnega prava o javnem naročanju, zlasti načela enake obravnave (zadeva C-244/02, točka 36).

Presoja zakonitosti naročnikove odločitve o zavrnitvi vseh ponudb v revizijskem postopku tako ne more obsegati preverjanja (ne)utemeljenosti posameznih razlogov za sprejem takšne odločitve, temveč (v obsegu revizijskih navedb) zlasti preverjanje, ali je naročnik pri sprejemu le-te odločitve ravnal skladno s temeljnimi pravili skupnostnega prava o javnem naročanju, predvsem ali je naročnik morebiti ravnal netransparentno ali diskriminatorno (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-134/2017). Državna revizijska komisija se zato v konkretnem primeru ni spuščala v presojo revizijskih očitkov, s katerimi vlagatelj izpodbija utemeljenost vsebinskih razlogov za sprejem Odločitve z dne 23. 3. 2020, ampak je presodila revizijske očitke le v obsegu dolžnih formalnih ravnanj naročnika (peti odstavek 90. člena ZJN-3), zatrjevanih kršitev načela enakopravne obravnave ponudnikov (7. člen ZJN-3) ter načela transparentnosti (6. člen ZJN-3).

Načelo enakopravne obravnave ponudnikov naročnika obvezuje, da mora med ponudniki na vseh stopnjah postopka javnega naročanja glede vseh elementov zagotoviti, da med njimi ni razlikovanja. Kadar naročnik na podlagi petega odstavka 90. člena ZJN-3 postopek oddaje javnega naročila zaključi z zavrnitvijo vseh ponudb, je o kršitvi načela enakopravne obravnave ponudnikov mogoče govoriti zlasti v primeru, kadar je razlog za zaključek postopka naveden le formalno oziroma navidezno, dejansko pa je uporabljen z namenom, da se enega ali več ponudnikov postavi v neupravičeno boljši oziroma slabši položaj v primerjavi z drugimi ponudniki. Državna revizijska komisija je ugotovila, da je naročnik z Odločitvijo z dne 23. 3. 2020, oba ponudnika obravnaval enako, ker zaradi ugotovljenih okoliščin, javno naročilo ni bilo dodeljeno nobenemu izmed ponudnikov.

Državna revizijska komisija ne more slediti revizijskim navedbam, da naročnikovi razlogi za sprejem Odločitve z dne 23. 3. 2020 ne obstajajo. Kot je bilo že ugotovljeno, je naročnik prepričljivo navedel in konkretiziral razloge, ki se nanašajo na izredne okoliščine zaradi katerih je prišlo do situacije, da razmere in ukrepi v državah ciljnih trgov (kot so omejevanje zapuščanja domov, različni ukrepi v zvezi z ureditvijo gibanj v druge države, prepovedi potovanj) vplivajo na ključne elemente izvedbe predmetnega javnega naročila. Pojasnil je, da izredne okoliščine vplivajo predvsem na načrtovana sredstva namenjena oglaševanju, načrtovane ciljne trge in tudi na časovni okvir oglaševanja, kot tudi na samo izvajanje, saj zaradi omejitev gibanja niso mogoča potovanja za delavce v sektorju turizma, onemogočen pa je tudi končni cilj izvedbe javnega naročila - potovanja. Naročnik je navedel, da je že pred sklenitvijo pogodbe ugotovil, da predmetno javno naročilo v predvidenem obsegu, terminih in na predvidenih ciljnih trgih ne bo potrebno, zato ne bi bilo smiselno, da kljub navedenim ugotovitvam sklene pogodbo in na podlagi 95. člena ZJN-3 le-to kasneje spreminja. Pojasnil je tudi, da bo predvidoma v letu 2020 po preučitvi posledic (dejstev in napovedi razvoja dogodkov) moral na novo pripraviti javno naročilo digitalne kampanje z bistvenimi spremembami prvotnih pogojev in ob bistveno spremenjenih okoliščinah (z novimi temeljnimi usmeritvami, spremenjenimi trgi, spremenjenim časovnim načrtom in spremenjenimi razpoložljivimi sredstvi). Poleg navedenega pa Državna revizijska komisija ugotavlja, da se vprašanje v kakšnem obsegu, na katerih ciljnih trgih in v katerih terminih bo naročnik izvajal predmetno javno naročilo nanaša na oblikovanje predmeta javnega naročila, pri oblikovanju le-tega pa je naročnik samostojen, saj gre za njegove poslovne odločitve, naročnik je namreč tisti, ki najbolje pozna svoje delovanje, objektivne potrebe in specifične zahteve, zato je identifikacija potreb naročnika v njegovi domeni in ne v domeni (potencialnih) ponudnikov (prim. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-062/2019 in št. 018-150/2018).

