018-039/2020 DARS, d.d.

Številka: 018-039/2020-5

SKLEP

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter mag. Gregorja Šebenika in Tadeje Pušnar, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Izdelava IZP in PZI načrtov za rekonstrukcijo z zamenjavo nadhodov Gotske ulice VA0226 in Ledarske ulice VA0228, H3, odsek 0090, km 0,450 in 1,040« in na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložil Inštitut za metalne konstrukcije, Mencingerjeva 7, Ljubljana (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika DARS d.d., Ulica XIV. divizije 4, Celje (v nadaljevanju: naročnik), dne 30. 3. 2020

ODLOČILA



1. Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2. Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev

Naročnik je obvestilo o javnem naročilu dne 18. 6. 2019 objavil na Portalu javnih naročil, pod številko objave JN 004199/2019.

Naročnik je z Odločitvijo o oddaji javnega naročila št. 313/2020-SNR/140-19, z dne 29. 1. 2020, ponudnike obvestil, da je predmetno javno naročilo oddal v izvedbo družbi Promico d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik). Iz obrazložitve je razvidno, da je bil eden izmed treh sodelujočih ponudnikov izločen iz razloga, ker ni dopolnil ponudbe, preostala dva ponudnika (vlagatelj in izbrani ponudnik) pa sta bila povabljena k pogajanjem o ponudbenih cenah. Izbrana je bila ponudba izbranega ponudnika, ki je po obeh merilih prejela (naj)višje število točk.

Zoper navedeno odločitev je vlagatelj dne 5. 2. 2020 pravočasno vložil zahtevek za revizijo. Predlaga, da se izpodbijana odločitev razveljavi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Navaja, da je odločitev nezakonita, saj izbrani ponudnik ni izkazal, da izpolnjuje referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika in strokovni kader. Vse reference izbranega ponudnika so vsebinsko neustrezne, naročnik pa jih je sprejel ne da bi jih preveril z dolžno skrbnostjo. Vlagatelj citira referenčne zahteve in navaja, da se je prvotna referenčna zahteva glasila zgolj na premostitvene objekte, naročnik pa je nato referenčne zahteve spremenil in zahteval cestne premostitvene objekte. Enako je naročnik razpisno dokumentacijo spremenil tudi v delu, ki se nanaša na merilo. Navedeno pomeni, da se lahko referenčni zahtevi zadosti s cestnim premostitvenim objektom. Iz zakonodaje in iz strokovne prakse izhaja, da je cestni premostitveni objekt strokovni izraz, ki definira premostitveni objekt, preko katerega poteka cestni promet z motornimi vozili. Preko cestnega premostitvenega projekta mora tako potekati ena izmed cest, ki jih določa Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05 s spremembami). Nadhodi za pešce in kolesarje ne spadajo v kategorijo cestnih premostitvenih objektov. Vlagatelj citira dva odgovora, ki ju je podala Direkcija RS za infrastrukturo v predhodno izvedenih postopkih oddaje javnih naročilo, in s katerima je pojasnila, da je cestni premostitveni objekt tisti objekt, preko katerega poteka cestni promet. Takšno tolmačenje, navaja vlagatelj, potrjujeta tudi Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 s spremembami; v nadaljevanju: ZCes-1) in Pravilnik o projektiranju cest, pri čemer se z upoštevanjem njunih razlag pojmov nadhod za pešce in/ali kolesarje obravnava kot cestni objekt ter kot premostitveni objekt, ne more pa se ga obravnavati kot cestni premostitveni objekt. Terminološko je torej pojem cestnega premostitvenega objekta jasen - gre za premostitveni objekt, preko katerega poteka cestni promet, nadhodi za pešce in kolesarje pa se obravnavajo v sklopu javnih površin za pešce oziroma kolesarskih površin. Vlagatelj našteva reference izbranega ponudnika (ugotavlja, da je bila referenca »PZI nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcija priključka Letališke ceste na avtocesto A1« ponujena za ponudnika in kader v okviru pogoja, referenci »Footbridge Horseshoe on Tripoli« in »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli« pa sta bili ponujeni v okviru merila) in zatrjuje, da gre pri vseh treh za nadhode za pešce in torej ne za cestne premostitvene objekte. Navaja še, da je pri referenci »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli« sredinski del prekladne konstrukcije zapolnjen z betonom, strižni elementi - jekleni varjeni čipi pa zagotavljajo medsebojno sovprežno povezavo med jekleno konstrukcijo in betonom na mestu vseh podpor. Prekladna konstrukcija torej ni jeklena, temveč sovprežna in zagotavlja potrebno nosilnost v smeri premostitve samo ob pogoju toge povezave jeklene konstrukcije z armirano betonskim delom. Tehnično gledano gre za sovprežno izvedbo konstrukcije, naročnik pa vlagatelju ni priznal enega referenčnega projekta z utemeljitvijo, da je nosilna konstrukcija v vzdolžni smeri premostitve sestavljena iz jekla in betona, in zato ni premostitveni objekt z jekleno prekladno konstrukcijo. Vlagatelj tudi zatrjuje, da referenci, ki ju je izbrani ponudnik pridobil v Libiji, vsebinsko ne izpolnjujeta zahtev iz Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 s spremembami) ter Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov glede obsega projektne dokumentacije PZI (Uradni list RS, št. 36/18). Ravno tako je sporna tudi potrditev teh referenc s strani glavnega izvajalca. Poleg tega je utemeljen tudi pomislek v verodostojnost referenc iz Libije. Ker je v Libiji od leta 2011 bolj ali manj vojno stanje, si je težko predstavljati, da je bil v letu 2013 naročen projekt štirih brvi za pešce. Dvom v korektnost postopka zbuja tudi dvojna vloga iste osebe (ki je nastopala v vlogi pogajalca v pogajanjih, ki so bila izvedena dne 4. 12. 2019 in v vlogi recenzenta referenčnega projekta) pri referenci »PZI nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcija priključka Letališke ceste na avtocesto A1«, poleg tega je bila ta referenca podpisana 3 dni pred potekom roka za oddajo ponudb, v dokumentaciji pa se nahaja tudi izjava recenzenta, datirana 7 dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Vlagatelj opozarja tudi na izvedbo pogajanj in zatrjuje, da so bila prvič preklicana, drugič pa so bila sicer izvedena, a je vodja pogajalcev v uvodnem delu vse prisotne seznanil z oceno ponudb v okviru merila reference. S tem je naročnik kompromitiral pogajanja, saj je razkril vlagateljeva pogajalska izhodišča oziroma je na ta način izbranega ponudnika seznanil z dejstvom, da ima pri pogajanjih 10 % prednost.

Izbrani ponudnik se je z vlogo, z dne 17. 2. 2020, vloženo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZPVPJN, izjasnil o revizijskih navedbah vlagatelja. Uvodoma ugotavlja, da je predmet javnega naročila izdelava projektne dokumentacije dveh nadhodov za pešce in kolesarje nad zelo frekventno severno ljubljansko obvoznico. Z referenčno zahtevo je naročnik želel pridobiti projektanta z ustreznimi izkušnjami pri projektiranju premostitvenega objekta nad cesto. Zatrjuje, da se v njegovi petindvajsetletni praksi termin cestni premostitveni objekt uporablja takrat, ko poteka cestna komunikacija pod ali/in nad objektom. Naziv objekta pogojuje lega primarne komunikacije, v obravnavanem primeru je to hitra cesta, ki je spodaj, zato gre za cestni nadhod. Termin cestni premostitveni objekt v slovenskih predpisih ni izrecno opredeljen, zato ga je potrebno obravnavati kot strokovni pojem. Vlagateljevo tolmačenje ZCes-1 in Pravilnika o projektiranju cest, in sicer, da je cestni premostitveni objekt le objekt, na katerem poteka cesta, je zmotno in nepravilno, saj 10. točka prvega odstavka ZCes-1 določa, da so cestni objekti mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, prepusti, galerije, podporne in oporne konstrukcije ter podhodi in nadhodi. Pravilnik o projektiranju pa v 24. točki 3. člena določa, da so premostitveni objekti gradbeni objekti za premostitev ovir v prostoru, razvrščeni po vrsti izvedbe: viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi, podhodi, nadhodi in prepusti. Iz navedenega tako izhaja, da je lahko cestni premostitveni objekt vsak tisti objekt, ki se na kakršenkoli način umešča v cestno mrežo. Izbrani ponudnik še navaja, da se vlagatelj pri definiciji cestnega premostitvenega objekta sklicuje na odgovore, ki niso bili podani v obravnavanem postopku. Ker si termin cestni premostitveni objekt očitno vsak interpretira po svoje, bi bilo najpomembneje zasledovati naročnikovo namero, kaj je primerna referenca za izvedbo projekta nadhoda nad cesto. Poleg tega nejasne razpisne dokumentacije ni dopustno interpretirati v škodo ponudnikov. Izbrani ponudnik pojasnjuje, kaj pomeni sovprežnost in zatrjuje, da gre pri referenci »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli« za integralno konstrukcijo nadhoda preko dveh polj dolžin 22,9 in 25,1 m. Premostitev je izvedena s kontinuirano jekleno prekladno konstrukcijo, katero predstavlja jekleni predalčni nosilec višine 0,5 m in širine 4,0 m. Na mestu krajnih podpor je vpeta v armiranobetonska opornika, nad vmesno podporo pa v jekleni steber okroglega prereza, ki je zapolnjen z betonom. Kakor pri vseh integralnih mostovih je tudi tukaj izvedena toga povezava med prekladno konstrukcijo in podporami. Povezava jeklene prekladne konstrukcije z AB podporami je izvedena z jeklenimi sidri in betonom, saj se tukaj stikata dva različna materiala (jeklo prekladne konstrukcije in beton podporne konstrukcije). V statičnem računu nadhoda se tako v polju (npr. na sredini razpona), kakor ob podporah prekladna konstrukcija dimenzionira (izračuni za določitev potrebnih dimenzij jeklenih elementov) kot jeklena konstrukcija. Prekladna konstrukcija nadhoda se tudi v tem oziru smatra kot jeklena. Beton v območju vmesne podpore nima funkcije zagotavljanja nosilnosti v smeri premostitve in seveda ni sovprežna prekladna konstrukcija, saj nenazadnje pri sovprežni prekladni konstrukciji AB plošča vedno poteka v zgornji coni sovprežnega prereza neprekinjeno po njeni celotni dolžini. Izbrani ponudnik še navaja, da je bila projektna nadhodov v Libiji izdelana skladno s projektnimi pogoji investitorja, ki zahteva uporabo evropskih standardov (EC 1-8) ob upoštevanju lokalnih pogojev (potres, veter, temperatura). Projekti so izdelani v skladu s pravili stroke ter na vsebinskem in tehničnem višjem nivoju obdelave, kakor podobni projekti jeklenih premostitvenih konstrukcij v Sloveniji, ki so bili zahtevani v skladu s slovensko zakonodajo ali naročnikovimi projektnimi nalogami. Oba referenčna projekta sta bila vsebinsko izdelana v obsegu PGD in PZI projekta, v razmerju 50 - 60 % v korist PGD in sta precej obsežnejša od razpisanega projekta. Projektant I.T., nominiran za izdelavo projektne dokumentacije, je bil pri navedenih projektih ne le odgovorni projektant (po novi zakonodaji pooblaščeni inženir) pač pa tudi odgovorni vodja projekta. Izbrani ponudnik še navaja, da je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora potrdilo o referenčnem delu za strokovni kader potrditi naročnik konkretnega dela, kar je tudi upošteval. Navaja še, da je potrjevalec recenzijske izjave o ustreznosti projekta že dolga leta recenzent večine projektov pri javnih naročilih naročnika in Direkcije RS za infrastrukturo.