Na podlagi navedenega gre ugotoviti, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo z dne 30. 3. 2020 ni uspel izkazati, da je naročnikov razlog, da zavrne vse ponudbe, ker je izvedba predmetnega javnega naročila v predvidenem obsegu, terminu in na predvidenih ciljnih trgih, zaradi pandemije bolezni COVID-19 postala nepotrebna, navidezen. Ker je že na podlagi navedenega potrebno ugotoviti neutemeljenost vlagateljeve zahteve za razveljavitev izpodbijane Odločitve z dne 23. 3. 2020, Državna revizijska komisija v nadaljevanju ni presojala revizijskih navedb, da je navidezen tudi drugi naročnikov razlog, in sicer da so se zmanjšala zagotovljena sredstva. Vsebinska presoja teh navedb namreč, ob upoštevanju, da za zavrnitev vseh ponudb zadostuje že en razlog, namreč ne bi mogla več vplivati na vsebinsko drugačno odločitev Državne revizijske komisije v tem postopku.


Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati ravnanja, ki bi bilo v nasprotju s 6. in 7. členom ZJN-3.

V zvezi z navedbami vlagatelja, da ni pričakovati, da bodo obseg, vrednosti, trgi in celo termini izvedbe v napovedanem novem postopku javnega naročila bistveno drugačni, Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vsak postopek oddaje javnega naročila samostojen in se (ločeno) zaključi z naročnikovim sprejemom ene izmed odločitev v skladu z 90. členom ZJN-3. Zakonitost naročnikovih ravnanj v (novem) ponovljenem postopku oddaje javnega naročila za isti predmet javnega naročanja bo lahko predmet presoje (pravnega varstva) v času izvajanja takšnega postopka, ne more pa to biti predmet presoje v konkretnem postopku oddaje javnega naročila. V ponovljenem postopku oddaje javnega naročila pa bo lahko sodeloval tudi vlagatelj, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, da je naročnik možnost, ki mu jo daje peti odstavek 90. člena ZJN-3, zlorabil z namenom diskriminirati vlagatelja. Ob zapisanem Državna revizijska komisija zato kot preuranjene zavrača očitke vlagatelja o naročnikovi (morebitni) kršitvi določb ZJN-3 v ponovljenem postopku.

Vlagatelj naročniku očita tudi, da Odločitev z dne 23. 3. 2020 predstavlja kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (4. člen ZJN-3). Kot je Državna revizijska komisija ugotovila že v več svojih odločitvah, navedeno načelo prvenstveno ni namenjeno zaščiti položaja ponudnikov, temveč zaščiti javnega interesa, ki se kaže v racionalni porabi javnofinančnih sredstev in v zagotavljanju najboljšega razmerja med ceno ter kakovostjo kupljenega blaga oziroma naročenih storitev in/ali gradenj. Že po naravi stvari (primerjaj odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-099/2018, št. 018-010/2019, itd.) se zato posamezni ponudnik v predrevizijskem oziroma revizijskemu postopku praviloma ne more sklicevati na kršitev načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, saj se z njim ščiti javni interes, ne pa interes ponudnikov, ki je v tem, da se na enakopravnih izhodiščih potegujejo za izvedbo konkretnega javnega naročila, ne da bi jih pri tem ovirale možne kršitve pravil javnega naročanja. Glede na navedeno Državna revizijska komisija ugotavlja, da je vlagateljev očitek o kršitvi načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti neutemeljen.