Naročnik je z dokumentom št. 313/2020-SNR/140-19-rev, z dne 27. 2. 2020, zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov. Citira referenčne zahteve in ugotavlja, da njihova vsebina ni sporna, pač pa so sporne reference izbranega ponudnika. Citira 5., 6., 7., 10., 26. in 43. točko 2. člena ZCes-1 in ugotavlja, da zakon ne opredeljuje pojma cestni premostitveni objekt. Navaja, da je predmet javnega naročila izdelava idejne zasnove za pridobitev projektnih pogojev IZP in projekta za izvedbo gradnje PZI za rekonstrukcijo z zamenjavo nadhodov Gotske ulice in Ledarske ulice. Pod navedenima nadhodoma poteka cestni promet, na objektih pa promet pešcev in kolesarjev. Referenčni pogoji so sorazmerni s predmetom, saj kot je Državna revizijska komisija navedla že v več svojih odločitvah, so reference po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti. Naročnik lahko na podlagi dokazila, da je ponudnik vsaj enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, utemeljeno sklepa, da ima tak ponudnik ustrezno znanje za izvedbo naročila. Naročnik navaja, da je izbrani ponudnik z referenčnim delom »PZI nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcija priključka Letališke ceste na avtocesto A1« izkazal izpolnjevanje referenčnega pogoja iz podčlena 4.2 (c) in referenčnega pogoja za pooblaščenega inženirja iz podčlena 4.2 (d), z referenčnima projektoma »Footbridge Horseshoe on Tripoli« in »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli« pa je izbrani ponudnik izkazal izpolnjevanje merila. Za referenco »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli« je izbrani ponudnik predložil obrazec OBR-3 -Merilo in potrdilo o referenčnem delu, iz katerega je razvidno, da so bili izdelani projekti za izvedbo (PZI) za jekleno prekladno konstrukcijo dolžine 49 m (razponi 22,9 in 25,1 m) preko sedem pasovne vpadnice v Tripoliju. Že iz obrazcev iz ponudbe je bilo razvidno, da je šlo za jekleno prekladno konstrukcijo, poleg tega je izbranega ponudnika pozval, da za navedeno referenco predloži fotokopije delov projektne ali druge dokumentacije, iz katere bo jasno razvidno, da je šlo za premostitveni objekt z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 m. Po pregledu dodatnih dokazil je bilo ugotovljeno, da je referenca izpolnila zahteve za pridobitev točk v okviru merila. Gre za integralno konstrukcijo nadhoda preko dveh polj dolžin 22,9 in 25,1 m. Premostitev je izvedena s kontinuirano jekleno prekladno konstrukcijo, katero predstavlja jekleni predalčni nosilec višine 0,5 m in širine 4,0 m. Na mestu krajnih podpor je vpeta v armiranobetonska opornika, nad vmesno podporo pa v jekleni steber okroglega prereza, ki je zapolnjen z betonom. Tudi tukaj je bila izvedena toga povezava med jekleno konstrukcijo in podporami. Povezava jeklene prekladne konstrukcije z AB podporami je izvedena z jeklenimi sidri in betonom, ki ima funkcijo povezave - vpetosti prekladne konstrukcije v podpori. Beton v prekladni konstrukciji v območju vmesne podpore ima predvsem funkcijo zagotovitve večje togosti vitke jeklene prekladne konstrukcije, nima pa funkcije zagotavljanja nosilnosti v smeri premostitve, zato ne gre za sovprežno prekladno konstrukcijo. Celotna konstrukcija premostitve je zasnovana zelo sodobno, in sicer kot integralna konstrukcija brez ležišč in diletacij. Za zagotovitev takšnega koncepta pa je potrebna toga povezava s podporami, kar pa je možno zagotoviti le s povezavo jeklene prekladne konstrukcije s konstrukcijami podpor, ki so iz betona (opornika) ali jekla in betona (vmesna podpora). Vsekakor gre za objekt z jekleno prekladno konstrukcijo, ki je togo povezana s podporami in ne za sovprežno. Sovprežni prerez na manjšem delu razpona, konstrukcije ne more opredeljevati kot sovprežne. Naročnik še navaja, da vlagatelj niti ne poskuša dokazati, da je njegova referenca ustrezna. Navaja, da je na podlagi pridobljenih dodatnih dokazil ugotovil, da vlagatelj z referenco »PZI sanacije mostu čez Savo v Tacnu (LI0127) na R2-639/1141« ni izkazal izpolnjevanja referenčnega pogoja za pooblaščenega inženirja in zato za referenco ni prejel točk. Pri tej referenci gre za premostitveni objekt s sovprežno prekladno konstrukcijo, ki zagotavlja potrebno nosilnost v smeri premostitve samo ob pogoju toge povezave jeklene konstrukcije (škatlasti nosilci) z armirano betonskim delom (ploščo). Glede preostalih očitkov naročnik meni, da so pavšalni in da vlagatelj v zvezi z njimi ni predložil nobenih konkretnih dokazil. Navaja še, da je kot ustrezne sprejel tudi reference iz tujine. V vsaki državi je poimenovanje projektantov in faz projektiranja različno, prav tako so različni tudi njihovi prevodi v slovenščino. Pomembno je, ali je na podlagi načrtov oziroma projektov predvideno konstrukcijo možno zgraditi oziroma ali gre za primerljivo stopnjo obdelave. Naročnik še navaja, da kljub temu, da infrastrukturne projekte naroča upravljalec javne infrastrukture v sklopu gospodarske javne službe, to še ne pomeni, da lahko potrditev referenc izda le upravljalec oziroma lastnik te infrastrukture. V razpisni dokumentaciji je bilo zahtevano, da mora ponudnik predložiti potrdila naročnikov referenčnih del, kar pomeni da če je ponudnik referenčna dela izvajal kot podizvajalec, je lahko predložil potrdilo svojega naročnika. Naročnik še navaja, da kršitev ne more biti podana, če recenzent projektne dokumentacije sodeluje v postopku oddaje javnega naročila kot pogajalec.

Vlagatelj se je z vlogo št. 18/U-TV, z dne 5. 3. 2020, izjasnil o navedbah naročnika v odločitvi o zahtevku za revizijo. Ponovno opozarja na odgovora Direkcije RS za infrastrukturo. Navaja, da vrste cest določa Pravilnik o projektiranju cest v 7. členu ter zatrjuje, da pravilnik kolesarskih poti in površin za pešce ne obravnava kot cesto, temveč so zgolj del ceste oziroma v naselju celo del javnih površin. Navaja še, da ZCes-1 v 62. členu določa, da so podhodi in nadhodi za pešce in kolesarje v naselju v funkciji javnih površin naselja in se torej ne morejo obravnavati kot cesta. V skladu z 2. členom tega zakona so kolesarski pasovi, kolesarske poti in območje za pešce le del ceste. Območje ceste pa je po definiciji prostor, na katerem je cesta z varovalnimi pasovi in zračni prostor v višini 7 metrov nad najvišjo točko vozišča. Vlagatelj opozarja še na Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/13), ki postavlja jasno razmejitev med prometnimi površinami, namenjenim motornim vozilom, pešcem ali kolesarjem. Njegove trditve, zatrjuje vlagatelj, dodatno potrjuje dejstvo, da je Republika Slovenija sprejela ločene pravilnike in smernice, ki obravnavajo kolesarske povezave. Bistveno pa je, da se površine za pešce in kolesarje obravnava v regulativi cest le takrat, ko je poleg cestnega prometa z motornimi vozili omogočena in dopuščena uporaba cest tudi njim. Vlagatelj navaja, da je naročniku izraz cestni premostitveni objekt zagotovo poznan, saj ima v teku več naročil s tako postavljenim referenčnim pogojem. Naročnik pogosto uporablja ta pojem prav v pomenu, kot ga zatrjuje vlagatelj - da gre torej za premostitveni objekt, preko katerega poteka cesta. Vlagatelj še opozarja, da je naročnik v obrazcih 2a in 3a zahteval navedbo cestnega premostitvenega objekta, številko objekta in ceste, številke cest in objektov na teh cestah pa so določene le za AC, HC, GC, RG itn., torej za ceste, navedene v Pravilniku o projektiranju cest. Navaja še, da je izraz cestni premostitveni objekt podan v Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 s spremembami). Vlagatelj vztraja tudi pri očitkih, ki se nanašajo na referenco »Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli«. Zatrjuje, da naveden objekt ni jeklen, saj (kot navaja tudi naročnik) gre za sovprežni prerez, pa čeprav na manjšem delu razpona. Merilo za odločitev, ali je predmetna konstrukcija sovprežna ali ne, ni »manjši« ali »večji« del sovprežnega prereza glede na celotni razpon, temveč, ali je zagotovljena strižna povezava med jeklenimi in betonskimi elementi konstrukcije. Vlagatelj citira definicijo sovprežnega elementa in sovprežne povezave iz SIST EN 1994-2 in zatrjuje, da je naročnikovo ravnanje, s katerim samovoljno odloča, kolikšen del sovprežne konstrukcije je še dovolj majhen, da se ga ne upošteva, nesprejemljivo. Vlagatelj še navaja, da je pri konkretni referenci projektant strižno povezavo dosegel z vbetoniranimi strižnimi čepi ter sicer votel škatlast jeklen prerez zapolnil z armiranim betonom. V tehničnem opisu celo jasno navaja, da je sovprežna povezava med jeklom in betonom dosežena s strižnimi čepi. Dodatno je sporno tudi, da referenca za 10 cm presega referenčni pogoj razpona 25 m. Tudi če bi sledili naročnikovim navedbam o kriteriju »manjšega in večjega razpona«, bi bilo potrebno razponu 25,1 m odšteti dolžino sovprežnega prereza in bi tako hitro ugotovili, da referenca ne ustreza več zahtevi po 25 m razpona. Vlagatelj predlaga Državni revizijski komisiji, da v kolikor bo ocenila, da gre pri vprašanju pojma sovprežnih objektov za zahtevno strokovno vprašanje, naj angažira ustreznega strokovnjaka. Vlagatelj ponovno opozarja na izvedbo pogajanj in zatrjuje, da je naročnik kompromitiral pogajanja, saj je razkril vlagateljeva pogajalska izhodišča oziroma je na ta način izbranega ponudnika seznanil z dejstvom, da ima pri pogajanjih 10 % prednost.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu ter preučitvi navedb vlagatelja, naročnika in izbranega ponudnika, je Državna revizijska komisija odločila tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

V obravnavanem primeru vlagatelj zatrjuje, da izbrani ponudnik ni izpolnil referenčnih zahtev, poleg tudi ne bi smel prejeti točk po merilu »Reference pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti)«. Navaja tudi, da je sporna vsebina obeh referenc iz Libije ter njuna potrditev, utemeljen pa je tudi pomislek v njuno verodostojnost. Dvom v korektnost postopka zbuja tudi dvojna vloga iste osebe (ki je nastopala v vlogi pogajalca v pogajanjih in v vlogi recenzenta referenčnega projekta) pri referenci »PZI nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcija priključka Letališke ceste na avtocesto A1«. Vlagatelj opozarja še na izvedbo pogajanj in zatrjuje, da je vodja pogajalcev v uvodnem delu vse prisotne seznanil z oceno ponudb v okviru merila reference, s čimer je kompromitiral pogajanja, saj je razkril vlagateljeva pogajalska izhodišča.