Na podlagi vsega navedenega Državna revizijska komisija ugotavlja, da vlagatelj v okviru zahtevka za revizijo z dne 30. 3. 2020 ni uspel utemeljiti in izkazati naročnikovih kršitev v postopku oddaje predmetnega javnega naročila. Državna revizijska komisija je zato, na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, zahtevek za revizijo vlagatelja (tako v primarnem kot v podrednem delu) zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo in v vlogah, s katerimi se je opredelil do navedb in predloga naročnika, uveljavljal povračilo stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija v skladu z določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN njegovo zahtevo za povračilo stroškov postopka pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 4. točke izreka tega sklepa.

Naročnik je z vlogo z dne 17. 4. 2020 Državni revizijski komisiji posredoval predlog za izdajo sklepa s katerim Državna revizijska komisija na podlagi 20. člena ZPVPJN naročniku dovoli zavrnitev vseh ponudb, zato je Državna revizijska komisija v nadaljevanju obravnavala tudi navedeni predlog.

Naročnik predlog utemeljuje s tem, da je izvedba predmetnega javnega naročila zaradi nalezljive bolezni COVID-19 in posledic širjenja le-te nesmiselna in nepotrebna, poraba javnih sredstev na takšen način pa ne bi bila gospodarna. Zatrjuje, da so nepredvidene in nepredvidljive razmere pri nas in po svetu vplivale na ključne elemente predmetnega javnega naročila, izvedba le-tega v predvidenem obsegu, času in na predvidenih trgih bi bila zaradi omejenih potovanj in prepovedi zapuščanja domov nesmiselna in kontraproduktivna. Prav tako pojasnjuje, da je posredni proračunski uporabnik in da upravičeno pričakuje zmanjšanje sredstev s strani MGRT, z manjšimi sredstvi pa bo razpolagal tudi zaradi praktično nepobranih sredstev iz naslova turistične takse.

Vlagatelj se je z vlogo z dne 4. 5. 2020 opredelil do naročnikovega predloga v kateri navaja, da naročnik ne utemeljuje in ne navaja okoliščin, ki bi predstavljale prevladujoče razloge povezane z javnim interesom, vključno z obrambnim in varnostnim interesom, ki zahtevajo, da se predlogu ugodi.

Po proučitvi naročnikovega predloga in mnenja vlagatelja je Državna revizijska komisija na podlagi 20. člena ZPVPJN odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

ZPVPJN v prvem odstavku 17. člena določa, da lahko naročnik, ne glede na vloženi zahtevek za revizijo, nadaljuje postopek oddaje javnega naročila, ne sme pa skleniti pogodbe, ustaviti postopka javnega naročanja, zavrniti vseh ponudb ali začeti novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja. Temeljno pravilo ZPVPJN je torej, da lahko naročnik po prejemu zahtevka za revizijo nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila, ne sme pa zavrniti vseh ponudb. Le izjemoma lahko naročnik kljub vloženemu zahtevku za revizijo zavrne vse ponudbe v primeru, če to dovoli Državna revizijska komisija na podlagi njegovega predloga (četrti odstavek 20. člena ZPVPJN).

Iz navedene določbe izhaja, da se predlog naročnika za zavrnitev vseh ponudb veže na vloženi zahtevek za revizijo, namenjen pa je zavrnitvi vseh ponudb še pred pravnomočno odločitvijo o zahtevku za revizijo.

Ker je Državna revizijska komisija o vlagateljevem zahtevku za revizijo meritorno odločila in ga kot neutemeljenega zavrnila, je s tem odpadla pravna podlaga oziroma pravni interes naročnika za uveljavljanje predloga za izdajo sklepa za dovolitev zavrnitve vseh ponudb, zaradi česar je Državna revizijska komisija omenjeni predlog naročnika zavrgla.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 5. točke izreka tega sklepa.

V Ljubljani, 18. 5. 2020







Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar,
članica Državne revizijske komisije


Vročiti:
- Javna agencija Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma, Dimičeva ulica 13, Ljubljana,
- Odvetnik Svit Svetina, Cankarjeva cesta 4, 1000 Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana.

Vložiti:
- v spis zadeve, tu.