Revizijske navedbe v zvezi z (ne)izpolnjevanjem naročnikovih referenčnih zahtev je potrebno presojati z vidika 29. točke prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3), ki določa, da je ponudba dopustna, kadar ponudnik (med drugim) izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3) in kadar ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V skladu s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3 (pregled in ocenjevanje ponudb ter način oddaje javnega naročila) naročnik odda javno naročilo na podlagi meril, potem ko preveri, da je ponudba skladna z zahtevami in pogoji, določenimi v obvestilu o javnem naročilu ter v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, po potrebi ob upoštevanju variant iz 72. člena ZJN-3, in da je ponudbo oddal ponudnik, pri katerem ne obstajajo razlogi za izključitev iz 75. člena ZJN-3 in izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje pravila in merila iz 82. in 83. člena ZJN-3, če so bila določena.

Deseti odstavek 76. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 s spremembami; v nadaljevanju: ZJN-3) določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično usposobljenost med drugim predloži: seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oziroma seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del (točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).

ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Vprašanje o tem, na kakšen način in v kakšnem obsegu mora ponudnik izkazovati referenčne zahteve, je torej v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika oziroma od njegove konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji.

Naročnik je referenčne zahteve navedel v točki 4.2 (c)2.4 (Tehnična in strokovna sposobnost ponudnika) točke 2 (Pogoji in dokazila) Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe Pogoji za sodelovanje):

»Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih 15 letih pred datumom za oddajo ponudb izdelal:

- Projektno dokumentacijo PZI za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov.

ali

- Izvedbeni načrt za izvedbo po zakonu o cestah za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov.

Za dokazovanje navedenih pogojev mora ponudnik izpolniti Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del (OBR-2), v katerega navede naziv naročnika, opis referenčnih del in datum dokončanja del. Ponudnik mora seznamu priložiti potrdila naročnikov del, za referenčna dela, ki jih navaja v seznamu. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v dokumentaciji kot priloga (OBR-2a). V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v prilogi OBR-2a.«

Podobne referenčne zahteve so postavljene tudi za pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), in sicer:

»Izpolniti pogoj, da je bil v zadnjih 15 letih pred datumom za oddajo ponudbe:

- Pooblaščeni inženir s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), ki v smislu določb GZ pomeni funkcijo pooblaščeni inženir strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukt) oz. so v smislu ZGO-1 pomenile funkcijo odgovornega projektanta načrtov gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), naziv po ZGO-1, pri projektni dokumentaciji PZI za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov.

ali

- Odgovorni izdelovalec izvedbenega načrta po Zakonu o cestah za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov.

Za dokazovanje navedenih pogojev mora ponudnik izpolniti obrazec (OBR-3) - Seznam kadrov, kjer mora navesti izobrazbene in strokovne kvalifikacije za kadre, vključno z navedbo referenčnih del in datumom dokončanja referenčnih del. Ponudnik mora seznamu kadrov priložiti potrdila naročnikov referenčnih del. Potrdilo naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v dokumentaciji kot priloga (OBR-3a). V kolikor potrdilo ne bo izdano na navedenem obrazcu, mora vsebina priloženega potrdila vsebovati vse podatke, kot so opredeljeni v prilogi OBR-3a.

Pooblaščeni inženir prevzema tudi dela vodje projekta.

Ponudnik mora v Seznam kadrov (OBR-3) navesti izključno po enega strokovnjaka.

Naročnik pri točkovanju meril ne bo upošteval referenc za pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), ki jih bo ponudnik navedel v obrazec (OBR-3) - Seznam kadrov, za ocenjevanje izpolnjevanja pogoja iz podčlena 4.2 /d).«

Merila za izbiro ponudbe so navedena v 6. členu Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe, kjer je naročnik navedel, da bo ponudbe ocenjeval na podlagi dveh meril - merila »Ponudbena cena« z 80 % ponderjem in merila »Reference pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti)« z 20 % ponderjem.

Merilo »Reference pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti)« je naročnik opisal na naslednji način:

»Pooblaščeni inženir s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti) je bil v zadnjih 10 letih pred datumom za oddajo ponudbe pooblaščeni inženir s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), ki v smislu določb GZ pomeni funkcijo pooblaščeni inženir strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukt) oz. so v smislu ZGO-1 pomenile funkcijo odgovornega projektanta načrtov gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), naziv po ZGO-1, pri projektni dokumentaciji PZI za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov.

Maksimalno število referenc: 2 referenci x 1 točka (ena točka za posamezno referenčno delo).

Za dokazovanje izpolnjevanja referenčnih del mora ponudnik izpolniti obrazec (OBR-3-Merilo), kjer mora navesti pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti), z navedbo referenčnih del in datumom dokončanja referenčnih del. Potrdilo naročnika naj bo pripravljeno na obrazcu, ki je podan v dokumentaciji kot obrazec (OBR-3a).

Točkovala se bodo le dodatna referenčna dela, katera morajo ponudniki navesti v obrazec (OBR-3-Merilo) in zanje priložiti referenčna potrdila naročnikov (OBR-3a). V kolikor bo ponudnik v obrazec (OBR-3-Merilo) in v obrazec (OBR-3)- Seznam kadrov za izpolnjevanje pogoja iz podčlena 4.2 (d), navedel ista referenčna dela, bo naročnik navedena referenčna dela upošteval le pri izkazovanju izpolnjevanja pogoja iz podčlena 4.2 (d) teh Navodil.«

Iz zgoraj citiranih zahtev je razvidno, da je naročnik v okviru pogoja zahteval eno referenco za ponudnika in eno referenco za pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti). Naročnik je hkrati napovedal, da bo dodatne reference (največ dve dodatni referenci) pooblaščenega inženirja vrednotil v okviru merila »Reference pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij (objekti, viadukti)«, ki ga je ovrednotil z 20 % utežjo.

Po vsebini se referenčne zahteve, ki se nanašajo na ponudnika in na pooblaščenega inženirja, ne razlikujejo, le da je naročnik v okviru pogoja (tako za ponudnika, kakor za strokovnjaka) zahteval, da se referenčni posel nanaša na obdobje zadnjih 15 let pred datumom za oddajo ponudbe, dodatni referenci (torej referenci, ki se bosta vrednotili v okviru merila) pa sta morali bili izdelani v zadnjih 10 letih pred datumom za oddajo ponudbe. Ponudnik in pooblaščeni inženir sta morala izkazati izdelavo projektne dokumentacije PZI (ali izvedbeni načrt za izvedbo po Zakonu o cestah) za novogradnjo ali obnovo ali rekonstrukcijo cestnega premostitvenega objekta z jekleno prekladno konstrukcijo razpona najmanj 25 metrov. Za izpolnitev pogoja (tako za ponudnika, kakor tudi za pooblaščenega inženirja) je, kot že izhaja iz te obrazložitve, zadoščala ena referenca, v okviru merila pa je naročnik napovedal, da se bosta vrednotili največ dve referenci pooblaščenega inženirja.

Pregled ponudbe izbranega ponudnika pokaže, da je v obrazec OBR-2 (Seznam najpomembnejših opravljenih referenčnih del) vpisal tri reference: 1. »PZI Nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcije priključka Letališke ceste na avtocesto A1«, 2. »PZI nadhoda preko 8 pasovne vpadnice v Tripoliju« (»Footbridge Horseshoe on Tripoli«) in 3. »PZI nadhoda preko 7 pasovnice v Tripoliju«) (»Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli«). Prvo referenco (»PZI Nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcije priključka Letališke ceste na avtocesto A1«) je priglasil v okviru pogoja (tako za ponudnika, kakor tudi za nominiranega strokovnjaka - za osebo I.T.), drugi dve referenci pa je ponudil v okviru merila. Navedeno med strankama v tem postopku ni sporno in ni predmet zahtevka za revizijo.

Prvi vlagateljev očitek se nanaša na vse tri reference izbranega ponudnika, ki po njegovem mnenju niso cestno premostitveni objekti. Vlagatelj v tem delu zahtevka za revizijo zatrjuje, da gre pri vseh treh referencah za nadhode za pešce in kolesarje in torej ne za cestno premostitvene objekte, zato je ponudba izbranega ponudnika nedopustna.

Med naročnikom in vlagateljem sicer ni spora o tem, da je naročnik z Dodatkom št. 1 referenčne zahteve, ki so se prvotno nanašale zgolj na izdelavo projektne dokumentacije ali izvedbenega načrta za objekt z jekleno prekladno konstrukcijo, spremenil v izdelavo projektne dokumentacija ali izvedbenega načrta za cestno premostitveni objekt z jekleno prekladno konstrukcijo. Vendar ob dejstvu, da tako vlagatelj, kakor tudi naročnik za razlago pojma cestno premostitvenega objekta navajata množico različnih zakonskih in podzakonskih predpisov, katera nenazadnje navedenega pojma niti ne opredeljujejo (pri čemer sta si edina v tem, da sodi nadhod za pešce in/ali kolesarje tako med cestne, kakor tudi med premostitvene objekte), in zlasti tudi zato, ker naročnik s predmetnim javnim naročilom naroča izdelavo IZP in PZI načrtov za rekonstrukcijo z zamenjavo nadhodov (Gotske in Ledarske ulice) za pešce in kolesarje, vse tri sporne reference izbranega ponudnika pa se nanašajo prav na nadhode za pešce in kolesarje, vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Izbrani ponudnik je torej lahko navedeno zahtevo razumel na način, da so zahtevane (dovoljene) reference, ki se nanašajo na izdelavo načrtov za nadhode, ki jih uporabljajo le pešci in kolesarji oziroma takšni referenčni projekti preko katerih ne poteka cestni (avtomobilski) promet. Poleg tega je mogoče referenčno zahtevo razumeti na naveden način tudi iz razloga, na katerega opozarja izbrani ponudnik, in sicer, da naziv takšnega objekta lahko pogojuje tudi lega primarne komunikacije, ki v obravnavanem primeru predstavlja cesto. Ker torej v obravnavanem primeru pod objektom, ki je predmet konkretnega javnega naročila, poteka hitra cesta, ga je (tudi) iz tega razloga mogoče obravnavati kot cestni premostitveni objekt. In nenazadnje, oba odgovora, na katera se sklicuje vlagatelj, nista bila podana niti v postopku oddaje predmetnega javnega naročila niti ju ni podal naročnik (pač pa Direkcija RS za infrastrukturo).

Z naslednjim očitkom vlagatelj zatrjuje, da ena izmed referenc, ki ju je izbrani ponudnik ponudil v okviru merila - referenca »PZI nadhoda preko 7 pasovnice v Tripoliju« (»Footbridge Batbridge at Janzour Institute in Tripoli«), ni izpolnila zahteve po jekleni prekladni konstrukciji. Kot namreč navaja vlagatelj, pri tej referenci prekladna konstrukcija ni le jeklena, temveč sovprežna in zagotavlja potrebno nosilnost v smeri premostitve samo ob pogoju toge povezave jeklene konstrukcije z armiranobetonskim delom. Navaja tudi, da ga je naročnik neenakopravno obravnaval, saj mu ni priznal ene izmed referenc z utemeljitvijo, da gre za sovprežno izvedbo objekta.

Tudi tem vlagateljevim očitkom ni bilo mogoče slediti. Kot je razvidno iz dokazil, ki jih je izbrani ponudnik predložil tekom presoje ponudb (dne 4. 11. 2019), predstavlja referenčni projekt integralno konstrukcijo nadhoda preko dveh polj dolžin 22,9 in 25,1 m. Premostitev je izvedena s kontinuirano jekleno prekladno konstrukcijo, ki jo predstavlja jekleni predalčni nosilec višine 0,5 m in širine 4,0 m. Na mestu krajnih podpor je vpeta v armiranobetonska opornika, nad vmesno podporo pa v jekleni steber okroglega prereza, ki je zapolnjen z betonom. Tudi na tem mestu je izvedena toga povezava med jekleno konstrukcijo in podporami. Povezava jeklene konstrukcije z AB podporami je bila izvedena z jeklenimi sidri in betonom, ki ima funkcijo povezave - vpetosti prekladne konstrukcije v podpori. Ker ima beton v prekladni konstrukciji v območju vmesne podpore funkcijo zagotovitve večje togosti jeklene prekladne konstrukcije, nima pa funkcije zagotavljanja nosilnosti v smeri premostitve, pri tej referenci ne gre za sovprežno prekladno konstrukcijo. Nasprotno, iz dokazil, ki jih je predložil vlagatelj za referenco »PZI sanacije mostu čez Savo v Tacnu (LI0127) na R2-639/1141«, je razvidno, da gre za premostitveni objekt s sovprežno prekladno konstrukcijo, ki zagotavlja potrebno nosilnost v smeri premostitve ob pogoju toge povezave jeklene konstrukcije (škatlasti nosilci) z armiranobetonskim delom (ploščo). Iz vzdolžnega in prečnega prereza je razvidno, da gre za sovprežno konstrukcijo, ki ima togo povezavo dveh konstrukcijskih elementov (jekla in betona) na celotni dolžini premostitve. Pri tem referenčnem delu je torej nosilna konstrukcija v vzdolžni smeri premostitve sestavljena iz jekla in betona in torej ni premostitveni objekt z jekleno prekladno konstrukcijo, katere nosilnost v smeri premostitve zagotavlja le jeklen del. Dejstvu, da gre pri tej referenci za sovprežno konstrukcijo pa nenazadnje ne nasprotuje niti vlagatelj.

Vsi preostali očitki, ki se nanašajo na ponudbo izbranega ponudnika, so, kot pravilno navaja tudi naročnik, zgolj pavšalni. Državna revizijska komisija je že v svojih številnih odločitvah zapisala, da je zahtevek za revizijo namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaja javnega naročila domnevno storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Ker ZPVPJN v drugem odstavku 15. člena določa le, da mora vlagatelj v zahtevku za revizijo navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, je potrebno zahteve v zvezi z zatrjevanjem kršitev in dejstev ter njihovega dokazovanja poiskati v Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami; v nadaljevanju: ZPP), katerega določbe se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v predrevizijskem, revizijskem in pritožbenem postopku uporabljajo glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja. Razpravno načelo, določeno v 7. členu ZPP, od strank zahteva, da navedejo vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Skladno z 212. členom ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Da bi torej vlagatelj z zahtevkom za revizijo uspel mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretizirano navede vsa dejstva, ki kažejo na določeno nezakonitost, ter predlagati dokaze, ki bodo ta dejstva dokazala.

Vlagatelj navaja, da referenci iz Libije vsebinsko ne izpolnjujeta zahtev GZ ter Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov glede obsega projektne dokumentacije PZI. Navaja tudi, da iz dokumentacije, ki jo je predložil izbrani ponudnik, ni razvidno, da je vsebinski in tehnični nivo obdelave enakovreden nivoju obdelave PZI, ki ga zahteva veljavna regulativa. Vlagatelj pa pri tem ni pojasnil, kakšen vsebinski in tehnični nivo obdelave PZI bi bil skladen z veljavno zakonodajo, prav tako tudi ni navedel, katera določila navedenih zakonov in podzakonskih predpisov (in zakaj) referenci nista izpolnili. Kot pravilno opozarja naročnik, je bil vlagatelju omogočen vpogled v ponudbo izbranega ponudnika ter tudi v vse njene dopolnitve, zato je imel možnost in dolžnost, da bi v zahtevku za revizijo konkretno navedel, zakaj sta referenci sporni. Enako velja tudi za navedbe, ki se nanašajo na strokovnjaka izvedenih referenčnih del. Vlagatelj bi moral tudi v tem delu zahtevka za revizijo konkretno navesti, zakaj nominirani strokovnjak izbranega ponudnika ni ustrezen oziroma katerih zahtev iz razpisne dokumentacije ni izpolnil.

Poleg tega se je vlagatelj, kot pravilno opozarja naročnik, ob vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika lahko seznanil tudi z dejstvom, da naročnik v obravnavanem primeru ni le nekritično sprejel (upošteval) predloženih referenčnih potrdil, pač pa je v fazi presoje in ocenjevanja ponudb tako od vlagatelja, kakor tudi od izbranega ponudnika zahteval dodatna dokazila, na podlagi katerih je ocenjeval ustreznost spornih referenčnih projektov.

Nenazadnje je izbrani ponudnik v svoji izjasnitveni vlogi pojasnil, da je bila projektna dokumentacija spornih referenčnih del izdelana skladno s projektnimi pogoji investitorja, ki zahtevajo uporabo evropskih standardov (EC 1-8) ob upoštevanju lokalnih pogojev (potres, veter, temperatura) ter da so bili projekti izdelani skladno s pravili stroke ter na vsebinskem in tehničnem višjem nivoju obdelave, kot podobni projekti jeklenih premostitvenih konstrukcij v Sloveniji (ki so bili sicer izvedeni v skladu s slovensko zakonodajo). Pojasnil je tudi, da je nominirani pooblaščeni inženir (oseba I.T.) pri obeh spornih referencah opravljal funkcijo odgovornega projektanta in odgovornega vodje projekta. Poleg tega naročnik ni prepovedal referenc iz tujine, sporni referenci pa sta tudi potrjeni s strani naročnika referenčnih del. Takšna potrditev je skladna s točkama 4.2 (c) in 4.2 (d) in 6. členom Navodil ponudnikom za izdelavo ponudbe - v kolikor je ponudnik referenčna dela izvedel kot podizvajalec, je moral v ponudbi predložil referenčno potrdilo njegovega naročnika. Očitek, da je bila referenca »PZI Nadhod za kolesarje in pešce - Rekonstrukcije priključka Letališke ceste na avtocesto A1« potrjena le 3 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb in očitka o tem, da se v predloženi projektni dokumentaciji nahaja izjava recenzenta, datirana 7 dni pred iztekom roka za oddajo ponudb, pri čemer je bil recenzent navedenega referenčnega projekta tudi pogajalec v tem postopku, pa niso le pavšalni, pač pa tudi nesmiselni in nerazumljivi, saj iz njih ni mogoče ugotoviti niti tega, kakšne kršitve (in če sploh) je imel v mislih vlagatelj.

Zadnji vlagateljev očitek se nanaša na izvedena pogajanja. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik z razkritjem podatkov o oceni njegove ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika po merilu reference kompromitiral pogajanja, saj je razkril vlagateljevo pogajalsko izhodišče oziroma je na ta način izbranega ponudnika seznanil z dejstvom, da ima pri pogajanjih v primerjavi z vlagateljem 10 % prednost.

Naročnik je namreč v konkretnem postopku oddaje naročila male vrednosti v 5. členu (Načrt pogajanj) napovedal, da bo izvedel pogajanja (samo) v primeru prejema ponudb, ki v celoti izpolnjujejo zahteve in pogoje naročnika iz Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb, vendar pa njihove ponudbe presegajo zagotovljena sredstva. Navedel je tudi, da predstavlja izhodišče za pogajanja ponudbena cena ter da bo praviloma izveden en krog pogajanj, za morebitne nadaljnje kroge pogajanj pa se bo s ponudniki dogovoril na pogajanjih. Po pogajanjih bo preverjeno, ali ponudnikova končna ponudbena cena presega zagotovljena sredstva, ponudbe, ki zagotovljenih sredstev ne bodo presegale, pa bodo izbrane na podlagi meril iz 6. točke Navodil ponudnikom za izdelavo ponudb.

Naročnik je dne 4. 12. 2019 k pogajanjem povabil vlagatelja in izbranega ponudnika. Oba ponudnika je seznanil z višino zagotovljenih sredstev in z oceno njunih ponudb po merilu reference (Reference pooblaščenega inženirja s strokovnega področja gradbenih konstrukcij - objekti, viadukti) oziroma je oba ponudnika obvestil, da je izbranemu ponudniku priznal dve referenci, vlagatelju pa zgolj eno.

Državna revizijska komisija tudi temu vlagateljevemu očitku ni mogla slediti. Naročnik je namreč z oceno po merilu reference seznanil oba ponudnika, prav tako sta bila oba ponudnika seznanjena tudi z višino naročnikovih zagotovljenih sredstev. Vlagatelj torej v primerjavi z izbranim ponudnikom ni bil neenakopravno obravnavan, saj se je s pogajalskim izhodiščem izbranega ponudnika seznanil tudi sam oziroma si je tudi sam lahko izračunal, da je izbrani ponudnik v 10 % izhodiščni prednosti. Ker pa sta bila oba ponudnika seznanjena z višino zagotovljenih sredstev, sta zagotovo vedela zgolj to, da morata ponujeno ceno znižati pod to vrednost, o tem, za koliko bo vsak izmed njiju dejansko znižal ceno oziroma za koliko bi moral vsak izmed njiju znižati ceno, da bi že prehitel konkurenta, pa seveda nista mogla špekulirati. Nenazadnje je vlagatelj, kot izhaja iz te obrazložitve, v zahtevku za revizijo tudi očital naročniku, da njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika po merilu reference nista bili pravilno ocenjeni, vendar je Državna revizijska komisija ta očitek zavrnila, pri čemer je ugotovila, da sta bili ponudbi pravilno ocenjeni oziroma da je izbrani ponudnik za dve referenci upravičeno prejel maksimalno število točk, vlagatelj pa je bil za eno referenco prav tako pravilno ocenjen s polovico vnaprej predvidenih točk. Čeprav se ponudniki z značilnostmi in prednostmi posamezne ponudbe v skladu s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3 praviloma seznanijo šele s prejemom odločitve o oddaji naročila (tudi vpogled v ponudbe je mogoče zahtevati šele po objavi odločitve o oddaji javnega naročila - peti odstavek 35. člena ZJN-3), pa opisano ravnanje naročnika ob vsem navedenem ni vplivalo niti na vlagateljev položaj niti na končni izid postopka.

Vlagatelju ni uspelo izkazati, da je ponudba izbranega ponudnika nedopustna ter da sta njegova ponudba in ponudba izbranega ponudnika nepravilno ocenjeni, prav tako pa tudi ne, da je bil v primerjavi z izbranim ponudnikom neenakopravno obravnavan, zato je Državna revizijska komisija na podlagi 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN, odločila tako, kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je zahteval povrnitev stroškov, nastalih v predrevizijskem in revizijskem postopku. Ker je zahtevek za revizijo neutemeljen, je Državna revizijska komisija, glede na določbo tretjega odstavka 70. člena ZPVPJN, zavrnila vlagateljevo zahtevo za povračilo stroškov, nastalih v postopku.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa

Ljubljani, dne 30. 3. 2020



Predsednica senata:
dr. Mateja Škabar
članica Državne revizijske komisije








Vročiti:

- DARS d.d., Ulica XIV. Divizije 4, Celje,
- Inštitut za metalne konstrukcije, Mencingerjeva 7, Ljubljana,
- Promico d.o.o., Dunajska 106, Ljubljana,
- Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, Ljubljana.



Vložiti:

- v spis zadeve, tu.